Fotozgodbe ‘Srečanja z medvedi v naravnem okolju’

Predstavitev fotozgodbe ‘Srečanja z medvedi v naravnem okolju’ je potekala 18. oktobra v preddverju Krpanovega doma, kot tretja in zaključna aktivnost letošnjega študijskega krožka MI IN ZVERI, pod streho Zavoda za turizem Pivka in pod okriljem Lovske zveze Slovenije (LZS).

Foto: Marjeta Marinčič

Na prvem dogodku, v marcu, smo pod okriljem LZS in nagovorom predsednika Alojza Kovšce, predstavili Lovsko družino (LD) Pivka ter javno pohvalili lovce in prebivalce na Pivškem za odlično sobivanje z zvermi. Na drugem dogodku smo se v sodelovanju z lovci podali na botanični poletni sprehod s Florjanom. Predsednik LD Pivka nas je na terenu podučil o lovnem terenu, mejah in pravilih vedenja v naravnem okolju ter o opazovanju divjadi, posebej zveri, ki jih srečujemo na sprehodih po Zgornji Pivki.

Avtorica fotozgodbe in vodja vseh aktivnosti Marjeta Marinčič, soproga ljubiteljskega in poklicnega lovca, dobitnica mednarodne nagrade za fotografijo rjavega medveda, je razstavljene avtorske fotografije podarila v korist sodelovanja v promociji pivškega in slovenskega lovstva ter spoznavanju rjavega medveda.

Na predstavitvi je orisala družinski način življenja, ki jo je pripeljal do najbolj pristnih srečanj in motivov pri spoznavanju vedenja največje evropske zveri v naših gozdovih. Tjaša Žgur, članica LD Javornik in vodnica ‘sprehoda z lovcem BeAroundMe’, je iz knjige Snežnik in Schönburški vladarji, prebrala zapisano, ki to ponazarja:

V naših gozdovih imamo tradicijo spoštljivega odnosa do narave, gozda, divjadi in zveri iz časov SCHÖNBURGOV, od leta 1859 dalje. Iz knjige … Snežnik in schönburški vladarji … prevod nemškega rokopisa Hermana Schollmayerja, ki je koncem 19.stol. upravljal snežniško posest, bil gozdar in se ljubiteljsko ukvarjal z zgodovino dežele Kranjske.

Citat iz poglavja … O LOVU IN DIVJADI …
… Širni gozdovi Notranjske so bili že od nekdaj domovina največje evropske
zveri, medveda. Princ Georg je želel to naravno redkost ohraniti v tukajšnji kultivirani deželi.

Ta zver je bila že od nekdaj naravna, saj se medvedje zadržujejo v širnih gozdovih, nikogar ne nadlegujejo in ne prizadevajo nobene škode … konec citata

Sandi Šenkinc, predsednik LD Pivka je ob tej priložnosti predal Zavodu za turizem ročno izdelani lovski stoječi lovski obešalnik, ki skupaj z lovsko stojnico ‘krmiščem’ dajeta v Krpanovem domu pečat sodelovanju in povezovanju. Lovska kulturna dediščina, ki ji v konceptu delovanju študijskega krožka namenjamo posebno prioriteto, je na dogodku zažarela v razstavnih eksponatih iz jelenjih rogov, ročno izdelani sedežni garnituri pokojnega g. Tomšiča, ki jih hrani LD Pivka.

Foto: Marjeta Marinčič

S člani študijskega krožka smo po besedah direktorice Zavoda za turizem Jane Gržinič postavili več kot pričakovane trdne temelje za ohranjanje in nadaljevanje sodelovanja LD Pivka z Zavodom za turizem Pivka, kar je bil vsebinski cilj sodelovanja.
Dvig obiska slovenskih lovcev, ki so ključni akter v postavitvi Centra zveri Dina v Pivki, ostaja izziv institucije. Razstava fotografij bo na ogled do 28.novembra 2024.

Hvala vsem za sodelovanje !

Marjeta Marinčič, avtorica in mentorica študijskega krožka Naravna in kulturna dediščina 2013-2024, MI IN ZVERI 2024

Z lovcem na botanični sprehod

Na tradicionalnem Botaničnem poletnem sprehodu s Florjanom, nas je tokrat pod Sv. Trojico spremljal tudi lovec, predsednik Lovske družine (LD) Pivka, Sandi Šenkinc. To je bila druga od treh akcij Študijskega krožka MI IN ZVERI, v sodelovanju z Zavodom za turizem Pivka.

Foto: Marjeta Marinčič

Na sprehodih v naravo se vedno nahajamo tudi na območju, s katerim trajnostno gospodari z divjadjo, v skladu z načrti lovskoupravljavskega območja in letnega načrta lovišča, upravljalka lovišča, na današnji lokaciji LD Pivka.

Divjad je prisotna v našem okolju vsepovsod, zato srečanja s prosto živečimi živalskimi vrstami v naravi niso redkost, na Pivškem tudi z zvermi. Sandi je poudaril, na kaj naj bodo sprehajalci pozorni, poleg rastlin, da bo doživetje narave varno za nas in živali ter še bolj zanimivo in celovito.

Foto: Marjeta Marinčič

Lahko opozarjamo nase, če nam je nelagodno, a ne povzročajmo hrupa in ne plašimo živali, ki so tu doma. V poletnem času naj bo pozornost sprehajalcev še posebej usmerjena k mladičem. Morda se odrasla žival ne bo takoj umaknila, čeprav vas vidi; morda ima v bližini mladiča? Tudi v primeru, da zagledate samega mladiča v travi, storite isto. Tiho se umaknite in pomagajte pri ohranjanju naravne dediščine.

Zavedajmo se možnih srečanj z zvermi, a ne povzročajmo panike. Mirujmo, če zagledamo žival in uživajmo redek privilegij. Žival se bo sama umaknila ali pa se počutila mirna. Mi pa… Zagotovo nam bo srce ob takšni priložnosti razbijalo, saj je videti žival v svojem okolju neprecenljivo, zato potrpežljivo in mirno opazujmo.

Kdor se podaja v naravo, naj ima osnovne informacije o območju, na katerega vstopa. V medijih se izpostavlja predvsem konfliktne situacije srečanj z divjadjo. V Študijskem krožku MI IN ZVERI smo k ozaveščanju javnosti glede občutljive tematike sobivanja z divjadjo, pristopili vsebinsko, na pozitiven način, s konkretnimi predstavitvami  na terenu, povezano z uporabniki prostora Občine Pivka.

Pri tem nas podpira in z nami sodeluje lovska krovna organizacija Lovska zveza Slovenije. Zahvaljujemo se predsedniku LD Pivka Sandiju Šenkincu, predsedniku LZS Alojzu Kovšci, Gregorju Bolčini, Urši Kmetec in ostalim in sodelavcem LZS za sodelovanje.

Marjeta Marinčič

Foto: Marjeta Marinčič