Tag: rjavi medved

Znani rezultati genetskega štetja rjavega medveda

  By ,

Konec leta 2023 ste lovci pomagali zbirati genetske vzorce medvedov za namene ocene številčnosti rjavega medveda v Sloveniji. Po zapletenih in dolgotrajnih postopkih v laboratoriju in matematičnem modeliranju, ki je sledilo laboratorijskim analizam, vam lahko z velikim veseljem predstavljamo rezultate genetskega štetja.

Foto: Štefan Vesel

Od leta 2023 v Sloveniji poteka projekt monitoringa rjavega medveda z naslovom: Ocena številčnosti rjavega medveda v Sloveniji v letu 2023 in nekaterih drugih demografskih parametrov. Financer izvedbe projektne naloge je Ministrstvo za naravne vire in prostor, izvajalec pa Zavod za gozdove Slovenije. Pri izvedbi aktivnosti je sodelovalo še šest podizvajalcev, in sicer: Lovska zveza Slovenije, genetski laboratorij DivjaLabs, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, prof. dr. Klemen Jerina, Društvo Dinaricum in Matson´s Laboratory.

Glavna aktivnost projektne naloge je bila ocena številčnosti rjavega medveda v Sloveniji na podlagi genetsko-molekularnih metod. Za pridobitev ocene številčnosti je bilo treba zbrati veliko število genetskih vzorcev (iztrebkov) medveda. Zbiranje vzorcev je potekalo s strani lovcev, gozdarjev in drugih ljubiteljev narave v jeseni 2023. Po zapletenih in dolgotrajnih postopkih v laboratoriju in matematičnem modeliranju, ki je sledilo laboratorijskim analizam, smo končno prišli do rezultatov genetskega štetja.

Akcija zbiranja in pošiljanja vzorcev iztrebkov je bila izjemno uspešna, saj je vzorce iztrebkov nabralo in na Zavod za gozdove Slovenije posredovalo skoraj 1.000 sodelujočih, predvsem lovcev in gozdarjev. Skupaj so sodelujoči zbrali kar 2.863 neinvazivnih genetskih vzorcev, ki so pripadali 656 različnim medvedom (261 samcev in 395 samic).

S pomočjo metode ulova-označevanja-ponovnega ulova so genetiki ocenili, koliko medvedov je bilo pri štetju izpuščenih in s tem prišli do ocene številčnosti konec leta 2023. Ta znaša 737 medvedov (695-797; 95 % CI). Gre za najnižjo letno (jesensko) oceno, pri kateri je že odšteta vsa evidentirana smrtnost medvedov in velja tik pred poleganjem nove generacije mladičev. Če rezultat primerjamo s prejšnjima dvema tovrstnima štetjema v letih 2007 in 2015, lahko ugotovimo, da nam je populacija v omenjenem obdobju približno linearno naraščala.

Ocene številčnosti rjavega medveda v Sloveniji na podlagi genetskih metod z intervali zaupanja. Gre za t. i. jesenske oziroma najnižje ocene številčnosti znotraj koledarskega leta.
Genetski vzorci rjavega medveda, zbrani v jeseni 2023. Modre pike so samci, rdeče pike samice. Točke vzorcev istih osebkov povezujejo črte.

Populacija se je od genetskega štetja 2015 tudi malo prostorsko razširila, kar je najbolj opazno na območju Zasavja, samice se počasi prostorsko širijo tudi proti zahodu države. V Alpskem prostoru še vedno zaznavamo le samce.

S pomočjo zbranih genetskih vzorcev ugotavljamo, da se je v zadnjih 10 letih ustavila rast številčnosti rjavega medveda na zahodu države, saj smo v celotnem obdobju vzorčenja na severozahodni strani primorske avtoceste uspeli zaznati zgolj 45 različnih osebkov (21 samic in 24 samcev). Od teh 45 osebkov smo le 9 osebkov zaznali na obeh straneh avtoceste, kar daje slutiti, da primorska avtocesta predstavlja pomembno oviro pri prehajanju medvedov med Dinaridi in Alpami.

Lahko zaključimo, da je naša populacija medvedov v zelo dobrem stanju, genetsko štetje pa nam omogoča dobro poznavanje naše medvedje populacije in dobre temelje za njeno upravljanje.

