V Zlatorogovi galeriji Lovske zveze Slovenije je 12. decembra potekalo tradicionalno prednovoletno srečanje Lovske zveze Slovenije in Ribiške zveze Slovenije.
Foto: Andrej Miklavčič
Številne goste sta nagovorila predsednik Ribiške zveze Slovenije (RZS) dr. Miroslav Žaberl in predsednik Lovske zveze Slovenije (LZS) Alojz Kovšca. Na prijetnem druženju smo se skupaj ozrli na iztekajoče leto in nazdravili prihajajočem letu.
Ob tej priložnosti je predsednik LZS podelil red za lovske zasluge I. stopnje Antonu Marinčiču, ki je v slovenskem lovstvu pustil neizbrisne sledi. Poleg poklicne kariere v lovstvu (najprej kot poklicni lovski čuvaj v GL Jelen Snežnik, nato pa kot vodja LPN Jelen Snežnik) je aktivno delal tudi v svoji matični Lovski družini Tabor Zagorje, območni Zvezi lovskih družin Notranjskega LGO – danes imenovani Postojnsko-Bistriška Zveza lovskih družin, ter v Upravnem odboru LZS ter komisijah za veliko divjad, za izobraževanje in komisiji za upravljanje z divjadjo. Tone polovičarstva ne pozna, zato je vse funkcije opravljal vestno in odgovorno. Vsa leta je bil tudi redni sodelavec LZS – predavatelj na številnih ekskurzijah za lovske čuvaje.
Borisu Leskovicu, dolgoletnemu odgovornemu uredniku glasila Lovec in prejemniku Zlatorogove plakete, je predsednik LZS podelil plaketo za lovsko kulturo I. stopnje za izjemne zasluge pri razvoju in predstavljanju lovske kulture v Sloveniji in v tujini. Poleg urejanja glasila Lovec je bil odgovorni urednik Zlatorogove knjižnice in Strokovne knjižnice. Uredil je kar 13 knjig Zlatorogove knjižnice z nespornim vrhuncem iz omenjene knjižne zbirke, z lovskim priročnikom Divjad in lovstvo, ki je izšel v nakladi 30.000 izvodov. Izdal je tudi samostojno knjigo Naše Mačke, bil je soavtor lovskih priročnikov iz leta 1989, 1996 in 2012 ter soavtor knjige Zveri – kune. Malo ljudem je znano, da je tudi odličen ilustrator – svoj pečat na tem področju je pustil v številnih strokovnih knjigah (Ocenjevanje škod po divjadi, Srnjad, Zveri, Ocenjevanje trofej,…). Boris je bil pobudnik mednarodnega sodelovanja na področju oponašanju jelenjega rukanja. Aktivno je sodeloval tudi pri ohranjanju nesnovne kulturne dediščine lovstva na področju lovskih šeg in običajev. Pod njegovim peresom je nastala knjižica »Lovske šege in običaji«, ki jo je leta 2019 izdala Lovska zveza Slovenije.
Z leve proti desni: Alojz Kovšca, Gregor Bolčina, Anton Marinčič z ženo in Boris Leskovic. Foto: Andrej Miklavčič
Listino Lovske zveze Slovenije pa je iz rok predsednika LZS prejel Branko Zlobko, nekdanji predsednik Nadzornega odbora LZS in član Upravnega odbora LZS ter predsednik Zveze lovskih družin Kočevje.
Utrinki s prednovoletnega srečanja Lovske zveze Slovenije in Ribiške zveze Slovenije. Foto: Andrej Miklavčič
Na Občnem zboru Lovske zveze Slovenije, ki je potekal 28. junija v Naklem, so delegati sprejeli poročilo Nadzornega odbora za leto 2023, poročilo o delu in rezultatu poslovanja LZS v letu 2023 ter se seznanili z vsebinskim in finančnim načrtom LZS v tem letu.
Foto: Tilen Hvala
Delegati so se seznanili z informacijami glede izgradnje Nacionalnega lovskega centra v Lukovici, prodaje poslovne stavbe LZS na Župančičevi 9, v Ljubljani in o skorajšnjem začetku nujnih vzdrževalnih del na poslovni stavbi.
Seznanili so se tudi z informacijo o delitvi sredstev, zbranih v humanitarni akciji lovskih organizacij in lovcev za odpravo posledic lanskih poplav. Prav tako so se seznanili s postopkom sprememb in dopolnitev Pravil LZS.
Bomo končno le uspeli zaključiti leta trajajočo zgodbo z odvzetimi zemljišči lovskim in ribiškim družinam?Kdaj bomo dočakali spremembe lovske zakonodaje, ki so bile že pred časomposlane v vladno obravnavo? Zakaj afriške prašičje kuge v Sloveniji še ni?Zakaj država ne sliši opozoril ribičev, da sanacije po avgustovskih poplavah povzročajo vse več škode na vodotokih in ribjemu življu?To so bile glavne teme, ki sta jih na današnji skupni novinarski konferenci predstavili Lovska zveza Slovenije in Ribiška zveza Slovenije.
Foto: Urša Kmetec
Kljub številnim pobudam Lovske zveze Slovenije, podanih tako resornemu ministrstvu – Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot tudi vladi, ostaja nerešeno vprašanje odvzema zemljišč lovskim organizacijam. V večini primerov gre za zemljišča, ki so v naravi kmetijska in gozdna zemljišča, ki so bila pridobljena odplačno, s članarinami članov lovskih družin, in ki so jih oz. jih lovske družine še vedno uporabljajo za opravljanje nalog s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, torej za opravljanje javnih nalog. “V rokah nam je ostal le papir, s katerim je bivša ministrica za kmetijstvo obljubila, da bodo skušali najti rešitev, s katerim bi lovskim družinam in drugim društvom v Sloveniji vrnili neupravičeno odvzeta zemljišča. Začasni kmetijski minister je uvedel novo prakso, da se s predstavniki LZS ne sestane, temveč pošlje na sestanke državno sekretarko,” je dejal predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.
