Tag: Nacionalni veterinarski inštitut

Zdravstveno stanje divjadi v Sloveniji v letu 2023

  By ,

Na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete v Ljubljani so v letu 2023 opravili 77 patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 50 različnih lovskih družin.

Foto: Pixabay

Pregledali so enajst različnih živalskih vrst (srnjad, gams, lisica, kuna belica, poljski zajec, navadni jelen, jazbec, nutrija, divji prašič, kozorog, bober), različne starosti in spolov. Opravili so tudi preko 100 pregledov in vzorčenj nutrij iz LD Tomišelj, LD Ig in LD Vrhnika. V letu 2023 največji delež pregledanih vrst predstavljata srnjad in gams.

Vzroki pogina divjadi

Kot najpogostejši vzrok pogina v letu 2023 ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci.
Ugotavljajo tudi močno invadiranost s klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji in dlakožeri. Narašča pa število primerov, kjer so vzrok pogina oz. slabega zdravstvenega stanja t. i. septikemične bakterije – bakterije, ki povzročajo gnojenje, Pri gamsih še vedno pogosto potrdijo prisotnost garij.

Opozorilo: redno spremljanje poginov divjadi

Na inštitutu svetujejo redno spremljanje poginov divjadi, saj je stalno spremljanje stanja populacije eden od t. i. mehkih načinov nadzora bolezni v naravi (pasivni monitoring). Pogin divjih prašičev je npr. prvi znak, ki ga opazimo v naravi ob izbruhu afriške prašičje kuge (APK). Po podatkih OIE je okuženih že preko 50 držav sveta. Večino pojavov beležijo v azijskih državah, še vedno pa se s problematiko ukvarja Evropa, kjer je APK potrjena v 13 državah. Seznamu se je zadnja pridružila Švedska.

Po podatkih UVHVVR je bil virus visoko patogene aviarne influence podtipa H5N1 v letu 2023 potrjen pri naslednjih vrstah: labod grbec, črni labod, velika uharica, siva čaplja, kanja, kokoš, domači vrabec, rečni galeb, navadna čigra, bela štorklja in žerjav. Bolezen se med pticami prenaša kapljično, s stiki med pticami, preko njihovih izločkov, preko okužene krme, obutve in opreme.

Poročilo o spremljanju zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji v letu 2023 je v celoti dostopno na članski spletni strani LZS, v zavihku Komisija za upravljanje z divjadjo – ostali dokumenti.

Zdravstveno stanje divjadi v Sloveniji v letu 2022

  By ,

Na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete v Ljubljani so v letu 2022 opravili 73 patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 43 različnih lovskih družin.

Foto: Pixabay

Pregledali so devet različnih živalskih vrst (srnjad, gams, lisica, kuna belica, poljski zajec, navadni jelen, jazbec, vidra, medved), različne starosti in spolov. V letu 2022 so največji delež pregledanih vrst predstavljale srnjad, lisica in gams.

Vzroki pogina divjadi

Kot najpogostejši vzrok pogina v letu 2022 ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci pri prostoživečih prežvekovalcev ter pri zvereh pasjo kugo. Ugotavljajo tudi močno invadiranost divjadi z zunanjimi zajedavci, zlasti s klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji ter dlakožeri. Pri gamsih še vedno pogosto potrdijo garjavost. Pri lisici, kuni belici in jazbecu pa so potrdili prisotnost dednega materiala virusa pasje kuge.

Opozorilo: redno spremljanje poginov divjadi

Na inštitutu svetujejo redno spremljanje poginov divjadi, saj je stalno spremljanje stanja populacije eden od t. i. mehkih načinov nadzora bolezni v naravi (pasivni monitoring). Pogin divjih prašičev je npr. prvi znak, ki ga opazimo v naravi ob izbruhu afriške prašičje kuge. APK se je konec leta 2022 ponovno pojavila na Češkem (blizu meje s Poljsko). Pri labodih grbcih se je v Sloveniji (Apače, Lenart, Ptuj) v oktobru in novembru ponovno pojavil visoko patogen viruse influence.

