Evropska komisija je obvestila Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) o potrjenem prvem primeru afriške prašičje kuge (APK) pri divjih prašičih v Črni gori, v regiji Kovači, v občini Nikšić.
Foto: Pixabay
Lovci lokalnega lovskega društva so 12. januarja 2024 blizu meje z Bosno in Hercegovino našli 2 poginjena divja prašiča. O najdbi so nemudoma obvestili pristojno veterinarsko organizacijo in uradnega veterinarja. Na lokaciji najdbe so izvedli razkuževanje ter druge predpisane biovarnostne ukrepe, neškodljivo odstranili trupla in odvzeli vzorce za preiskavo na APK. Vzorci so bili poslani v Diagnostični veterinarski laboratorij, kjer so 14. januarja 2024 z metodo PCR v realnem času, potrdili APK.
Pristojni organi Črne gore so o potrditvi APK obvestili WOAH in Evropsko komisijo (preko sistema ADIS) in uvedli prepoved izvoza izdelkov iz prašičjega mesa v EU.
Bomo končno le uspeli zaključiti leta trajajočo zgodbo z odvzetimi zemljišči lovskim in ribiškim družinam?Kdaj bomo dočakali spremembe lovske zakonodaje, ki so bile že pred časomposlane v vladno obravnavo? Zakaj afriške prašičje kuge v Sloveniji še ni?Zakaj država ne sliši opozoril ribičev, da sanacije po avgustovskih poplavah povzročajo vse več škode na vodotokih in ribjemu življu?To so bile glavne teme, ki sta jih na današnji skupni novinarski konferenci predstavili Lovska zveza Slovenije in Ribiška zveza Slovenije.
Foto: Urša Kmetec
Kljub številnim pobudam Lovske zveze Slovenije, podanih tako resornemu ministrstvu – Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot tudi vladi, ostaja nerešeno vprašanje odvzema zemljišč lovskim organizacijam. V večini primerov gre za zemljišča, ki so v naravi kmetijska in gozdna zemljišča, ki so bila pridobljena odplačno, s članarinami članov lovskih družin, in ki so jih oz. jih lovske družine še vedno uporabljajo za opravljanje nalog s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, torej za opravljanje javnih nalog. “V rokah nam je ostal le papir, s katerim je bivša ministrica za kmetijstvo obljubila, da bodo skušali najti rešitev, s katerim bi lovskim družinam in drugim društvom v Sloveniji vrnili neupravičeno odvzeta zemljišča. Začasni kmetijski minister je uvedel novo prakso, da se s predstavniki LZS ne sestane, temveč pošlje na sestanke državno sekretarko,” je dejal predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.
Spremembe Zakona o divjadi in lovstvuše vedno čakajo na vladno obravnavo
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu je bil pred dvema mesecema poslan v obravnavo v vladno proceduro. Prvi člen zakona na novo določa oziroma prenaša določilo, ki je bilo v veljavi na podlagi Zakon o varstvu okolja od leta 1993 dalje, da je divjad lastnina države. Predlog prinaša kar nekaj sprememb, med drugim se LZS doda nova naloga pod pogoji javne službe – izdaja dovolilnic za lovske goste ter ocenjevanje trofej divjadi, kot naloga v javnem interesu. Slovenija je praktično edina od primerljivih držav s podobnim sistemov lovstva v Evropi, ki teh dovolilnic še nima.
Dopolnjuje se varstvo divjadi pred nepotrebnim vznemirjanjem v času poleganja in zgodnje vzreje mladičev. Z novim določilom bodo morali biti psi v prosti naravi pripeti na povodec oz. pod nadzorom skrbnika. Izjeme bodo veljale za delovne pse, kamor sodijo tudi lovski psi, ki so posebej usposobljeni in preizkušeni. Določa se tudi uporaba lovskih psov.