Spremembe Zakona o divjadi in lovstvuše vedno čakajo na vladno obravnavo
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu je bil pred dvema mesecema poslan v obravnavo v vladno proceduro. Prvi člen zakona na novo določa oziroma prenaša določilo, ki je bilo v veljavi na podlagi Zakon o varstvu okolja od leta 1993 dalje, da je divjad lastnina države. Predlog prinaša kar nekaj sprememb, med drugim se LZS doda nova naloga pod pogoji javne službe – izdaja dovolilnic za lovske goste ter ocenjevanje trofej divjadi, kot naloga v javnem interesu. Slovenija je praktično edina od primerljivih držav s podobnim sistemov lovstva v Evropi, ki teh dovolilnic še nima.
Dopolnjuje se varstvo divjadi pred nepotrebnim vznemirjanjem v času poleganja in zgodnje vzreje mladičev. Z novim določilom bodo morali biti psi v prosti naravi pripeti na povodec oz. pod nadzorom skrbnika. Izjeme bodo veljale za delovne pse, kamor sodijo tudi lovski psi, ki so posebej usposobljeni in preizkušeni. Določa se tudi uporaba lovskih psov.
Predlog zakona ureja izredne posege na nelovnih površinah, saj je pojavljanje divjadi v naseljih vse pogostejši pojav. Na novo se določajo zahtevnejši pogoji za opravljanje lovsko-čuvajske službe, na novo se dodaja stopnja dosežene izobrazbe lovskega čuvaja. Spreminja se tudi postopek imenovanja lovskih čuvajev, ki se je v sedanji ureditvi izkazal kot nepraktičen in nejasen. Na novo bo urejeno tudi izračunavanje koncesijskih dajatev v letu 2029 (veljavne koncesijske pogodbe upravljavcev lovišč potečejo leta 2028).
Zakaj v Sloveniji še ni afriške prašičje kuge?
Po zadnjih podatkih so v Evropski uniji in sosednjih državah v letu 2023 zabeležili kar 7.122 primerov afriške prašičje kuge (APK) pri divjih prašičih in 4.451 pri domačih prašičih. Največ primerov APK pri divjih prašičih (2.491) so imeli na Poljskem, 903 v Italiji in 861 v Nemčiji. Na Slovaškem je bilo evidentiranih 512 primerov APK, na Madžarskem 364 in 261 v Romuniji ter v Srbiji 204 primeri. V Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem, ki sta najbolj rizični za prenos APK v Slovenijo, so zaenkrat zabeležili le 16 oz. 10 primerov izbruha APK pri divjih prašičih.
V Sloveniji smo v zadnjih treh letih izvedli številne aktivnosti za preprečevanje in zgodnje odkrivanje APK pri divjih prašičih. V sodelovanju z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin smo izobraževali lovce iz vseh lovskih družin v Sloveniji. Lovci osmih lovskih družin na območju visokega tveganja (Banja Loka, Predgrad, Sinji vrh, Vinica, Adlešiči, Gradac, Metlika in Suhor ter LPN Kočevsko – revir Lapinje) pa že izvajajo posebne ukrepe, ki zajemajo aktivno iskanje poginulih prašičev.
“Dejstvo je, da moramo slovenski lovci izvajati ukrepe proti APK, če se želimo izogniti omejitvam ali prepovedi lova, predvsem pa velikim izgubam v lovskem sektorju v primeru okužbe z APK pri divjih prašičih. Slovenska javnost se morda premalo zaveda, da se bo v primeru izbruha APK okuženo območje popolnoma zaprlo ne le za lovce, temveč tudi za pohodnike, sprehajalce, gobarje …” je poudaril direktor Strokovne službe LZS mag. Božo Zakrajšek.
Foto: Urša Kmetec
Monitoring medveda 2023
S septembrom smo začeli z zbiranjem neinvazivnih genetskih vzorcev za monitoring medveda, ki bo služil kot osnova za nadaljnje genetske preiskave. Primarni namen monitoringa pa je pridobitev ocene velikosti populacije rjavega medveda v Sloveniji za leto 2023. Po Bradačevih besedah je bilo do 1. decembra zbranih že 2.600 neinvazivnih genetskih vzorcev medveda: “To pomeni, da smo že dosegli zastavljeni cilj zbrati 2.500 vzorcev po celotnem območju prisotnosti medveda. Z vzorčenjem bomo še nadaljevali, kolikor nam bo vreme dopuščalo, da pridobimo še boljšo oceno številčnosti.”
Humanitarna akcij lovcev za odpravo posledic avgustovskih poplav še poteka. Do zdaj je bilo zbranih 62.000 evrov, Bradač pa je prepričan, da nam bo uspelo doseči cilj 100.000 evrov. Pozval je vse, ki so jih prizadele avgustovske poplave, da na Zeleni sklad LZS posredujejo vloge za donacijo, vključno z ustreznimi dokazili o obsegu in višini škode. Solidarnostna pomoč bo izplačana na podlagi Pravilnika o Zelenem skladu LZS.
Sanacije po poplavah povzročajo vse več škode na vodotokih
Avgustovske poplave so veliko razdejanje povzročile tudi pri ribičih ter na vodotokih in populaciji rib. “Poplave so hudo zarezale v življenja ribičev in prihodnost upravljanja hudo prizadetih vodotokov,” pravi predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslav Žaberl. Ribiče skrbi, da bodo več škode povzročili popoplavni ukrepi kot same poplave.
Pri obnovi vodotokov sodelujejo tudi gradbena podjetja, ki nimajo dovolj izkušenj pri posegih v vode, zato je član Upravnega odbora RZS in predsednik Zveze ribiških družin Celje Boštjan Peter Zagožen pozval k sonaravni sanaciji prizadetih vodotokov. Ribiške družine opozarjajo, da so pri tem povsem izključene, čeprav so jih izvajalci sanacijskih del po interventnem zakonu dolžni obveščati.