Rekonstrukcija populacijske dinamike rjavega medveda v Sloveniji za obdobje 1998-2025. Odebeljena črna črta prikazuje vrednosti za čas po kotitvi spomladi, torej največje vrednosti v letnem ciklu kotitve in smrti, črtkani sivi črti sta intervala zaupanja te ocene, beli krogi pa so ocene najnižjih letnih številčnosti (vir: Jerina 2024).

Projektna ekipa genetskega štetja rjavega medveda

Velik uspeh lovcev pri zbiranju neinvazivnih genetskih vzorcev medveda

  By ,

Konec leta 2023 se je zaključil terenski del projekta ‘Ocene številčnosti rjavega medveda v Sloveniji v letu 2023 in nekaterih drugih demografskih parametrov’. V štirih mesecih smo uspeli povzorčiti kar 2.816 vzorcev iztrebkov medveda!

Po osmih letih (zadnja ocena številčnosti po tej metodi je bila izvedena leta 2015) ponovno poskušamo ugotoviti številčnost rjavega medveda v Sloveniji s pomočjo zbiranja neinvazivnih genetskih vzorcev medveda (iztrebkov). Pri vzorčenju smo tudi tokrat bili glavni akterji lovci, ki smo ponovno pokazali, da smo nepogrešljiv del tovrstnih raziskav. S poznavanjem terena in številčno terensko mrežo nudimo oporo znanstvenikom, ki z najnovejšimi matematično-statističnimi metodami na podlagi zbranih vzorcev lahko podajo odgovor na v preteklosti velikokrat kontroverzno vprašanje ‘koliko medvedov je pri nas?’. V štirih mesecih smo uspeli povzorčiti kar 2.816 vzorcev iztrebkov medveda!

V celotni shemi monitoringa je sodelovalo kar 151 lovišč, s katerimi upravljajo lovske družine. Od tega 31 loviščem ni uspelo zbrati vzorca iz različnih razlogov. Eden najbolj verjetnih je zagotovo ta, da so to lovišča, v katerih se medvedi zelo redko pojavljajo oziroma se na teh območjih tekom leta slučajnostno pojavljajo le posamični osebki in je zaznava iztrebka bistveno manj verjetna kot v osrednjem delu populacije. Ker je osrednji del naše populacije medveda južno od avtoceste Ljubljana – Koper in Ljubljana – Zagreb, je na tem območju bil zbran največji delež vseh vzorcev.

Vse lovske družine, ki so uspele zbrati vsaj en vzorec, se s tem ne bi mogle pohvaliti brez zavzetih in odgovornih lovcev, ki na terenu poskrbijo, da ob opaženem iztrebku le-tega povzorčijo. Zato ne moremo zaobiti podatka, kolikšna terenska mreža se je vzpostavila v obdobju vzorčenja (obdobje med septembrom in decembrom 2023). Skozi izvajanje terenskega dela monitoringa smo vzorec prejeli od 724 različnih lovcev, kar predstavlja skoraj 4 % vseh lovcev v Sloveniji, pri čemer se moramo zavedati, da skoraj dve tretjini lovskih družin in posledično tudi lovcev v monitoring sploh ni bilo vključenih. Če k temu številu dodamo še revirne gozdarje, poklicne lovce in prostovoljce, se število povzpne na skoraj 1.000 oseb. Dejansko število ljudi oziroma lovcev, ki je sodelovalo pri monitoringu (beri: je prejelo komplet za vzorčenje) in jim iztrebka ni uspelo najti, pa je še bistveno višje. 

S takšnimi akcijami lovci dokazujemo, da prispevamo k dobrobiti družbe in splošno dvigujemo ugled lovstva v Sloveniji kot tudi v mednarodnem prostoru. Smo ena redkih držav na evropskem nivoju, ki tako pomembno nalogo lahko zaupa lovcem in ki je realizirana na zavidljivem nivoju.

