Ena od trajnih nalog in odgovornosti lovcev je skrb, da so vrste divjadi in število v ravnovesju z bivalnimi in prehranskimi možnostmi. Sonaravno gospodarjenje in varstvo divjadi je bilo vedno strokovno in etično vodilo lovcev. V naših gozdovih zato še vedno najdemo volka, medveda ali risa – divjad, ki je v velikem delu Evrope že izginila. Pestrost prostoživečih živali je pomembno naravno bogastvo Slovenije. Prostoživeče živali so javna dobrina, zato je njihova ohranitev v nacionalnem interesu.
V kulturni krajini so ljudje okrnili naravne samoregulacijske mehanizme, s katerimi se vzdržuje naravno ravnovesje. Zato so nekatere živalske vrste opredeljene kot lovne oziroma imajo status divjadi, lov pa ima vlogo ohranjevalca naravnega ravnovesja. V Sloveniji trajnostno gospodarimo z divjadjo v okviru lovskih organizacij (lovskih družin, Lovske zveze Slovenije, lovišč s posebnim namenom, javnih zavodov ter območnih združenj upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom). Z lovišči upravljajo pravne osebe, ki so registrirane za dejavnost lovstva (lovske družine), delujejo v javnem interesu, imajo javna pooblastila in izvajajo javno službo, ustanovljene pa so na podlagi prostovoljne odločitve svojih članov in v skladu z zakonodajo o društvih.
Lovec lahko postane vsak, ki opravi zahteven lovski izpit in priseže, da bo spoštoval Etični kodeks slovenskih lovcev, ki smo ga slovenski lovci sprejeli kot prva lovska organizacija na svetu in se zavezali k delovanju v skladu z njim. Lovska zveza Slovenije je članica Združenja zvez za lov in varstvo divjadi v Evropski uniji (Federation of Associations for Hunting and Conservation of the EU – FACE) in Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranjanje divjadi (International Council for Game and Wildlife Conservations – CIC). V mednarodnem merilu je slovenska lovska organizacija, ki ima več kot stoletno tradicijo, izjemno spoštovana.
Lovci smo tesno povezani z različnimi souporabniki prostora. Pomembna sta sodelovanje in medsebojno razumevanje vseh, ki so povezani z naravo. Zato lovci sodelujemo z lastniki zemljišč pri odpravljanju škode, ki jo povzroča divjad. Poskušamo jo odpraviti ali omiliti z delom, pogosto pa jo nadomestimo tudi finančno. Smo tudi pobudniki in redni udeleženci čistilnih akcij. Kosimo zapuščene travnike, nadzorujemo lovišča in v skladu s predpisano zakonodajo krmimo živali. Lovci sodelujemo vsakič, ko lahko s svojimi izkušnjami pomagamo ohranjati naravo. Opozarjamo na škodljiv odnos posameznikov do narave, na uničevanje zavarovanih rastlin in gob, vznemirjanje divjadi, na posledice nekontroliranega tekanja psov, vožnje s terenskimi vozili … Vse to škoduje naravi in kaže na naš nekulturni odnos do nje in nas samih. Stereotipne predstave o lovcu kot nekom, ki ves dan ždi v grmovju in čaka, da bo pritisnil na petelina, nas žalostijo. Lovci namenjamo svoj prosti čas in denar, da bi ohranili naravo in jo ohranjeno predali naslednjim generacijam. Vsako leto v ta namen opravimo skoraj milijon ur neplačanega dela.
Lovstvo je torej veliko več kot samo lov. Obsega tudi številne druge zelo pomembne dejavnosti, ki pomagajo krepiti zavest lovske in nelovske javnosti, da je lovstvo pomembno za naravo in družbo. Lovstvo je varstvo narave, lovska kultura, je delo z mladimi, izobraževanje, raziskovalna dejavnost in založništvo, je tudi lovska kinologija pa lovsko strelstvo … Vse to je lovstvo, zato vas vabimo, da na naših spletnih straneh preberete še več o naših dejavnostih.