Žaberl je izpostavil, da država zamuja pri sprejemanju temeljnih strateških dokumentov na področju ribištva. Po nastopu vlade je novo vodstvo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano stvari pospešilo, a na nepravilen način. Pripomb in predlogov ribičev niso upoštevali, prav tako jih niso povabili na usklajevanje ribiško-gojitvenih načrtov z ostalimi deležniki. Žaberl je bil kritičen tudi do nerealiziranih obljub kmetijskega ministrstva glede oprostitve plačevanj koncesij za v poplavah prizadete ribiške družine v letih 2023 do 2025 zaradi omejitev Evropske unije pri dodeljevanju pomoči in drastičnem zmanjšanju finančnih sredstev za ribiški sektor.
Planinska zveza Slovenije je v sodelovanju s Planinskim društvom Hrastnik 10. junija na Kalu pripravila Dan slovenskih planincev. Na dogodku, ki se ga je udeležilo kar 1.200 planincev, smo se predstavili tudi lovci.
Lovska stojnica, na kateri sta lovstvo predstavljala starešina LD Hrastnik Slavko Zakšek in lovovodja Ernest Potrata, je požela veliko zanimanja med mlajšimi in starejšimi planinci. Foto: Urša Kmetec
Na stojnicah so se planincem predstavljali Planinska zveza Slovenije (PZS), Planinsko društvo (PD) Hrastnik, odbor Planinstvo za invalide/OPP PZS, Komisija za varstvo gorske narave PZS, Zavod za gozdove Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije TD Trbovlje, Turistično društvo Hrastnik, Društvo kmečkih žena in deklet Hrastnik, in lokalni ponudniki umetniških izdelkov. Svoje delo so predstavili tudi gorski reševalci in slovenski policisti.
Hunting Association of Slovenia se je predstavila v sodelovanju z Zvezo lovskih družin Zasavje in Lovsko družino Hrastnik. Za mlajše in starejše planince smo pripravili nagradni lovski kviz – razveselili so se kart Črni Peter in igre Spomin, razdelili smo jim tudi brošuro Stopinje in sledovi živali v naravi, plakate o zvereh in parkljasti divjadi v Sloveniji ter urnike za novo šolsko leto. Tisti, ki jih je lovstvo najbolj zanimalo, pa so prejeli še knjigo Lovske šege in običaji.
Na dogodku je zazvenela planinska himna Oj, Triglav, moj dom v izvedbi Rikija Majcena. Vseslovenski planinski praznik so s slovesnim sprevodom počastili praporščaki planinskih društev. Številne planince so pozdravili predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan, predsednik PD Hrastnik Vojko Zupančič in župan občine Hrastnik Marko Funkl ter predsednik Medobčinskega odbora društev (MDO) Zasavje Jože Prah. Slavnostni govornik je bil alpinist in publicist Viki Grošelj, sledila sta koncerta skupine Orlek in ansambla Navihani muzikanti.
Na Dnevu slovenskih planincev na Kalu smo se predstavljali tudi lovci. Foto: Urša Kmetec
Na Dnevih lovstva, ki bodo med 17. in 19. marcem, na Celjskem sejmu se bo v dvorani C s pestrim naborom dejavnosti predstavljala tudi Lovska zveza Slovenije. Vabljeni na naš razstavni prostor!
Foto: Andrej Miklavčič
Poseben kotiček bo prikazoval gozdne živali v naravnem okolju, predvajali bomo zanimive posnetke narave in prostoživečih živali. Pohvalili se bomo tudi z izjemnimi rezultati naših strelcev na mednarodnih tekmovanjih. Obiskovalci se bodo lahko pomerili v streljanju na divjad v pokrajini na simulatorju streljanja Simway. Povsem varno, a realistično doživetje, primerno za vsakogar.
Obiskovalci sejma bodo lahko na našem razstavnem prostoru kupili izbrane knjige iz Strokovne in Zlatorogove knjižnice, družabne igre, značke in druge artikle iz programa LZS. Na razstavnem prostoru Lovske zveze Slovenije se bo predstavljalo Lovsko dobrodelno združenje Diana, ki za obiskovalce pripravlja bogat srečelov. Predvsem ženski del obiskovalcev pa bo pritegnil čudovit nakit iz roževine ustvarjalca Štefana Gorenčiča.
OBVESTILO:Lovski psi DOBRODOŠLI na dnevih lovstva na Celjskem sejmu!
Osveščanje mladih o nalogah in delu lovcev v naravi
Mladi so prihodnost naše družbe, zato lovci mlade obiskujemo v šolah in vrtcih, kjer jih seznanjamo z naravovarstveno vlogo lovstva, organiziramo lovske tabore in sodelujemo pri izvedbi šolskih lovskih krožkov. Na sejmu bodo na voljo publikacije, namenjene mladim. Preizkusili se bodo lahko tudi v nagradni igri, v kateri bodo ugotavljali, kako dobro poznajo naše prostoživeče živali.
Predstavili bomo projekt »Spoznaj lovca«, ki ga izvajata Savinjsko Kozjanska zveza lovskih družin Celje in Mladinski center Celje. Projekt osvešča mlade o pomenu lovstva za lokalno okolje in lokalno skupnost. S projektom, ki se začenja marca letos in zaključi marca prihodnje leto, bodo vključili mlade v aktivnosti, preko katerih bodo spoznali naloge in delo lovcev v naravi, okrepili zavedanje, da lovstvo ne pomeni zgolj lova na divjad, ampak predstavlja tudi vrsto aktivnosti za ohranjanje narave, njenega ravnovesja, skrb za varovanje gozdov in pestrosti živalskih vrst, skrb za pripravo krme za živali med zimo, preprečevanje širjenja bolezni, odpravljanje škod itd.