Poročilo o spremljanju zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji v letu 2022 je v celoti dostopno na članski spletni strani LZS, pod zavihkom Komisija za upravljanje z divjadjo – ostali dokumenti.

FOTO: Simulacijska vaja 2022 – afriška prašičja kuga pri divjih prašičih

  By ,

Uprava republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je 22. oktobra na lokaciji športnega letališča Prilozje pri Metliki organizirala simulacijsko vajo afriške prašičje kuge (APK). Vabilo je bilo poslano tudi na Lovsko zvezo Slovenije, ki sta jo na vaji zastopala mag. Božo Zakrajšek in Gregor Bolčina.

Dr. Gorazd Vengušt iz Veterinarske fakultete in mag. Božo Zakrajšek iz LZS pri ogledu kadavra divjega prašiča. Foto: Gregor Bolčina

Lovska zveza je bila lani prisotna na »suhi« simulacijski vaji, ki je potekala preko aplikacije MS Teams, kjer je šlo za teoretičen prikaz usposobljenosti posameznih organizacij pri izbruhu APK pri divjih prašičih, letos pa za praktičen prikaz določenih aktivnosti na terenu. Organizator je poleg Zveze lovskih družin (ZLD) Bela Krajina in lovcev z že opravljenim usposabljanjem za iskalce poginulih divjih prašičev, ki so kasneje sodelovali pri aktivnem iskanju divjih prašičev v gozdu, povabil tudi predstavnike Zavoda za gozdove Slovenije, Nacionalni veterinarski inštitut (NVI), Direktorat za gozdarstvo in lovstvo, civilno zaščito in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije ter številne druge udeležence, med drugim tudi tudi uradne veterinarje iz vseh območnih enot UVHVVR V Sloveniji.

Na prizorišču je bil postavljen šotor, kjer smo povabljeni poslušali pozdravni govor generalnega direktorja UVHVVR Matjaža Gučka. Sledila je predstavitev vaje in njen namen, ki ga je pripravila mag. Breda Hrovatin, vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali pri UVHVVR ter predavanje Jedrt M. Wernig iz Sektorja za zdravje in dobrobit živali pri UVHVVR o afriški prašičji kugi pri divjih prašičih oziroma situaciji glede APK pri nas in po svetu.

Podrobno je bil predstavljen Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, vezano na postavitev suma in potrditev bolezni ter aktivacijo strokovne skupine in Državno središče za nadzor bolezni ter določitev območja in ukrepov. Nato je mag. Ivan Ambrožič iz Sektorja za hrano in krmo pri UVHVVR predstavil postavitev, naloge in delovanje ter opremo zbirnega mesta. Pri tem mu je pomagala tudi Špela Vidrih, ki je zastopala NVI, v sklopu katerega deluje tudi Veterinarsko higienska služba.

Predstavnica podjetja Progrips, ki je edino specializirano podjetje v Sloveniji za zaščitno opremo proti APK je predstavila opremo za preprečevanje širjenja APK in visokokakovostni lovski program. Predstavnik naše največje farmacevtske družbe Krka je predstavil biocidni pripravek za razkuževanje Ecocid S. Sledila je še predstavitev praktičnega dela, kjer smo se udeleženci razdelili v skupine in – predstavitev delovnih »postaj«. Nato se je praktični del simulacijske vaje res pričel.

Praktični del je zajemal aktivacijo skupine za iskanje divjih prašičev (največ je bilo naših lovcev iz Bele krajine), biovarnost, odvzem vzorcev, razkuževanje vozil in opreme, prikaz delovanja dezinfekcijske točke in postopek od najdbe poginulega divjega prašiča v gozdu do obvestila NVI o tem in prikaza odvoza kadavra iz gozda, samega vzorčenja pri poginulih divjih prašičih ter prikaza odstranjevanja kadavrov in dezinfekcije udeležencev, opreme in vozil.

