Na rednem, že 68. občnem zboru so se zbrali člani Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih goricah.
Ta kolektiv zelene bratovščine gospodari z nekaj več kot 3.000 hektarji nižinskega lovišča, v katerem so se zgodile velike spremembe in se močno poslabšali naravni pogoji za ohranitev poljske divjadi, še zlasti jerebic in fazanov. Njihova edina gospodarsko pomembna vrsta divjadi je srnjad.
Kot je na zborovanju povedal gospodar LD Dobrava Vlado Steinfelser, so lani uplenili 113 srnjakov in srn, 112 lisic, 1 jazbeca, 4 poljske zajce, 9 fazanov, 9 divjih rac- mlakaric in 101 sivo vrano. Z vranami imajo kar precej težav, saj so se v Slovenskih goricah izjemno namnožile in delajo škodo. Lani v tej lovski družini niso uplenili divjih prašičev, ki sicer občasno zaidejo v njihovo lovišče. Prav tako niso uplenili šakala, ki je še vedno redno navzoč v lovišču.
Po besedah gospodarja Steinfelserja »je srnjad številčno še primerno zastopana in je populacija glede na bioindikatorje v dobri kondiciji. Zanimivo je tudi, da se obseg škode po srnjadi ne povečuje. Imeli smo le dva primera bolezni srnjadi, od tega en primer močne driskavosti pri večletnem srnjaku, ki je bil sicer uplenjen, meso pa ni bilo za prodajo. Divjih prašičev lani nismo uplenili.«
Posegi v naravnem okolju so poljsko divjad pripeljali na rob propada
Tudi lani so bili soočeni s slabšanjem naravnih pogojev in razmer za malo, poljsko divjad. Kot v prejšnjih letih, so bile uničene mnoge mejice, žive meje in že zelo redke remize. Na tem področju se na območju našega lovišča razmere nenehno slabšajo, kar pomeni, da je fazan, nekoč celo gospodarsko pomembna divjad, že na spodnji meji številčnosti.
»Naša naloga ostaja ohranitev vrste. Poljska jerebica je iz naših polj in travnikov izginila, očitno smo uspeli ohraniti poljskega zajca. Številčnost te divjadi se je popravila in ustalila. Številčnost zveri je v porastu, to velja tako za ujede, kot za lisice in kune belice. Lani je bil izjemno visok prirastek pri lisicah, zaradi česar je bilo precej pritožb občanov, in k sreči tudi visoki odstrel. Stanje divje race – mlakarice je zadovoljivo. Negativno se v lovišču odraža navzočnost šakala, žal nam lani ni uspelo odstreliti niti enega. V delu lovišča na območju Senarske, Verjan, Čagone in Brengove, so se prenamnožile sive vrane, ki delajo škodo kmetom na silažnih balah. Apeliram na vse člane, da intenzivno izvajajo lov na te ptice, za katere je že nekaj let podaljšana lovna doba«, je opozoril Steinfelser in slikovito zaključil z besedami: »Občan mi je pred dnevi dejal: dragi lovci, pomagajte, da se bo gradnja hiš upočasnila, sicer v prihodnjih desetih letih ne bo imela prostora za življenje niti ena srna več.«
Občnega zbora sta se udeležila tudi predstavnika pobratene LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu Jože in Rudi Maček in trojiški župan David Klobasa. Lovce so pozdravili tudi predstavniki PGD Sv. Trojica. Starešina LD Dobrava Franc Slekovec je podelil nekaj priznanj za dolgoletno članstvo v lovski organizaciji. Za 40-letno delovanje so dobili priznanja LZS Vinko Kocuvan, Ivo Klobučar in Srečko Perko. Gospodar LD Dobrava Vlado Steinfelser pa je prejel zahvalo za vodenje projekta ureditve lastnine zemljišč LD Dobrava.
Marjan Toš