PETEK, 17. 3.: Mednarodna konferenca o risu ‘Lovci in varstvo risa v Evropi’
Tema mednarodne konference, ki jo v okviru projekta LIFE Lynx organizira Lovska zveza Slovenije v sodelovanju s FACE (Združenje zvez za lov in varstvo divjadi v EU), je »Lovci in varstvo risa v Evropi«. Prvi dan konference, ki bo v Kongresnem centru, bo namenjen predavanjem in razpravam, ki predstavljajo izkušnje lovcev in članov projekta iz področja monitoringa risov in drugih projektnih aktivnosti. Vodilni strokovnjaki za velike zveri iz Evrope bodo delili svoje izkušnje o ohranjanju risa in pomenu dialoga ključnih deležnikov, predvsem o pomenu aktivnega vključevanja lovcev za zagotavljanje varstva in ohranjanja risa. Drugi dan se bodo udeleženci odpravili na projektno območje, kjer bodo v praksi predstavljene različne aktivnosti, ki jih izvajamo v okviru projekta LIFE Lynx.
SOBOTA, 18. 3.: Slovenski lovski dan »Lovstvo, trajnostna raba naravnih virov in biodiverziteta«
Vrhunec sejemskega dogajanja bo za nas vsekakor Slovenski lovski dan, letos na temo »Lovstvo, trajnostna raba naravnih virov in biodiverziteta«. Predavali bodo številni domači strokovnjaki, ki se ukvarjajo z raziskavami, varstvom in upravljanjem divjadi ter drugih prostoživečih živali. Poleg pomena sistematičnega trajnostnega upravljanja populacij in aktivnosti, ki jih izvajamo lovci za varstvo narave oziroma biodiverzitete (biotske raznovrstnosti), bodo predstavili tudi zanimiva nova spoznanja o srnjadi, divjem prašiču, alpskem gamsu, alpskem kozorogu, muflonu, evropskem bizonu, risu, divji mački, nutriji in navadnem polhu. Vsebinsko pester posvet, ki bo v Kongresnem centru, je namenjen vsem, potrebne pa so predhodne prijave preko Lisjaka (za lovce) in po e-pošti lzs@lovska-zveza.si (za nelovce). Program posveta je dostopen TUKAJ.
NEDELJA, 19. 3.: Državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja
Zadnji dan sejma bo v dvorani C1 na sporedu 16. Državno prvenstvo v jelenjem rukanju. V zgodovini lova so bili še posebej cenjeni tisti lovci, ki so znali oponašati ter priklicati divjadi in naši ‘rukači’ v tej disciplini dosegajo odlične uspehe tudi na evropskih prvenstvih.
Vse tri dni sejma bodo obiskovalci lahko prisluhnili slovenskim lovskim pevskim zborom in skupinam lovskih rogistov. V okviru sejma pa bo poskrbljeno tudi za gurmanske užitke – potekalo bo tudi tekmovanje v kuhanju divjačinskega golaža.
So potrebne spremembe sistema upravljanja z zavarovanimi vrstami? Kakšne novosti zakona o divjadi in lovstvu se obetajo? Je napočil čas za nadgradnjo nalog in pooblastil lovskega čuvaja? Ali nas afriška prašičja kuga še ogroža? Kako podnebne spremembe in onesnaženje ter nesonaravni gradbeni posegi v vodotoke vplivajo na ribji živelj, so bila vprašanja, ki sta jih izpostavili Lovska zveza Slovenije in Ribiška zveza Slovenije na današnji skupni novinarski konferenci.
Foto: Nuša Božičnik
“Lovska zveza Slovenije se je januarja letos prvič uspela sestati z ministrom za okolje in prostor, ki je napovedal ustanovitev posebne delovne skupine za področje upravljanja z zavarovanimi živalskimi vrstami. Kar nekaj tovrstnih skupin je že bilo ustanovljenih v preteklosti, pa smo na koncu žal morali poiskati rešitev na Upravnem sodišču, ki je v preteklem letu – verjetno bo sodba zaznamovala tudi letošnje leto – odločilo, da so tudi na področju zavarovanih vrst, kjer je populacija v ekstremnem porastu, dovoljeni ukrepi – tudi odvzem iz narave,” je povedal predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.
“Na sestanku na Ministrstvu za okolje in prostor smo se pogovarjali tudi o že mnogokrat izpostavljeni temi – to je vožnji z motornimi vozili v naravnem okolju, ki je problematično zlasti na področju Pohorja in ponekod na Primorskem. Imamo namreč tako milo zakonodajo, da mnogi prihajajo iz tujine, saj pri nas raje plačajo izjemno nizko kazen in se še naprej vozijo z motornimi vozili v naravnem okolju. V Italiji in Avstriji si kaj takega težko privoščijo. Žal naša država še vedno ni postavila normativov na tem področju,” je pojasnil Bradač in dodal, da je nesprejemljivo, da se lahko v mirno cono z motornimi vozili pripelje kdorkoli in brez zadržkov plaši prostoživeče živali.
Lovci smo za ureditev razmer pripravljeni sodelovati – imamo preko 3.000 usposobljenih lovskih čuvajev, ki bodo v primeru spremembe zakonodaje in s pridobitvijo pooblastil lahko spremljali in nadzirali vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju. Druga možnost je, da država ustanovi gozdno policijo in končno zagotovi red na tem področju.
Foto: Nuša Božičnik
Spremembe lovske zakonodaje
V letošnjem letu se pripravljajo spremembe Zakona o divjadi in lovstvu – v 1. členu naj bi bilo zapisano, da so prostoživeče živali pod skrbnim varstvom države. S tem bi odpravili pravno praznino, ki je nastala s črtanjem 163. člena Zakona o varstvu okolja, iz katerega so preprosto umaknili določbo, da je divjad lastnina države. Lovska zveza Slovenije ni zagovornik tega, da bi živali morale imeti lastnika, naš predlog je, da jih je potrebno s posebno skrbnostjo varovati in da so pod patronatom oz. varstvom države, je pojasnil Bradač: “To pomeni, da se država zaveže, da bo skrbela za vse živali v naravnem okolju; da so skupno dobro, ne pa od nikogar oz., da to po sklepanju nekaterih pomeni, da je divjad od vsakogar. Prvo vprašanje kriminalista, ki se ukvarja s preprečevanjem nezakonitega lova je – kdo je oškodovanec, če divjad nima lastnika?”