Predlog zakona ureja izredne posege na nelovnih površinah, saj je pojavljanje divjadi v naseljih vse pogostejši pojav. Na novo se določajo zahtevnejši pogoji za opravljanje lovsko-čuvajske službe, na novo se dodaja stopnja dosežene izobrazbe lovskega čuvaja. Spreminja se tudi postopek imenovanja lovskih čuvajev, ki se je v sedanji ureditvi izkazal kot nepraktičen in nejasen. Na novo bo urejeno tudi izračunavanje koncesijskih dajatev v letu 2029 (veljavne koncesijske pogodbe upravljavcev lovišč potečejo leta 2028).
Zakaj v Sloveniji še ni afriške prašičje kuge?
Po zadnjih podatkih so v Evropski uniji in sosednjih državah v letu 2023 zabeležili kar 7.122 primerov afriške prašičje kuge (APK) pri divjih prašičih in 4.451 pri domačih prašičih. Največ primerov APK pri divjih prašičih (2.491) so imeli na Poljskem, 903 v Italiji in 861 v Nemčiji. Na Slovaškem je bilo evidentiranih 512 primerov APK, na Madžarskem 364 in 261 v Romuniji ter v Srbiji 204 primeri. V Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem, ki sta najbolj rizični za prenos APK v Slovenijo, so zaenkrat zabeležili le 16 oz. 10 primerov izbruha APK pri divjih prašičih.
V Sloveniji smo v zadnjih treh letih izvedli številne aktivnosti za preprečevanje in zgodnje odkrivanje APK pri divjih prašičih. V sodelovanju z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin smo izobraževali lovce iz vseh lovskih družin v Sloveniji. Lovci osmih lovskih družin na območju visokega tveganja (Banja Loka, Predgrad, Sinji vrh, Vinica, Adlešiči, Gradac, Metlika in Suhor ter LPN Kočevsko – revir Lapinje) pa že izvajajo posebne ukrepe, ki zajemajo aktivno iskanje poginulih prašičev.
“Dejstvo je, da moramo slovenski lovci izvajati ukrepe proti APK, če se želimo izogniti omejitvam ali prepovedi lova, predvsem pa velikim izgubam v lovskem sektorju v primeru okužbe z APK pri divjih prašičih. Slovenska javnost se morda premalo zaveda, da se bo v primeru izbruha APK okuženo območje popolnoma zaprlo ne le za lovce, temveč tudi za pohodnike, sprehajalce, gobarje …” je poudaril direktor Strokovne službe LZS mag. Božo Zakrajšek.
Foto: Urša Kmetec
Monitoring medveda 2023
S septembrom smo začeli z zbiranjem neinvazivnih genetskih vzorcev za monitoring medveda, ki bo služil kot osnova za nadaljnje genetske preiskave. Primarni namen monitoringa pa je pridobitev ocene velikosti populacije rjavega medveda v Sloveniji za leto 2023. Po Bradačevih besedah je bilo do 1. decembra zbranih že 2.600 neinvazivnih genetskih vzorcev medveda: “To pomeni, da smo že dosegli zastavljeni cilj zbrati 2.500 vzorcev po celotnem območju prisotnosti medveda. Z vzorčenjem bomo še nadaljevali, kolikor nam bo vreme dopuščalo, da pridobimo še boljšo oceno številčnosti.”
Humanitarna akcij lovcev za odpravo posledic avgustovskih poplav še poteka. Do zdaj je bilo zbranih 62.000 evrov, Bradač pa je prepričan, da nam bo uspelo doseči cilj 100.000 evrov. Pozval je vse, ki so jih prizadele avgustovske poplave, da na Zeleni sklad LZS posredujejo vloge za donacijo, vključno z ustreznimi dokazili o obsegu in višini škode. Solidarnostna pomoč bo izplačana na podlagi Pravilnika o Zelenem skladu LZS.
Sanacije po poplavah povzročajo vse več škode na vodotokih
Avgustovske poplave so veliko razdejanje povzročile tudi pri ribičih ter na vodotokih in populaciji rib. “Poplave so hudo zarezale v življenja ribičev in prihodnost upravljanja hudo prizadetih vodotokov,” pravi predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslav Žaberl. Ribiče skrbi, da bodo več škode povzročili popoplavni ukrepi kot same poplave.
