Šakal v Slovenskih goricah spet na delu

Na območju vasi Novinci, Drbetinci, Stanetinci in Župetinci v občinah Sv. Andraž in Cerkvenjak v Slovenskih goricah so se v zadnjem času spet pojavili šakali. Domačini jih občasno videvajo, ko se proti večerih približujejo kmetijam in iščejo hrano.

Foto: Tilen Hvala

Kmetu Ivanu Mohoriču v Drbetincih so odnesli več majhnih, nekaj dni starih pujskov, je povedal Franc Lorenčič iz bližnje vasi Novinci, sicer pa lovec v Lovski družini (LD) Dobrava. Na tem območju so šakali že pred leti naredili nekaj škode tako na domačih živali kot tudi na mladičih srnjadi, potem pa je bil pred njimi več kot leto dni mir.

Po daljšem času se je šakal vnovič pojavil na območju med Zgornjo in Spodnjo Senarsko, kjer vaščani v večernem mraku pogosto slišijo njihovo oglašanje, v zgodnjem jutru pa občasno videvajo posamezne živali na relaciji med Dobravo in staro strugo reke Pesnice v smeri proti Gočovi. Med potjo šakali prečkajo regionalno cesto Lenart – Ljutomer blizu nadvoza čez avtocesto. Na tem območju o škodi na domačih živali ne poročajo, so pa snedli nekaj mladičev srnjadi, ugotavljajo v LD Dobrava.

V Slovenskih goricah šakalom okolje z obilico hrane očitno prija, saj o njih poročajo iz mnogih lovskih družin. Sicer pa so se v Sloveniji šakali prvič pojavili pozimi v letih 1952/53 v okolici Vrhnike, naslednja leta pa na Zaplani, Smastu pri Kobaridu in v Beli krajini. V 80-letih prejšnjega stoletja so se začeli redno pojavljati v Istri, od koder so prodirali tudi v osrednjo Slovenijo. Februarja 2008 so na Ljubljanskem barju biologi potrdili prisotnost dveh stalnih teritorialnih družin šakalov. V naslednjih letih se je šakal razširil tudi drugod po Sloveniji.

So zelo prilagodljive živali, kot značilni predstavniki družine psov imajo precej podobnih lastnosti, kot volkovi in lisice. Šakal je vsejed, prijajo mu mali sesalci, domače živali, mladiči srnjadi (in ostalih parkljarjev) in sezonsko tudi ptice. Tisti, ki živijo v bližini naselij, radi stikajo za ostanki hrane. Na jedilniku imajo tudi sadje. Šakali so najbolj aktivni v mraku in ob zori, živijo v parih in družinskih tropih. Lovci jih lahko lovijo v času lovne dobe med 1. julijem in 15. marcem, tako kot lisice.

Marjan Toš

Pri Ožbaltu povožen šakal

Lovec in lovski čuvaj iz Lovske družine (LD) Kapla Marko Richter – Zeleni je sporočil, da je njihov lovec Maks Verčko pri Ožbaltu, na meji med LD Kapla in LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu, 4. maja zjutraj našel povoženega šakala.

Lovski čuvaj Marko Richter –  Zeleni s povoženim šakalom pri Ožbaltu. Foto: arhiv Marjana Toša.

Po ogledu so ugotovili, da gre za samico in o najdbi obvestili pristojne organe in službe. Žal ni znano, iz katere smeri je prišla samica šakala v bližino Ožbalta, če iz Pohorja, potem je očitno morala preplavati Dravo. To pa ni noben problem, saj je šakal ne samo učinkovit in vzdržljiv tekač, pač pa tudi odličen plavalec.

V Sloveniji so se šakali prvič pojavili pozimi v letih 1952/53 v okolici Vrhnike, naslednja leta pa na Zaplani, Smastu pri Kobaridu in v Beli krajini. V 80-letih so se začeli redno pojavljati v Istri, od koder so prodirali tudi v osrednjo Slovenijo. Februarja 2008 so na Ljubljanskem barju biologi potrdili prisotnost dveh stalnih teritorialnih družin šakalov. V naslednjih letih se je šakal razširil tudi drugod po Sloveniji. Že dalj časa jih spremljajo tudi v lovskih družinah Lovske zveze (LZ) Maribor in to v obeh lovskoupravljavskih območjih, v pohorskem in slovenskogoriškem.

Šakal sodi med lovno divjad in ima lovno dobo od 1. julija do 15. marca. Lov nanj je izjemno zahteven. Lani je bilo na območju LZ Maribor iz narave odvzetih deset šakalov.

Marjan Toš