V spremembo lovske zakonodaje naj bi vključili tudi nekatere rešitve na področju lovske kinologije. Lovski psi so trenutno kljub njihovi vlogi pri izpolnjevanju nalog v javnem interesu pravno izenačeni s t. i. družnimi psi, ki ne opravljajo nobenih specifičnih nalog, ki bi jih odrejal javni interes. S tem bi zagotovili ustrezne pravne temelje za uporabo, šolanje in preizkušanje lovskih psov na načine, ki so nujno potrebni za kasnejše uspešno izvajanje njihovih nalog v javnem interesu.
Vrnitev odvzetih zemljišč
Še vedno ni urejena problematika odvzema zemljišč s strani Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Lovske družine so pred leti kupile zemljišča, jih pošteno plačale, pa so jim bila ta kljub odvzeta, saj na bi šlo za splošno ljudsko premoženje. “S prejšnjim kmetijskim ministrom smo se dogovarjali o začasni rešitvi, da bi lovske družine, ki imajo pogodbo o nakupu, dobile odvzeta zemljišča v brezplačni najem za 99 let. Vendar na skladu na to niso bili pripravljeni pristati. Še vedno potekajo postopki proti (trenutno) 70 lovskim družinam. In čeprav so se nekatere lovske družine uspele vpisati v Zemljiško knjigo, sklad tudi njim jemlje zemljišča. Naša zahteva je, da se spremeni lovska zakonodaja, in da za lovske družine veljajo enaka pravila, kot za edino izjemo – pašne skupnosti. Pošteno je in čas je, da se to uredi,” izpostavlja Bradač.
Slovenija še vedno prosta APK, a to se lahko hitro spremeni
“Na izbruh afriške prašičje kuge (APK) v Sloveniji smo dobro pripravljeni,” je zatrdil mag. Božo Zakrajšek, direktor Strokovne službe LZS. “Slovenija je še vedno prosta APK, a to se lahko spremeni v vsakem trenutku, saj gre za zelo nalezljivo in lahko prenosljivo bolezen.” APK je konec lanskega leta – po petih letih ponovno izbruhnila na Češkem. V Slovenijo bi lahko prišla iz Madžarske, ki je nedavno zabeležila 26 izbruhov APK (v letu 2022 skupno 523), preko Bolgarije, ki je nedavno zabeležila 36 izbruhov (v letu 2022 skupno 196), Slovaške, ki je imela lani 550 izbruhov APK, nedavno pa 41, ter preko Srbije, ki je nedavno prijavila 22 izbruhov APK, lani pa skupno 76.
“Če bo APK prišla v Slovenijo, bo to imelo velike posledice ne le za lovce, tudi gospodarska škoda bo velika. Če bi APK, na primer, izbruhnila na področju Krima, bi to pomenilo, da se okuženo območje zapre ne le za lovce, temveč tudi za pohodnike, sprehajalce, gobarje, kolesarje … – za vse. Policija bi nadzirala, da nihče ne vstopa v zaprto območje. Ukrepi bi bili številni, neprijetni in dolgotrajni,” je poudaril Zakrajšek.
Lovska zveza Slovenije objavlja na podlagi 9. točke 14. člena Pravil LZS in na podlagi sklepa Občnega zbora LZS z dne 21. 9. 2022 javno zbiranje ponudb v kombinaciji z javno dražbo za prodajo nepremičnin Lovske zveze Slovenijedo 31. 3. 2023.
Foto: Vila Zlatorog
Prodajalec v postopku javnega zbiranja ponudb, dajanja ponudb ne omejuje z izhodiščno ponudbeno ceno. Organizator bo v navzočnosti prodajalca pravočasno prispele ponudbe javno odpiral dne 7. 4. 2023, ob 10. uri. Javna dražba se bo vršila dne 14. 4. 2023, ob 12. uri, na sedežu Lovske zveze Slovenije. Na javni dražbi lahko sodeluje tisti, ki je v predhodnem postopku javnega zbiranja ponudb dal pravočasno in popolno zavezujočo ponudbo in je pravočasno vplačal varščino.
Dodatne podrobnejše informacije o pogojih javnega zbiranja ponudb, javne dražbe in podatke o nepremičninah, informacije za ogled predmetne nepremičnine, dobijo interesenti pri nepremičninski družbi ŠARDI&CO. Nepremičnine, družba za posredovanje v prometu z nepremičninami d.o.o., Slovenčeva ulica 19A, Ljubljana, kontaktna oseba: nepremičninski posrednik Miljenko Šardi, mobitel 00386/51/311-411, e-mail naslov: info@sardinepremicine.si.
Lovska zveza Slovenije in Ribiška zveza Slovenije sta 13. decembra, v Zlatorogovi galerijiLZS pripravili skupno prednovoletno srečanje.
Foto: Andrej Miklavčič
Goste sta nagovorila predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač in predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslav Žaberl ter v dobri družbi nazdravila prihajajočemu letu.
Prednovoletno srečanje LZS in RZS. Foto: Andrej Miklavčič
Lovska zveza Slovenije objavlja na podlagi 9. točke 14. člena Pravil LZS in na podlagi sklepa Občnega zbora LZS z dne 21. 6. 2022 javno dražbo za prodajo nepremičnin Lovske zveze Slovenije. Javna dražba bo potekala 23. novembra 2022, na sedežu Lovske zveze Slovenije, Župančičeva ulica 9, Ljubljana, z začetkom ob 13. uri.
Foto: Vila Zlatorog
Javna dražba se bo vršila kot javna dražba z višanjem cene. Uspel bo dražitelj, ki bo ponudil najvišjo ceno. Izklicna cena na javni dražbi je 4.000.000,00 EUR.