Pri obnovi vodotokov sodelujejo tudi gradbena podjetja, ki nimajo dovolj izkušenj pri posegih v vode, zato je član Upravnega odbora RZS in predsednik Zveze ribiških družin Celje Boštjan Peter Zagožen pozval k sonaravni sanaciji prizadetih vodotokov. Ribiške družine opozarjajo, da so pri tem povsem izključene, čeprav so jih izvajalci sanacijskih del po interventnem zakonu dolžni obveščati.
Žaberl je izpostavil, da država zamuja pri sprejemanju temeljnih strateških dokumentov na področju ribištva. Po nastopu vlade je novo vodstvo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano stvari pospešilo, a na nepravilen način. Pripomb in predlogov ribičev niso upoštevali, prav tako jih niso povabili na usklajevanje ribiško-gojitvenih načrtov z ostalimi deležniki. Žaberl je bil kritičen tudi do nerealiziranih obljub kmetijskega ministrstva glede oprostitve plačevanj koncesij za v poplavah prizadete ribiške družine v letih 2023 do 2025 zaradi omejitev Evropske unije pri dodeljevanju pomoči in drastičnem zmanjšanju finančnih sredstev za ribiški sektor.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je objavila javni poziv za usposabljanje za izvajalce določenih nujnih ukrepov po potrditvi afriške prašičje kuge (APK).
Foto: Gregor Bolčina
Namenjen je LE kandidatom za člane skupin za aktivno iskanje poginulih divjih prašičev na območjih z omejitvami na območjih Bele krajine, Banje Loke – Kostela, Predgrada in Kočevskega.
Usposabljanje bo izvedla UVHVVR v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavodom za gozdove Slovenije in Lovsko zvezo Slovenije. Teoretični del usposabljanja bo potekal v sredo, 22. novembra 2023 na daljavo (preko aplikacije Zoom), praktični del pa po posameznih lovskih družinah (LD) oziroma na lovišču s posebnim namenom (LPN) na območju visokega tveganja (LD Banja Loka – Kostel, Predgrad, Sinji vrh, Vinica, Adlešiči, Gradac, Metlika in Suhor ter LPN Kočevsko – revir Lapinje).
Rok za prijave je do nedelje, 19. novembra, v lovskem informacijskem sistemu Lisjak. Vsi prijavljeni slušatelji morajo imeti v Lisjaku vnesen veljaven e-naslov, na katerega bodo prejeli povezavo za prijavo na usposabljanje. Na praktično usposabljanje na terenu se bodo lahko prijavili le tisti, ki bodo uspešno opravili teoretično usposabljanje prek Zooma. Razpis za teoretično usposabljanje bo v Lisjaku odprt po zaključku praktičnega dela (23. ali 24. novembra.)
Evropska komisija je obvestila o novem primeru afriške prašičje kuge (APK) pri divjem prašiču na Hrvaškem. Divji prašič je bil najden povožen ob lokalni cesti v Zadarski županiji. APK je bila potrjena 26. septembra 2023.
Foto: Pixabay
Takoj po potrditvi so hrvaški pristojni organi določili okuženo območje v polmeru 20 kilometrov okrog najdenega poginulega divjega prašiča. Zaradi naravne prepreke – morja, bližnji otoki niso vključeni v območje. Znotraj okuženega območja je 14 lovišč z nizko gostoto divjega prašiča. V celotni Zadarski županiji je gostota divjega prašiča od 0 (otoki) do 0,01/km2 (celina).
Od 1. januarja 2023 so v Zadarski županiji v okviru aktivnega spremljanja testirali 29 divjih prašičev – vsi vzorci so bili negativni in v okviru pasivnega spremljanja 2 najdena poginula divja prašiča – 1 vzorec pozitiven. Do danes so na Hrvaškem APK potrdili pri 9 divjih prašičih v 4 županijah (Karlovška – 1, Vukovarsko-sremska – 5, Siško-moslavška – 2 in Zadarska – 1).