Tilen Hvala, svetovalec za projektno delo LZS

Upravno sodišče zavrnilo tožbo glede odstrela medvedov

  By ,

Ministrstvo za naravne vire in prostor je 26. 9. 2023 prejelo sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije št. I U 780/2023-52, v kateri je Upravno sodišče razsodilo, da se tožba tožeče stranke Alpe Adria Green zoper Republiko Slovenijo zoper dovoljenje Ministrstva za naravne vire in prostor št. 35606-93/2022-2550-90 z dne 13. 4. 2023 in sklep o popravi pomote št. 35606-93/2022-2550-213 z dne 20. 4. 2023 za odstrel 230 osebkov vrste rjavi medved (Ursus arctos), zavrne.

Foto: Barbara Ložar

Sodba je pravnomočna, kar pomeni, da je z njeno izdajo potrjeno dovoljenje Ministrstva za naravne vire in prostor in je prenehala veljati izdana začasna odredba za zadržanje odstrela. Na podlagi navedenih dejstev se lahko nadaljuje izvrševanje odvzema iz narave z odstrelom do 31. 12. 2023.

Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor

Začenja se genetsko vzorčenje medvedov

  By ,

Zdaj gre zares! 1. septembra, po osmih letih premora, začenjamo s ponovno izvedbo genetskega monitoringa medveda. Izvajali ga bomo lovci, ki bomo na terenu zbirali neinvazivne genetske vzorce, ki jih je najlažje pridobiti iz medvedjih iztrebkov.

Pri organizaciji dogodka je na pomoč priskočila tudi LD Plešivica Žužemberk in nam ponudila svoje prostore. To je bila tudi ena od številčno bolj zastopanih delavnic. Foto: Miha Predalič

Rjavi medved je vrsta, ki zadnja leta v družbi povzroča precejšen razdor in je pogosto vir sporov. Upravljavske odločitve so pod nenehnim drobnogledom javnosti in v nedavni preteklosti tudi pereča tema na upravnem sodišču. Poznavanje številčnosti medveda je osnova za ustrezno upravljanje s to zavarovano vrsto. Zgolj s pomočjo genetskih analiz lahko individualno prepoznamo medvede na podlagi njihovih iztrebkov, tako da bomo lahko preprosto prešteli, koliko različnih medvedov smo zaznali. Cilj ponovnega ‘štetja’ medvedov je torej postavitev trdnih temeljev za strokovno utemeljeno upravljanje s to vrsto.

Prva delavnica je bila organizirana na Mostu na Soči. Foto: Urša Fležar

Lovci v svojih loviščih v letu preživimo na stotine ur in dobro poznamo živalske vrste na območju. Zato nam prepoznavanje znakov prisotnosti medveda ne predstavlja težav, kar je ključno za uspešno genetsko vzorčenje. Hkrati smo edina organizacija v Sloveniji s kapacitetami in potrebnim znanjem za izvedbo tako obsežne akcije. Pri izvedbi monitoringa smo zato lovci nepogrešljiv del, saj s svojim terenskim vložkom zagotavljamo vhodne podatke za vse nadaljnje analize.

V avgustu je Lovska zveza Slovenije izvedla deset delavnic za lovske družine, vključenih v monitoring medveda. Odziv lovskih družin je bil zelo pozitiven, na vseh delavnicah je bilo preko 330 udeležencev iz več kot 150 lovskih družin. Na delavnicah so se predstavniki seznanili z novostmi pri vzorčenju in prejeli potrebne materiale, ki so jih nato razdelili zainteresiranim lovcem v svojih lovskih družinah. Torej je vse pripravljeno, da se jutri lahko akcija prične.

Imamo priložnost, da stopimo skupaj in izkažemo podporo, pripadnost in zaupanje stroki ter s tem dvignemo ugled slovenskega lovstva. Jutri se akcija prične, skupaj zmoremo!

Tilen Hvala, svetovalec za projektno delo LZS

Avgustovskih delavnic za lovske družine, vključenih v monitoring medveda, se je udeležilo več kot 330 udeležencev. Foto: Urša Fležar

Upravno sodišče ustavilo odstrel rjavega medveda

  By ,

Ministrstvo za naravne vire in prostor je v petek, 26. maja obvestilo upravljavce lovišč in območna združenja upravljavcev lovišč (OZUL), da je Upravno sodišče ustavilo odstrel rjavega medveda.