Ogled nepremičnin na naslovu Župančičeva ulica 9, Ljubljana zaradi preveritve in seznanitve s pravnim in dejanskim stanjem nepremičnin je možen v času od 14. do 16. novembra 2022, vsak dan od 9. do 12. ure, v terminih, dogovorjenih po predhodnem dogovoru z organizatorjem. Po ogledu nepremičnin oseba pisno potrdi, da je bila seznanjena s pravnim in dejanskim stanjem nepremičnin. Potrdilo izda organizator.
Prijavitelji morajo najkasneje 21. novembra 2022, do 24. ure, vplačati varščino, ki znaša 10 % izklicne cene, na TRR prodajalca Lovske zveze Slovenije št.: SI56 SI56 0201 0001 5687 097 pri NLB d.d., z navedbo »plačilo varščine – javna dražba za nepremičnine Vila Zlatorog«.
Dodatne podrobnejše informacije o pogojih javne dražbe in podatke o nepremičninah, informacije za ogled predmetne nepremičnine, dobijo interesenti pri nepremičninski družbi ŠARDI&CO. Nepremičnine, družba za posredovanje v prometu z nepremičninami d.o.o., Slovenčeva ulica 19A, Ljubljana, kontaktna oseba: nepremičninski posrednik Miljenko Šardi, mobitel 00386/51/311-411, e-mail naslov: info@sardinepremicine.si.
Lovska zveza Slovenija in Zveza lovskih družin Prlekije sta 4. novembra v Radencih pripravili 7. Dobrodelni ples, ki je bil, tako kot vsa leta poprej, poleg prijetnega druženja, namenjen zbiranju sredstev za Zeleni sklad LZS.
Foto: Andrej Miklavčič
7. Dobrodelnega plesa Lovske zveze Slovenije v hotelu Radin se je udeležilo kar 260 udeležencev, ki so se tudi tokrat izkazali, saj so z dobrodelno dražbo zbrali 8.708 evrov. Z donacijami podjetij pa je bilo za Zeleni sklad, po trenutnih podatkih, zbranih že več kot 2.000 evrov.
Začetek 7. Dobrodelnega plesa so slavnostno oznanili Križevski rogisti. Večer so popestrili še Tamburaško društvo Apače in Pevsko društvo prekmurskih lovcev, ansambel Opoj pa je poskrbel za dobro plesno vzdušje.
Udeležence plesa so pozdravili izvršna direktorica Zdravilišča Radenci Vesna Maučec ter župana občine Radenci Roman Leljak in občine Apače dr. Andrej Steyer. Nagovorila sta jih še podpredsednik Lovske zveze Slovenije mag. Aleš Klemenc in predsednik Zveze lovskih družin Prlekije Milan Kolarič.
Predsednik organizacijskega odbora Dobrodelnega plesa in predsednik Zelenega sklada Ivan Malešič je predstavil delovanje Zelenega sklada in se zahvalil vsem, ki so prispevali umetniška dela in različne dražbene predmete. Zahvalil se je tudi lovskim družinam, ki so prispevala lovska doživetja: Lovski družini Kostanjevica na Krki, Lovski družini Apače, Lovski družini Gornja Radgona, Lovski družina Radenci, Lovski družini Negova, Lovski družini Videm ob Ščavnici, Lovski družini Križevci pri Ljutomeru, Lovski družini Mala Nedelja, Lovski družini Ljutomer, Lovski družini Raka in Lovski družini Prosenjakovci.
Za prispevke se je zahvalil sponzorjem: Eles, d.o.o., Gorenjska gradbena družba, d.d., Inox Center, d.o.o., Plamtex INT, d.o.o., Evrografis, d.o.o., Lipa-les, d.o.o., Prevent&Deloza, d.o.o., Puškarstvo Skobir, Arex d.o.o., Prendis d.o.o., Hamex, d.o.o., AT-Primožič Kranj, d.o.o., Orbis print, d.o.o., Mizarstvo Novak, d.o.o., Strojništvo Holc, d.o.o. ter Prašičeriji Pintarič Belak, Prašičeriji Bauman, Družinskemu posestvu Makovec, Kmetiji Furlan, Vinogradniški kmetiji Jamšek, Vinski kleti Prus, Vinogradništvu Kolarič ter Javnemu zavodu Triglavski narodni park.
7. Dobrodelni ples Lovske zveze Slovenije, Radenci. Foto: Andrej Miklavčič
Na Občnem zboru Lovske zveze Slovenije 21. junija, v Celju, so delegati sprejeli poročilo Nadzornega odbora LZS, poročilo o delu in rezultatu poslovanja LZS v letu 2021 in se seznanili z vsebinskim in finančnim načrtom LZS v tem letu ter z informacijami o izgradnji Nacionalnega lovskega centra v Lukovici.
Foto: Andrej Miklavčič
Predsednik Nadzornega odbora LZS Branko Zlobko je povedal, da pri opravljenih pregledih ni bilo ugotovljenih nepravilnosti v poslovanju LZS, temveč so bili realizirani vsi predlogi in pobude, ki jih je Nadzorni odbor predlagal v preteklih letih.S prihodom novega direktorja Strokovne službe sta se organizacija in delo v Strokovni službi LZS zelo izboljšala, je na podlagi pregledov ugotovil Nadzorni odbor.
“V preteklem letu smo dokazali, da smo v Sloveniji lovci edini, ki zmoremo organizirati, usposabljati in izvajati aktivnosti po zakonu o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge. To nam daje garancijo, da smo resni partnerji pri poslovanju z državo in verjamem, da se bo v naslednjih koncesijskih obdobjih to upoštevalo,” je delegatom povedal predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.