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) zato ponovno poziva k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov, kot je to določeno z Zakonom o nujnih ukrepih v zvezi z afriško prašičjo kugo pri divjih prašičih (Uradni list, RS, št. 200/2020).
Koristne informacije o bolezni, razširjenosti, biovarnostnih ukrepih, itd. najdete na spletni strani o APK.
Vir: UVHVVR
Zemljevid 1: Lokacije pozitivnih divjih prašičev na Hrvaškem.Zemljevid 2: okuženi območji – Siško-moslavška in Karlovška županija.Zemljevid 3: novo okuženo območje – Zadarska županija.
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) ceni mnenja in izkušnje lovcev, zato vse slovenske lovce vabi k sodelovanju v kratki raziskavi oz. anketi o poznavanju problematike afriške prašičje kuge (APK). Vaše povratne informacije bodo pomagale izboljšati obveščanje javnosti o APK.
Foto: Pixabay
Vprašalnik je anonimen, izpolnjevanje ankete vam bo vzelo največ 10-12 minut. Če želite v raziskavi sodelovati, prosimo sledite spodnji povezavi (dostopna bo do 13. 10. 2023):
Posnetek spletnega izobraževanja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) o aktualni situaciji glede afriške prašičje kuge (APK) je zdaj javno dostopen na spletni strani Afriška prašičja kuga.
Foto: Pixabay
Spletno izobraževanje – aktualna situacija glede afriške prašičje kuge, ki ga je UVHVVR izvedla 17. junija predstavi trenutno situacijo glede APK v Evropski uniji in pripravljenost na izbruh te bolezni. Zajema teme: pregled aktualne situacije APK, klinični znaki, biovarnost in postopki veterinarja.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), ki je organizatorka včerajšnjih spletnih izobraževanj na temo trenutne situacije glede afriške prašičje kuge (APK) in pripravljenostjo na izbruh APK, se opravičuje za včerajšnje tehnične težave pri izvedbi.
Foto: Barbara Ložar
Na UVHVVR dodajajo, da zaenkrat ni predvideno novo izobraževanje, so pa bila predavanja snemana in bo posnetek objavljen na spletni strani Afriška prašičja kuga.
Državno središče za nadzor bolezni (DSNB) je na včerajšnjem sestanku potrdilo predlog skupine strokovnjakov in določilo območje z visokim tveganjem v skladu z 18. členom Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih. Ta zajema območje 8 lovskih družin, del lovišč s posebnim namenom (LPN) ter ukrepe na tem območju.
Območje z visokim tveganjem. Avtor: Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Mednje sodijo tudi izvajanje aktivnega iskanja poginulih divjih prašičev, povečano vzorčenje in preiskave na afriško prašičjo kugo (APK) tako pri domačih kot pri divjih prašičih ter poostren nadzor nad izvajanjem biovarnostnih in drugih predpisanih ukrepov.
Hrvaška je do včeraj prijavila že 97 izbruhov APK pri domačih prašičih ter tri primere pri divjih prašičih. Eden od potrjenih primerov APK pri divjih prašičih je na območju Karlovške županije in je od meje s Slovenijo oddaljen le približno 50 km.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zato znova poziva:
vse rejce prašičev, da dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe, s katerimi se zmanjša tveganje za vnos bolezni v rejo;
lovce, da pri izvajanju lova upoštevajo biovarnostne ukrepe in da se izogibajo lovu v državah oziroma na območjih, kjer je potrjena APK;
vse, ki se vračajo iz držav, kjer je APK prisotna, da s seboj ne prinašajo izdelkov in surovin, ki izvirajo iz prašičev, saj to predstavlja visoko tveganje za vnos bolezni;
turiste, ki prihajajo iz držav, kjer je prisotna okužba z APK, da morebitne ostanke hrane, ki so jo prinesli s seboj, ne odlagajo v naravo temveč v le za to namenjene pokrite zabojnike.
Afriška prašičja kuga je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi. Za bolezen so značilne velike izgube, tako neposredne (pokončanje prašičev v okuženih obratih) kot tudi posredne, predvsem zaradi omejitev trgovanja in izvoza živali in izdelkov ter surovin, ki izvirajo od prašičev.