Foto: Pixabay

Upravno sodišče Republike Slovenije je izdalo sklep št. I U 780/2023-9 z dne 23. 5. 2023, s katerim
je odložilo izvršitev dovoljenja Ministrstva za naravne vire in prostor, št. 35606-93/2022-2550-90
z dne 13. 4. 2023 in sklepa št. 35606-93/2022-2550-213 z dne 20. 4. 2023 za odvzem iz narave
z odstrelom 230 osebkov vrste rjavi medved (Ursus arctos), do izdaje pravnomočne sodne
odločitve v upravnem sporu.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je dovoljenje upravljavcem lovišč za odvzem iz narave z odstrelom 230 rjavih medvedov na določenih območjih izdalo 13. 4. 2023 in naj bi veljalo do 31. 12. 2023.

Izdano dovoljenje za odvzem medvedov

Upravno sodišče zavrnilo tožbo zoper dovoljenje za odvzem rjavega medveda

  By , ,

Upravno sodišče Republike Slovenije je, za razliko od preteklih let, izvedlo dokazni postopek in sredi junija sprejelo odločitev ter zavrnilo tožbo Alpe Adria Green zoper dovoljenje za odvzem osebkov rjavega medveda, ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor.

Foto: Pixabay

Tožbo je zavrnilo na podlagi 63. člena ZUS-1. Po presoji sodišča je odločitev Ministrstva za okolje in prostor, da je izdalo dovoljenje za odvzem 222 medvedov pravilna in v skladu s c. in b. točko prvega odstavka 16. člena Habitatne direktive oziroma tretjo in drugo alinejo prvega odstavka 7. člena Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah.

Lovska zveza Slovenije je uveljavljala interes stranke v postopku, zato smo imeli možnost spremljati dokazni postopek, zdaj pa smo prejeli tudi sodbo upravnega sodišča, ki še ni objavljena na spletni strani Upravnega sodišča.

Naš cilj je bil, da se po vseh teh letih enkrat dokončno vsebinsko odloči. Deležni smo bili očitkov, da je lovcem edini interes zgolj in le izvajanje lova, kar seveda ni res. Sodba pritrjuje, da je lov le eden od načinov upravljanja, pri preštevilni populaciji pa neizogibno dejstvo! Seveda je potrebno izvajati tudi ostale ukrepe, da bomo lahko sobivali z medvedom v današnji kulturni krajini!

Predvsem smo lovci ponosni, da smo ohranili zveri, tako medveda kot risa. Na eni strani pri populaciji, ki je ogrožena, sodelujemo pri doselitvi risa v projektu LIFE Lynx, na drugi strani pa moramo pri preštevilni populaciji medveda izvajati tudi lov. Da je to v interesu javne varnosti in varnosti ljudi, je s sodbo potrdilo tudi Upravno sodišče.

Že v preteklosti smo lovci dokazali, da znamo trajnostno upravljati tudi z zavarovanimi prostoživečimi živalskimi vrstami in sodba le potrjuje, da bo moralo okoljsko ministrstvo tudi v bodoče na podobnih temeljih upravljati z vsemi zavarovanimi prostoživečimi živalskimi vrstami. Tudi dandanes je lov neizogibno dejstvo in zato na Lovski zvezi Slovenije pričakujemo, da bo tako vloga lovca kot tudi upravljalca lovišča primerno cenjena oziroma spoštovana.

Sodba Upravnega sodišča je vsebinsko zanimiva in bo dolgoročno vplivala na politiko trajnostnega upravljanja s prostoživečimi živalmi. Upamo, da bo sodba čim prej javno dostopna. Sam odvzem medvedov pa bomo morali usmeriti predvsem v odvzem problematičnih osebkov in v zmanjševanje konfliktov.

Hunting Association of Slovenia

Če se srečamo z medvedom …

  By , ,

Rjavi medved je največji predstavnik zveri v Sloveniji. Za svoje življenje potrebuje veliko prostora, od 50 do 1.000 km2. Osrednje življenjsko območje medvedov v Sloveniji je zahodni visoki Kras in območje strnjenih mešanih gozdov z razgibanim terenom na Kočevskem in Notranjskem. Območja posameznih medvedov se med seboj prekrivajo, saj niso teritorialne živali.

