15. maja je minilo sto let od ustanovitve Podružnice Slovenskega lovskega društva na Ptuju, ki je v letih pred drugo svetovno vojno opravila tudi pomembno narodno-politično poslanstvo in se uveljavila kot trdna slovenska lovska postojanka.
Na bogato zgodovino so ptujsko-ormoški lovci izredno ponosni in jo bodo predstavili tudi v posebnem spominskem zborniku. Iz ohranjene dokumentacije lahko povzamemo, da je pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice z dr. Ludovikom (Ludvikom) Jenkom na čelu, pozval vse lovce in ljubitelje lova, da se udeležijo ustanovnega občnega zbora 15. maja 1921 leta v ptujskem Narodnem domu.
Zborovalci so izvolili za načelnika ptujske podružnice zdravnika dr. Ludvika Jenka, za tajnika učitelja Mirka Majcna in za blagajnika davčnega upravitelja Alberta Primca s Ptuja. Ostali odborniki so bili graščak Gvidon Pongrac iz Trnove in ptujski odvetnik dr. Franc (Franjo) Šalamun, namestnika odvetnik dr. Adam Ban iz Ormoža in okrajni gozdar Alojzij Barle s Ptuja, preglednika pa posestnik Ivan Babusek iz Krčevine in učitelj Simon Kebler iz Majšperka. .
Še pred ustanovitvijo ptujske podružnice je dr. Janko Lokar izjavil, da je njen okoliš lepa lovska postojanka, in da bo s primernim poslovanjem lahko združila vse lovce okraja ter onemogočila lovske tatvine in zatrla lovsko »mrharstvo«.
Podružnica SLD Ptuj je na zboru sprejela program svojega dela. Po prvi svetovni vojni je ostalo veliko orožja, ki so si ga prisvojili krivolovci. Zato je bila glavna naloga podružnice onemogočiti divji lov. O ustanovitvi podružnice SLD na Ptuju je poročal tudi Lovec. Poročevalec je zapisal, da se je »ustanovni občni zbor vršil ob jako lepi udeležbi. Ker je ptujsko okrožje lepa lovska postojanka, upamo, da se posreči podružničnemu odboru s primernim postopanjem zediniti vse lovce svojega okraja in urediti lov v svojem okolišu v strogo lovskem smislu ter zatreti predvsem tatinsko svojat, a tudi vsako mrharstvo«.
Podružnica SLD Ptuj je prvič stopila pred javnost s tekmo ptičarjev 9. in 10. oktobra 1921, in sicer prvi dan v Podvincih, drugi dan pa na Bregu. Na uspeli tekmi je nastopilo 7 lovskih psov. Zanimiv je občni zbor, ki je bil 13. aprila 1924. Vodil ga je tedanji načelnik dr. Šalamun, dr. Ivan Lovrenčič pa je zastopal SLD. Na njem so sprejeli dva samostojna predloga, da v prihodnji lovni sezoni ni dovoljeno streljati nobene fazanke na območju podružnice, in da je prepovedano streljati srne in mladička srnjaka. Sprejet je bil tudi predlog, naj odbor poskrbi, da politična oblast določi lovno dobo za srnjaka od 1. maja do 31. oktobra vsakega leta.
Med drugo svetovno vojno so nemške okupacijske oblasti delovanje ptujske podružnice SLD prepovedale, zaplenile so vse njeno premoženje in zaprle mnoge narodno zavedne slovenske lovce. Po drugi svetovno vojni je bilo njeno delovanje takoj obnovljeno. Danes je Zveza lovskih družin (ZLD) Ptuj-Ormož, ki nadaljuje tradicijo organiziranega slovenskega lovstva na ptujsko-ormoškem območju, ena od območnih lovskih zvez v Sloveniji, ki povezuje 24 lovskih družin iz območja Ptuja in Ormoža.
Vodi jo predsednik dr. Srečko F. Krope, njen častni predsednik pa je mag. Emilijan Trafela, ki je ob jubileju med drugim dejal: »vesel sem, da mi je ob podpori lokalne skupnosti in nekaterih poslancev v DZ iz našega območja uspelo vnesti in ohraniti ptujsko-ormoško lovsko upravljavsko območje. S tem se ohranja letos že 100 letna tradicija ptujsko-ormoškega lovstva oziroma ptujsko-ormoške zveze lovskih družin. Naj povem, da smo na stoletnico izredno ponosni in da nam je žal pandemija preprečila izvedbo svečane akademije v slavnostni dvorani ptujskega gradu. A stoletnica gotovo ne bo šla mimo nas, tega jubileja se bomo spomnili, saj načrtujemo izdajo spominskega zbornika ZLD. Žal je pandemija lani preprečila tudi praznovanje 30-letnice naših rogistov. Upam, da bomo letos vsaj v jeseni oba jubileja dostojno zaznamovali in se s tem zahvalili našim predhodnikom za trde temelje, ki so jih leta 1921 postavili ptujskemu in ormoškemu lovstvu«.
Ob okroglem jubileju načrtujejo v ZLD Ptuj-Ormož tudi izdajo spominskega zbornika, načrtovali pa so tudi akademijo v slavnostni dvorani ptujskega gradu, ki so jo morali zaradi epidemije odpovedati. A to še ne pomeni, da se praznično zborovanje ptujsko-ormoških lovcev ne bo zgodilo v jeseni, če bodo razmere to dopuščale. Že lani so njihovi rogisti, ki so veliki ambasadorji slovenske lovske kulture, praznovali 30-letnico delovanja, a so morali načrtovani praznični koncert prav tako odpovedati.
dr. Marjan Toš