Lahko rečem, da je simulacijska vaja izvrstno uspela in lahko tudi pohvalim lovce za aktivno sodelovanje pri iskanju poginulih divjih prašičev v gozdu, ki ga je bilo mogoče vseskozi spremljati v živo na zaslonu računalnika v šotoru. Lovci smo še enkrat več dokazali svoje znanje, pripravljenost in odločnost pri nalogah za preprečevanje in izkoreninjanje APK pri divjih prašičih.  

direktor Strokovne službe LZS mag. Božo Zakrajšek, dr. vet. med.

Vse fotografije: Gregor Bolčina

Registracija udeležencev.
Pozdravni nagovor generalnega direktorja UVHVVR Matjaža Gučka.
Namen in predstavitev vaje – mag. Breda Hrovatin (UVHVVR).
APK pri divjih prašičih – Jedrt M. Wernig (UVHVVR).
Zbirno mesto – Špela Vidrih (NVI – VHS).
Predstavitev opreme – Brigita Vodušek (Progrips).
Razkuževanje – Krka.
Aktivacija supine za iskanje.
Raztovarjanje kadavrov.
mag. Ivan Ambrožič (UVHVVR).
Odvzem vzorcev – dr. Tomislav Paller.
Prikaz območja iskanja in lokacij kadavrov na računalniku.
Ogled kadavra divjega prašiča – dr. Gorazd Vengušt in mag. Božo Zakrajšek.
Prikaz razkuževanja obutve.
Odhod veterinarsko higienske službe po najdene kadavre.
Raztovarjanje kadavrov.
Vrnitev ekipe za iskanje.
Pranje in razkuževanje.
Pranje in razkuževanje.
Razkuževanje.
Nalaganje kadavrov v tovornjak.
Razkuževanje z razkuževalnim lokom.

Odvoz povožene divjadi spet opravlja Veterinarsko higienska služba

  By ,

Lovska zveza Slovenije je 10. avgusta prejela vabilo Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) za sestanek na temo povoženih prostoživečih živali na cestah in železnici. Sestanka sta se udeležila predsednik LZS mag. Lado Bradač in direktor Strokovne službe LZS mag. Božo Zakrajšek. Na sestanku je bilo dogovorjeno, da se problematika odvoza povožene divjadi čim hitreje uredi, tako je UVHVVR že naslednji dan poslala obvestilo, da se z dnem 12. 8. 2022 preneha uporabljati protokol obveščanja, ki je bil vzpostavljen na podlagi dopisa številka U014-10/2022-33 z dne 1. 7. 2022.

Foto: Andrej Miklavčič

Zaradi težav pri implementaciji odvoza povoženih prostoživečih živali s cest in železnic, je UVHVVR sprejela odločitev, da zagotovi odvoz teh živali v okviru javne veterinarske službe, ki se financira iz proračuna RS.

V praksi to pomeni, da od danes, 12. avgusta dalje trupla povoženih prostoživečih živali, pri katerih ne obstaja sum bolezni, zbira Veterinarsko higienska služba pri Nacionalnem veterinarskem inštitutu (NVI VHS). Glede prijave povoza in zbiranja tako veljajo pravila, ki so veljala pred 1. 7. 2022, in sicer:

• Povoz domačih in prostoživečih živali na cestah in železnicah lahko najditelj povožene živali sporoči direktno na številko NVI VHS ali pa povoz prijavi na številko 112. Regijski center za obveščanje nato obvesti NVI VHS glede odvoza trupla povožene živali in lokalno pristojnega upravljavca lovišča zaradi odvzema materialnega dokaza za potrebe evidentiranja izgub divjadi.

• Kadar najditelj najde povoženega divjega prašiča, najdbo vedno sporoči na številko 112, ki o tem obvesti UVHVVR ne glede na to, kdo je prijavitelj (lovec ali druga fizična oseba, DARS, policija …). V ta namen je na UVHVVR zagotovljena telefonska številka 01 300 13 59, ki je dosegljiva 24/7. Sodelavec UVHVVR, ki je v stalni pripravljenosti, bo obvestil NVI VHS, ki bo poskrbel za odvoz trupla in po potrebi kontaktiral prijavitelja. Obveščanje UVHVVR s strani 112 je določeno v četrtem odstavku 15. člena Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (ZNUAPK) (Uradni list RS, št. 200/2020).

Odvoz povožene divjadi s cest in železnic