Na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete v Ljubljani so v letu 2022 opravili 73 patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 43 različnih lovskih družin.
Pregledali so devet različnih živalskih vrst (srnjad, gams, lisica, kuna belica, poljski zajec, navadni jelen, jazbec, vidra, medved), različne starosti in spolov. V letu 2022 so največji delež pregledanih vrst predstavljale srnjad, lisica in gams.
Vzroki pogina divjadi
Kot najpogostejši vzrok pogina v letu 2022 ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci pri prostoživečih prežvekovalcev ter pri zvereh pasjo kugo. Ugotavljajo tudi močno invadiranost divjadi z zunanjimi zajedavci, zlasti s klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji ter dlakožeri. Pri gamsih še vedno pogosto potrdijo garjavost. Pri lisici, kuni belici in jazbecu pa so potrdili prisotnost dednega materiala virusa pasje kuge.
Opozorilo: redno spremljanje poginov divjadi
Na inštitutu svetujejo redno spremljanje poginov divjadi, saj je stalno spremljanje stanja populacije eden od t. i. mehkih načinov nadzora bolezni v naravi (pasivni monitoring). Pogin divjih prašičev je npr. prvi znak, ki ga opazimo v naravi ob izbruhu afriške prašičje kuge. APK se je konec leta 2022 ponovno pojavila na Češkem (blizu meje s Poljsko). Pri labodih grbcih se je v Sloveniji (Apače, Lenart, Ptuj) v oktobru in novembru ponovno pojavil visoko patogen viruse influence.
Poročilo o spremljanju zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji v letu 2022 je v celoti dostopno na članski spletni strani LZS, pod zavihkom Komisija za upravljanje z divjadjo – ostali dokumenti.