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Zaradi nedelovanja strežnika na Univerzi objavljamo novo povezavo za spletno izobraževanjeUprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) glede situacije o afriški prašičji kugi (APK). Predavanje bodo ponovili v popoldanskem terminu.
Foto: Pixabay
Topic: izobraževanje APK 11
Time: Jul 17, 2023 11:00 Belgrade, Bratislava, Ljubljana
Hrvaška je včeraj obvestila Komisijo in države članice o potrditvi afriške prašičje kuge (APK) pri divji svinji na območju Karlovške županije, so sporočili iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).
Foto: Pixabay
Bolezen so potrdili pri povoženi divji svinji na območju občine Rakovica v Karlovški županiji. Primer je le 20 kilometrov oddaljen od meje z Bosno in Hercegovino ter približno 50 kilometrov od meje s Slovenijo. Skupno je Hrvaška do sedaj prijavila 74 izbruhov APK, od tega 2 pri divjih prašičih.
UVHVVR zato ponovno opozarja na dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov, kot je to določeno z Zakonom o nujnih ukrepih v zvezi z afriško prašičjo kugo pri divjih prašičih (Uradni list, RS, št. 200/2020).
Lovce pozivajo, da se ne odpravljajo na lov na drugo divjad na območje z omejitvami, saj to predstavlja veliko tveganje za vnos bolezni v Slovenijo.
Posebna pozornost lovcev mora biti usmerjena:
na spremembe zdravstvenega stanja v populaciji divjih prašičev,
če ste tudi imetnik domačih prašičev, po lovu oziroma stiku z divjimi prašiči obleko in obutev zamenjajte in razkužite, preden pridete v stik z domačimi prašiči,
ko se vračate z lovskega turizma, ne prinašajte izdelkov, vključno z lovskimi trofejami, ki niso ustrezno obdelane, surovin in živil z območij, kjer veljajo omejitve zaradi APK oziroma se prepričajte, da je to dovoljeno.
Vsak pogin ali spremembo v obnašanju divjih prašičev nemudoma javite na 112!
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) vas v ponedeljek, 17. julija vabi na spletno izobraževanje v zvezi s trenutno situacijo glede afriške prašičje kuge (APK) v Evropi in pripravljenosti na izbruh APK v Sloveniji.
Vir: EFSA
Izobraževanje, ki bo trajalo predvidoma eno uro, bo potekalo v dveh terminih, na katera se lahko priključite preko spodnjih povezav:
Hrvaška je včeraj obvestila Komisijo in države članice o prvi potrditvi afriške prašičje kuge (APK) pri divjih prašičih. Bolezen so potrdili pri divjem prašiču, odstreljenem zaradi kliničnih znakov, znotraj vzpostavljenega območja z omejitvami zaradi APK pri domačih prašičih.
Foto: Pixabay
Na celotnem območju Vukovarsko – Srijemske županije velja, poleg ostalih ukrepov, tudi prepoved lova na divje prašiče.
Vir: UVHVVR
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) zato ponovno poziva k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov, kot je to določeno z Zakonom o nujnih ukrepih v zvezi z afriško prašičjo kugo pri divjih prašičih (Uradni list, RS, št. 200/2020).
Lovce pozivajo, naj se ne odpravljajo na lov na drugo divjad na območje z omejitvami, saj to predstavlja veliko tveganje za vnos bolezni v Slovenijo.
Posebna pozornost lovcev mora biti usmerjena:
na spremembe zdravstvenega stanja v populaciji divjih prašičev;
če ste tudi imetnik domačih prašičev, po lovu oziroma stiku z divjimi prašiči obleko in obutev zamenjajte in razkužite, preden pridete v stik z domačimi prašiči;
ko se vračate z lovskega turizma, ne prinašajte izdelkov, vključno z lovskimi trofejami, ki niso ustrezno obdelane, surovin in živil z območij, kjer veljajo omejitve zaradi APK oziroma se prepričajte, da je to dovoljeno.