Foto: Andrej Miklavčič
Po Bradačevih besedah imamo na področju škod po divjadi manjši delež nerešenih škodnih primerov kot zavarovalnica pri poslih s svojimi komitenti. Prejšnji minister je sicer želel, da lovske družine začnejo plačevati tudi škode zaradi popašenosti travinja in objedenosti mladja v gozdovih, a je bil nato sklenjen kompromis, da bodo pri več kot 20 odstotni tovrstni škodi kmetje lahko pridobili nadomestila iz kohezijskih skladov.
“Prejšnje leto je bilo prelomno leto za lovce tudi pri spremembah zakona o orožju. Narejen je bil velik korak, naša odgovornost pa je, da zakon spoštujemo in da ne bo prihajalo do kršitev. Žal pa nismo zadovoljni z rešitvijo na področju problematike lastninjenja kmetijskih zemljišč. Lovske družine so zdaj pridobile možnost za brezplačni najem odvzetih zemljišč. S kmetijsko ministrico bomo na sestanku govorili tudi o vrnitvi odvzetih zemljiščtistim, ki imate pogodbo, da ste ta zemljišča kupili,” je pojasnil Bradač.
Pridobljeno pravnomočno in dokončno gradbeno dovoljenje za gradnjo Nacionalnega lovskega centra
Foto: Andrej Miklavčič
“Dobra novica je, da je bilo 14. junija pridobljeno pravnomočno in dokončno gradbeno dovoljenje na zemljiščih, ki so v lasti Lovske zveze Slovenije in imajo vse dodatke, skladno z veljavno zakonodajo. To pomeni, da je pravnoformalno podana zelena luč za izgradnjo Nacionalnega lovskega centra v Lukovici. Lovska zveza se lahko začne pogajati in pridobivati ponudbe za izgradnjo. Gradnja se bo izvedla v dveh fazah, najprej nacionalni lovski center, v drugi fazi pa izgradnja muzeja,” je pojasnil vodja svetovalnega inženiringa Marko Ahlin in dodal, da je realno pričakovati, da bo gradnja izvedena v dveh letih.
Delegati so po podanih informacijah soglasno sprejeli vse sklepe v povezavi z izgradnjo nacionalnega lovskega centra. Sprejeli pa so tudi pobudo iz volilnega okoliša Maribor, ki jo je predstavil Marjan Toš, o poimenovanju novega objekta Nacionalni lovski center Zlatorog.
Predsednik Zveze lovskih družin Gorenjske Peter Belhar je ob zaključku občnega zbora Lovsko zvezo Slovenije odlikoval z najvišjim priznanjem Zveze lovskih družin Gorenjske – z zlato plaketo.
Občni zbor Lovske zveze Slovenije 2022. Fotografije: Andrej Miklavčič
“Kako se imenuje samica jelena? Je belka bele barve? Kako ločimo domačo in divjo mačko? Kako še rečemo dlaki divjega prašiča?”so bila le nekatera izmed vprašanj, na katera so morali odgovoriti obiskovalci sobotnega Festivala Dober dan v Arboretumu, da so prislužili nagrado, igro Spomin ali karte Črnega Petra Lovske zveze Slovenije.
Foto: Laura Podobnik Zajamšek
In čeprav so se morda komu vprašanja zdela otročje lahka, je večina obiskovalcev festivala, ki se je ustavila pri stojnici Lovske zveze Slovenije, ugotavljala, da temu še zdaleč ni tako. Zato smo obiskovalcem priskočili na pomoč z odgovori, ki so jih lahko poiskali tudi v priročniku Divjad in lovstvo. Delili smo jim tudi male plakate parkljaste divjadi v Sloveniji, knjižice Stopinje in sledovi prostoživečih živali, knjižice Marko in Maja z lovcem na lovu, pa zgibanko o varovanju narave, urnike, glasilo Lovec, veseli so bili tudi pobarvank iz Lovca za mlade.
Ali ima medved rep je mlada obiskovalka festivala skupaj z mamico preverila kar na leseni skulpturi medveda in si prislužila nagrado. Pri predstavitvah za mlade so sodelovali tudi člani Lovske družine Mengeš in člani Lovske družine Kamnik, ki so na ogled pripeljali tudi lovske pse. Najmlajši so še posebej radi pobožali mehko zimsko dlako lisice in pihali v piščalke za klicanje divjadi.
Lesene skulpture kozoroga, medveda, divjega prašiča, sove, polha, jelena in zajca Gašperja Kranjca, ‘kiparja z motorno žago’, so bile deležne navdušenih ogledov in fotografiranja. Predvsem ženski del obiskovalcev pa je pritegnil čudovit nakit iz roževine ustvarjalca Štefana Gorenčiča. Predstavili smo se tudi z izborom strokovne literature iz Zlatorogove knjižnice. Po nastopih na glavnem odru so ob naši stojnici zapeli člani Lovskega pevskega zbora Medvode in zaigrali Domžalski rogisti, obiskal nas je tudi oponašalec jelenjega rukanja Simon Ferlinc.
Poleg Lovske zveze Slovenije so se predstavljale tudi Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije, Gasilska zveza Slovenije, Slovenska vojska in slovenski reševalci. Na sedmih prizoriščih so nastopili godbe in pihalni orkestri, vokalne skupine in pevski zbori, tamburaši, orgličarji in harmonikarji. Zaplesale so folklorne skupine in plesne skupine, na oglede svojih predstav pa so vabile gledališke in lutkovne skupine. Dogodek skupaj z drugimi aktivnostmi Tedna ljubiteljske kulture je predstavljal poklon skoraj 110.000 ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem pri nas.
Organizatorji prireditve, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Občina Kamnik in Arboretum Volčji Potok, so ta dan namenili tudi vseslovenski humanitarni akciji zbiranja sredstev za pomoč otrokom z rakom, Junakom tretjega nadstropja.
V Arboretumu Volčji potok, bo v soboto, 18. junija, med 10. in 18. uro, potekal dan ljubiteljske kulture, na katerem bo sodelovala tudi Lovska zveza Slovenije. Vstop bo prost!
