Tag: škoda

Ogenj opustošil 1.500 hektarov lovišča LD Fajti hrib

  By ,

Požar na Krasu je opustošil kar 1.500 hektarov lovišča Lovske družine Fajti hrib Renče, ki prosi za pomoč pri obnovi.

Po požaru in pred požarom. Foto: arhiv LD Fajti hrib

Lovska družina Fajti hrib Renče se na vas obrača s prošnjo za pomoč. Na večjem delu lovišča njihove lovske družine se je zgodil obsežen požar, ki jim je tako rekoč čez noč odvzel 1.500 hektarov lovišča najvišje kvalitete. Požar je uničil lovske objekte, preže, napajališča, solnice, njive. Številna srnjad, jelenjad in divji prašiči v času požara niso našli izhoda in so končali v ognjenih zubljih, ki so se čez lovišče širili z neverjetno hitrostjo. Nastalo škodo je zelo težko natančno določiti, a dejstvo je, da na pogorelem območju visoke divjadi še nekaj časa ne bodo imeli.

Člani LD Fajti hrib Renče bodo za obnovo lovišča, sanacijo habitata za divjad, postavitev lovskih objektov za oskrbo divjadi (popravilo napajališč, čiščenje poti, postavitev solnic, postavitev novi lovskih prež, krmnih njiv…) morali vložiti mnogo ur prostovoljnega dela. Poleg prostovoljnega dela bodo za obnovo lovišča in objektov potrebovali materialna in finančna sredstva, ki jih v tej situaciji lovska družina s svojim delovanjem, za sanacijo objektov in lovišča, ne more zagotoviti, zato prosijo za pomoč.

PROŠNJA ZA DONACIJE LD FAJTI HRIB

Posledice požara, ki je pustošil po lovišču Lovske družine LD Fajti hrib. Fotografije: arhiv LD Fajti hrib Renče

Pomoč pri sanaciji v požaru uničenega lovišča LD Trstelj

  By ,

Lovska družina Trstelj-Kostanjevica prosi za pomoč pri sanaciji lovišča, uničenega v požaru na Krasu.

Foto: arhiv LD Trstelj-Kostanjevica

“Živimo na območju Slovenije, kjer je divjal največji požar v samostojni Sloveniji. Uničil nam je 3200 hektarov lovišča od skupnih 4300 hektarov lovne površine. Divjad, žal ne vsa, je pred ognjem pobegnila v sosednja lovišča, ki niso bila prizadeta v požaru. V tej situaciji naša lovska družina nima pogojev, da ustvari dovolj prihodkov za sanacijo lovišča in objektov,” pojasnjuje starešina Lovske družine Trstelj-Kostanjevica Jelko Lapajne.

Požar jim je uničil lovske objekte, preže, napajališča, solnice …V požaru je Lovski družini Trstelj-Kostanjevca popolnoma pogorelo dvanajst visokih zaprtih prež, delno poškodovanih, ki brez takojšnjega popravila niso varne za uporabo, je več kot deset, poleg tega morajo popraviti tudi osmojene enosedne preže v železni izvedbi. V hudem požaru, ki je pustošil po Krasu, so jim pogorele tudi krmne njive v skupni izmeri dva hektara.

Obnova lovišča, sanacija habitatov za divjad, postavitev lovskih objektov za oskrbo divjadi, krmne njive, čiščenje poti, namestitev solnic bo od članov LD Trstelj-Kostanjevica zahtevalo mnogo ur prostovoljnega dela. Poleg tega bodo za obnovo rabili material in finančna sredstva, ki ju v tej situaciji ne bodo zmogli zagotoviti. Lovci Lovske družine Trstelj-Kostanjevica zato prosijo lovce, lovske organizacije in ostale civilne organizacije za materialno ali finančno pomoč.

PROŠNJA LD TRSTELJ-KOSTANJEVICA

Lovci LD Trstelj-Kostanjevica so po požaru, ki je pustošil na Krasu, pregledali razmere v lovišču. Njihova prva skrb je bila napolniti korita za žejno divjad. Foto: arhiv LD Trstelj-Kostanjevica

Podaljšan odstrel sivih vran, ki povzročajo škodo kmetom

  By ,

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na zahtevo slovenskogoriškega območnega združenja upravljavcev lovišč (SOZUL) izdalo odločbo o podaljšanju odstrela sive vrane od 1. marca do 31. maja letos.

Sive vrane so se na kmetijskih območjih izredno namnožile. Foto: Pixabay

Sive vrane so se na nekaterih kmetijskih območjih Slovenije izredno namnožile in povzročajo kmetom občutno škodo. Še posebej na senenih in silažnih balah, pa tudi na posevkih pšenice in koruze. Veliko teh ptic je tudi po mestnih in v drugih urbanih naseljih, v bližini šol in vrtcev, kjer iščejo hrano in so lahko včasih tudi napadalne. To ugotavljajo tudi v lovskih družinah na območju Slovenskih goric in Dravskega polja.

Kmetijsko ministrstvo prisluhnilo lovcem in upoštevalo argumente

Ministrstvo je v odločbi o podaljšanju lovne dobe na to ptico med drugim določilo, da lahko lovci izvajajo lov le na tistih kmetijskih površinah, kjer prihaja do škode po sivih vranah. Strelja se lahko samo negnezdeče ptice, združene v večje jate, odstrel pa številčno ni omejen. Vse upravljavke lovišč, torej lovske družine iz omenjenega območja morajo o odstrelu voditi natančno evidenco in vsak odstrel vnesti v informacijski Lisjak, ki je pomembna baza podatkov o odstrelu lovne divjadi na Slovenskem.

Naj ob tem zapišemo, da so se vrane izredno namnožile tudi v Slovenskih goricah in da je lov nanje zahteven. Sive vrane so namreč zelo previdne in inteligentne ptice , ki takoj po strelu z oglašanjem opozorijo ostale na pretečo nevarnost. Zgolj za ilustracijo – lani so lovci iz lovskih družin v SOZUL-u uplenili 1446 sivih vran. Letos bodo morali to številko krepko preseči, sicer bodo družinske blagajne na udaru tudi zaradi izplačila škod kmetom.

Marjan Toš