Vsak pogin ali spremembo v obnašanju divjih prašičev nemudoma javite na 112!
Le na podlagi pravočasnih informacij lahko hitro in učinkovito ukrepamo, da preprečimo najhujše!
Na Hrvaškem so včeraj potrdili prve primere afriške prašičje kuge (APK). Opozarjamo vse lovce, ki odhajajo na lov na Hrvaško, v Bosno in Hercegovino oziroma v države, kjer beležijo izbruhe APK, da je iz ogroženih območij prepovedano uvažati meso.
Foto: Pixabay
Prav tako ni zaželeno, da se iz teh držav, tudi v primeru, da niso na območju izbruha APK, uvaža meso ali dele divjih prašičev. Posebej opozarjamo na upoštevanje vseh preventivnih ukrepov pri izvajanju lova. Potrebno je razkuževanje opreme in obutve, pri tem ne smemo pozabiti na naše lovske pse. Dejstvo je, da je do sedaj prenos APK naredil človek (s kontaminirani živili, lovci, kmetje, prevozniki in ostali porabniki živil), in da divji prašiči sami APK na terenu širijo precej počasneje.
Zaradi potencialno uničujočih posledic APK so prepoznavanje znakov, preprečevanje širjenja in prijava sumljivih primerov ključnega pomena za zajezitev te smrtonosne bolezni.
Predvideni ukrepi za APK so:
Preden zapustite lovsko območje, razkužite opremo.
Po lovu ne obiskujte prašičjih farm.
V gozdovih in na poljih ne puščajte odpadkov in drobovine divjih prašičev.
Če opazite mrtvega divjega prašiča, se mu ne približujte.
Ne hranite živali z mesom divjadi.
Najdbo okuženega ali mrtvega divjega prašiča prijavite lokalnim oblastem.
V Sloveniji je potrebno intenzivirati ukrepe glede APK, in sicer od odstrela do drugih ukrepov, določenih v načrtih lovskih družin glede APK.
Afriška prašičja kuga (APK) je virusna bolezen domačih in divjih prašičev. Virus je neškodljiv za ljudi, vendar povzroča veliko gospodarsko škodo.
Vir: EFSA
Afriške prašičje kuge v Sloveniji še niso odkrili
Območja, okužena z APK, trpijo znatne finančne izgube, vezane na izgubo živali, omejitev izvoza živali in mesa ter stroške ukrepov za nadzor in izkoreninjenje bolezni. Izkoreninjenje bolezni lahko traja več let. V Evropi trenutno ni odobrenih cepiv proti APK, zato lahko izbruh pomeni pokončanje velikega števila prašičev na prizadetem območju.
Bolezen je prisotna med domačimi in divjimi prašiči v številnih državah članicah EU (Bolgarija, Grčija, Češka, Estonija, Italija, Madžarska, Nemčija, Latvija, Litva, Poljska, Romunija, Slovaška) ter v štirih sosednjih tretjih državah (Moldavija, Ukrajina, Srbija in Severna Makedonija), na vsakem območju pa ima drugačne posledice. Bolezen v Sloveniji še ni bila ugotovljena.
Prepoznajte, preprečite, prijavite
Zaradi potencialno uničujočih posledic APK so prepoznavanje znakov, preprečevanje širjenja in prijava sumljivih primerov ključnega pomena za zajezitev te smrtonosne bolezni.
Preden zapustite lovsko območje, razkužite opremo.
Po lovu ne obiskujte prašičjih farm.
V gozdovih in na poljih ne puščajte odpadkov in drobovine divjih prašičev.
Če opazite mrtvega divjega prašiča, se mu ne približujte.
Ne hranite živali z mesom divjadi.
Najdbo okuženega ali mrtvega divjega prašiča prijavite lokalnim oblastem.
So potrebne spremembe sistema upravljanja z zavarovanimi vrstami? Kakšne novosti zakona o divjadi in lovstvu se obetajo? Je napočil čas za nadgradnjo nalog in pooblastil lovskega čuvaja? Ali nas afriška prašičja kuga še ogroža? Kako podnebne spremembe in onesnaženje ter nesonaravni gradbeni posegi v vodotoke vplivajo na ribji živelj, so bila vprašanja, ki sta jih izpostavili Lovska zveza Slovenije in Ribiška zveza Slovenije na današnji skupni novinarski konferenci.