Na sedmih prizoriščih bodo nastopili godbe in pihalni orkestri, vokalne skupine in pevski zbori, tamburaši, orgličarji in harmonikarji. Nastopili bodo tudi lovski pevski zbori in lovski rogisti ter oponašalci jelenjega rukanja. Zaplesale bodo folklorne skupine in plesne skupine, na oglede svojih predstav pa bodo vabile gledališke in lutkovne skupine. Dogodek skupaj z drugimi aktivnostmi Tedna ljubiteljske kulture predstavlja poseben poklon skoraj 110.000 ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem pri nas.
Predstavili se bodo Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, Hunting Association of Slovenia, Ribiška zveza Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije, Gasilska zveza Slovenije, Slovenska vojska in slovenski reševalci. Na kulinarično-ekoloških kotičkih bodo na voljo jedi in žlahtna kapljica osmih slovenskih pokrajin.
Organizatorji prireditve, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Občina Kamnik in Arboretum Volčji Potok, so ta dan namenili tudi vseslovenski humanitarni akciji zbiranja sredstev za pomoč otrokom z rakom, Junakom tretjega nadstropja.
Lovska zveza Slovenije odločno zavrača kritike Kmetijsko gozdarske zbornice in predstavnika kmetijskega ministrstva, da lovci nismo opravili svojega dela za preprečevanje škod po divjih prašičih.
Foto: Pixabay
Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge predpisuje upravljavcem lovišč intenzivni odstrel divjih prašičev za zagotavljanje zmanjšanja populacije divjih prašičev. V letu 2021 so slovenski lovci odstrelili 19.377 divjih prašičev (v letu 2020 je bilo odstreljenih 10.853 divjih prašičev), kar dokazuje, da smo deležni neupravičene kritike. Kmetijski minister in državni sekretar bi se morala zahvaliti za učinkovito delo vseh lovcev, ki so svoj prosti čas namenili zmanjšanju številčnosti populacije divjih prašičev.
Za leto 2021 je v Lovsko informacijskem sistemu Lisjak vnesenih 2.772 primerov prijavljenih škod. Vneseni so podatki o izplačanih 334.875 evrih odškodnin in 5.874 urah dela lovcev za odpravo škode (brez časa cenitev škod). Zato menimo, da se zaradi dveh primerov še nedogovorjene škode na Primorskem ustvarja nepotreben pritisk na lovce. Namesto spodbujanja konflikta je potrebno spodbujati sodelovanje kmeta in lovca, saj brez tega ni mogoče uspešno upravljati s populacijami divjih prašičev.
Dejansko stanje škod se včasih dojema dokaj subjektivno. Na eni strani bi radi oškodovanci (kmetje, lastniki zemljišč) iztržili maksimalno ceno, na drugi strani so lovci, ki največkrat ocenjujejo dejansko škodo. Vsekakor gre pri izplačilu za »pobot« med lovskimi družinami in oškodovanci, do katerega včasih tudi ne pride, a imata obe strani nato možnost ocene s strani komisije Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oziroma je zagotovljeno sodno varstvo.
Populacijo divjih prašičev v naravi je težko oceniti, saj gre za migracijsko vrsto. Da bodo prašiči v letu, ko v gozdu primanjkuje hrane, to iskali na poljih, travnikih, v vinogradih … ni potrebno posebej razlagati. V lanskem letu je bil porast škod predvsem na področjih, kjer je bilo zaznati večje število divjih prašičev.
Pa še en razlog obstaja za razrite njive, za katerega lovci ne moremo biti odgovorni – to so ogrci oziroma ličinke majskega hrošča, ki so se zaredili na njivah in travnikih, in ki privabijo divje prašiče. Te ličinke obžirajo koreninice kulturnih rastlin in lahko povzročijo večji izpad pridelka. Na njivi, kjer ličink ni, prašiči ne bodo rili, tam, kjer rijejo, pa prašiči opozorijo na problem. Žal se vse prepogosto vidi le posledica in se okrivi za stanje divjega prašiča, ne vidi pa se temeljnega problema. Brez prisotnosti divjega prašiča bodo ličinke nemoteno nadaljevale s svojim delom in povzročile izpad pridelka.
Preteklo leto je v naravi nastala velika škoda tudi zaradi pozebe. Kmetijsko ministrstvo je namenilo pomoč prizadetim kmetom, sadjarjem, čebelarjem … le za divjad, ki jo je ta naravna nesreča prav tako prizadela, ministrstvo ni predlagalo nobenih ukrepov. Problem je v celoti prepustilo lovcem in se ob našem opozorilu sklicevalo na koncesijske pogodbe. Dejstvo je, da je problematiko škode po divjadi potrebno gledati širše in celovito, ne zgolj na nekaj posameznih primerih.
Zato javno sprašujemo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kako bo ukrepalo na tem področju. Verjamemo, da na ministrstvu ne zagovarjajo vračanja v čase Marije Terezije, ko so kot edino rešitev za vse težave videli v iztrebljenju celotne populacije divjih prašičev.
Kljub vsemu ostajamo odprta organizacija, zato pozivamo vse kmete, da se vključijo v lovske družine, tako bodo lahko tudi z lastno aktivnostjo pripomogli k preprečevanju škod zaradi divjih prašičev.
Na naši spletni strani uporabljamo piškotke, da vam zagotovimo najustreznejšo uporabniško izkušnjo. S klikom na “Sprejmi” soglašate z uporabo VSEH piškotkov.
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. This category only includes cookies that ensures basic functionalities and security features of the website. These cookies do not store any personal information.
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Piškotek
Trajanje
Opis
YSC
session
This cookies is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos.
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
Piškotek
Trajanje
Opis
IDE
1 year 24 days
Used by Google DoubleClick and stores information about how the user uses the website and any other advertisement before visiting the website. This is used to present users with ads that are relevant to them according to the user profile.
test_cookie
15 minutes
This cookie is set by doubleclick.net. The purpose of the cookie is to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE
5 months 27 days
This cookie is set by Youtube. Used to track the information of the embedded YouTube videos on a website.