Ob srečanju z medvedom se vedemo umirjeno – umikamo se počasi in ritensko, ne obrnemo mu hrbta. Foto: Štefan Vesel

Medvedi so praviloma plašni in se izogibajo ljudem; verjetno se bodo umaknili, preden jih boste opazili. Ne marajo presenečenj, zato opozarjajte na svojo prisotnost, še posebno pri prehodu skozi gosto vegetacijo. Med sprehodom po gozdu se držimo označenih poti. Na svojo prisotnost opozorimo z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem; da se nam živali lahko umaknejo. V času, ko iščejo hrano, mladiče pustijo same. Mladičem se ne približujemo in jih ne hranimo.

Odrasli medvedi so samotarji, razen v času parjenja. Medved ima dobro razvita vsa čutila, najbolj pa voh in sluh, vid pa manj. Čez dan največkrat počivajo v goščavi ali brlogu, zjutraj in zvečer pa iščejo hrano, ki so jo sposobni zavohati več kilometrov daleč. Medvedi so vsejedi, a jedo pretežno rastlinsko hrano – uživajo plodove gozdnih rastlin, plodove gozdnega in sadnega drevja, beljakovinsko hrano jim predstavljajo žuželke ter njihove bube in mrhovina. Pri iskanju hrane so iznajdljivi, prehrano pa prilagodijo glede na letni čas in okolje. Z veseljem se lotijo tudi hrane človeškega izvora, še posebej če je ta slabo zavarovana (odpadki, poljščine, rejne živali …).

Pri medvedih je pogost poskus strašilnega napada. Foto: Barbara Ložar

Najpogostejši vzrok konfliktov je hrana človeškega izvora, ki medvede privablja v bližino naselij. Med iskanjem hrane lahko povzročijo precejšnjo škodo na poljščinah, domačih živalih … Nekateri medvedi izgubijo strah pred človekom in začnejo redno zahajati v naselja. Redno zadrževanje v naseljih med ljudmi vzbuja strah, saj je medved v določenih situacijah lahko nevaren.

Medvedke se parijo od maja do julija in v tem obdobju odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem lahko zelo približajo človeku. Pes, ki ni na povodcu, bo ob srečanju z medvedom zbežal k gospodarju in medveda pripeljal neposredno k njemu. Previdni naj bodo tudi kolesarji, saj so hitri in tihi, s tem pa medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo.

Pri medvedih je pogost poskus strašilnega napada, kar pomeni, da želijo človeka, ki je zanje vsiljivec, sprva samo pregnati. To pogosto naredi tudi medvedka, ki vodi mladiča. Nevarno pa je, kadar se človek znajde med medvedko in mladiči. Takrat medvedka meni, da so njeni mladiči ogroženi in sledi pravi napad. Medvedi so dobri plezalci, v teku pa dosežejo hitrost do 50 km/h; ujamejo vas lahko v nekaj metrih, zato ne bežite in ne plezajte na drevo. Ob srečanju z medvedom se vedemo umirjeno – umikajmo se počasi in ritensko, ne obrnimo mu hrbta.

V 70. letih prejšnjega stoletja je na območju Slovenije živelo okoli 250 medvedov, zdaj jih je že cca 1250. Povečana gostota medvedje populacije vodi k širitvi njihovega življenjskega prostora. Foto: Marjan Toš

Jeseni se medvedi intenzivno prehranjujejo, saj nabirajo tolščo, ki jim pomaga preživeti zimsko pomanjkanje hrane. Najtežje obdobje za medvede je spomladi pred vegetacijo, ko plenijo oslabljeno parkljasto divjad, občasno tudi domače živali, zlasti drobnico, kar lahko privede do konfliktov s človekom. Obdobje med novembrom in marcem medvedi običajno preživijo v brlogu. Med prezimovanjem se medvedom zniža temperatura in upočasni srčni utrip, vendar to ni globoko zimsko spanje (kot pri polhih). Občasno se tudi predramijo in zapustijo brlog, nekateri pa ostanejo aktivni celo zimo.