Foto: Nuša Božičnik
“Lovska zveza Slovenije se je januarja letos prvič uspela sestati z ministrom za okolje in prostor, ki je napovedal ustanovitev posebne delovne skupine za področje upravljanja z zavarovanimi živalskimi vrstami. Kar nekaj tovrstnih skupin je že bilo ustanovljenih v preteklosti, pa smo na koncu žal morali poiskati rešitev na Upravnem sodišču, ki je v preteklem letu – verjetno bo sodba zaznamovala tudi letošnje leto – odločilo, da so tudi na področju zavarovanih vrst, kjer je populacija v ekstremnem porastu, dovoljeni ukrepi – tudi odvzem iz narave,” je povedal predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.
“Na sestanku na Ministrstvu za okolje in prostor smo se pogovarjali tudi o že mnogokrat izpostavljeni temi – to je vožnji z motornimi vozili v naravnem okolju, ki je problematično zlasti na področju Pohorja in ponekod na Primorskem. Imamo namreč tako milo zakonodajo, da mnogi prihajajo iz tujine, saj pri nas raje plačajo izjemno nizko kazen in se še naprej vozijo z motornimi vozili v naravnem okolju. V Italiji in Avstriji si kaj takega težko privoščijo. Žal naša država še vedno ni postavila normativov na tem področju,” je pojasnil Bradač in dodal, da je nesprejemljivo, da se lahko v mirno cono z motornimi vozili pripelje kdorkoli in brez zadržkov plaši prostoživeče živali.
Lovci smo za ureditev razmer pripravljeni sodelovati – imamo preko 3.000 usposobljenih lovskih čuvajev, ki bodo v primeru spremembe zakonodaje in s pridobitvijo pooblastil lahko spremljali in nadzirali vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju. Druga možnost je, da država ustanovi gozdno policijo in končno zagotovi red na tem področju.
Foto: Nuša Božičnik
Spremembe lovske zakonodaje
V letošnjem letu se pripravljajo spremembe Zakona o divjadi in lovstvu – v 1. členu naj bi bilo zapisano, da so prostoživeče živali pod skrbnim varstvom države. S tem bi odpravili pravno praznino, ki je nastala s črtanjem 163. člena Zakona o varstvu okolja, iz katerega so preprosto umaknili določbo, da je divjad lastnina države. Lovska zveza Slovenije ni zagovornik tega, da bi živali morale imeti lastnika, naš predlog je, da jih je potrebno s posebno skrbnostjo varovati in da so pod patronatom oz. varstvom države, je pojasnil Bradač: “To pomeni, da se država zaveže, da bo skrbela za vse živali v naravnem okolju; da so skupno dobro, ne pa od nikogar oz., da to po sklepanju nekaterih pomeni, da je divjad od vsakogar. Prvo vprašanje kriminalista, ki se ukvarja s preprečevanjem nezakonitega lova je – kdo je oškodovanec, če divjad nima lastnika?”
V spremembo lovske zakonodaje naj bi vključili tudi nekatere rešitve na področju lovske kinologije. Lovski psi so trenutno kljub njihovi vlogi pri izpolnjevanju nalog v javnem interesu pravno izenačeni s t. i. družnimi psi, ki ne opravljajo nobenih specifičnih nalog, ki bi jih odrejal javni interes. S tem bi zagotovili ustrezne pravne temelje za uporabo, šolanje in preizkušanje lovskih psov na načine, ki so nujno potrebni za kasnejše uspešno izvajanje njihovih nalog v javnem interesu.
Vrnitev odvzetih zemljišč
Še vedno ni urejena problematika odvzema zemljišč s strani Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Lovske družine so pred leti kupile zemljišča, jih pošteno plačale, pa so jim bila ta kljub odvzeta, saj na bi šlo za splošno ljudsko premoženje. “S prejšnjim kmetijskim ministrom smo se dogovarjali o začasni rešitvi, da bi lovske družine, ki imajo pogodbo o nakupu, dobile odvzeta zemljišča v brezplačni najem za 99 let. Vendar na skladu na to niso bili pripravljeni pristati. Še vedno potekajo postopki proti (trenutno) 70 lovskim družinam. In čeprav so se nekatere lovske družine uspele vpisati v Zemljiško knjigo, sklad tudi njim jemlje zemljišča. Naša zahteva je, da se spremeni lovska zakonodaja, in da za lovske družine veljajo enaka pravila, kot za edino izjemo – pašne skupnosti. Pošteno je in čas je, da se to uredi,” izpostavlja Bradač.
Slovenija še vedno prosta APK, a to se lahko hitro spremeni
“Na izbruh afriške prašičje kuge (APK) v Sloveniji smo dobro pripravljeni,” je zatrdil mag. Božo Zakrajšek, direktor Strokovne službe LZS. “Slovenija je še vedno prosta APK, a to se lahko spremeni v vsakem trenutku, saj gre za zelo nalezljivo in lahko prenosljivo bolezen.” APK je konec lanskega leta – po petih letih ponovno izbruhnila na Češkem. V Slovenijo bi lahko prišla iz Madžarske, ki je nedavno zabeležila 26 izbruhov APK (v letu 2022 skupno 523), preko Bolgarije, ki je nedavno zabeležila 36 izbruhov (v letu 2022 skupno 196), Slovaške, ki je imela lani 550 izbruhov APK, nedavno pa 41, ter preko Srbije, ki je nedavno prijavila 22 izbruhov APK, lani pa skupno 76.
“Če bo APK prišla v Slovenijo, bo to imelo velike posledice ne le za lovce, tudi gospodarska škoda bo velika. Če bi APK, na primer, izbruhnila na področju Krima, bi to pomenilo, da se okuženo območje zapre ne le za lovce, temveč tudi za pohodnike, sprehajalce, gobarje, kolesarje … – za vse. Policija bi nadzirala, da nihče ne vstopa v zaprto območje. Ukrepi bi bili številni, neprijetni in dolgotrajni,” je poudaril Zakrajšek.
Na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete v Ljubljani so v letu 2022 opravili 73 patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 43 različnih lovskih družin.
Foto: Pixabay
Pregledali so devet različnih živalskih vrst (srnjad, gams, lisica, kuna belica, poljski zajec, navadni jelen, jazbec, vidra, medved), različne starosti in spolov. V letu 2022 so največji delež pregledanih vrst predstavljale srnjad, lisica in gams.
Vzroki pogina divjadi
Kot najpogostejši vzrok pogina v letu 2022 ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci pri prostoživečih prežvekovalcev ter pri zvereh pasjo kugo. Ugotavljajo tudi močno invadiranost divjadi z zunanjimi zajedavci, zlasti s klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji ter dlakožeri. Pri gamsih še vedno pogosto potrdijo garjavost. Pri lisici, kuni belici in jazbecu pa so potrdili prisotnost dednega materiala virusa pasje kuge.
Opozorilo: redno spremljanje poginov divjadi
Na inštitutu svetujejo redno spremljanje poginov divjadi, saj je stalno spremljanje stanja populacije eden od t. i. mehkih načinov nadzora bolezni v naravi (pasivni monitoring). Pogin divjih prašičev je npr. prvi znak, ki ga opazimo v naravi ob izbruhu afriške prašičje kuge. APK se je konec leta 2022 ponovno pojavila na Češkem (blizu meje s Poljsko). Pri labodih grbcih se je v Sloveniji (Apače, Lenart, Ptuj) v oktobru in novembru ponovno pojavil visoko patogen viruse influence.
Poročilo o spremljanju zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji v letu 2022 je v celoti dostopno na članski spletni strani LZS, pod zavihkom Komisija za upravljanje z divjadjo – ostali dokumenti.
Uprava republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je 22. oktobra na lokaciji športnega letališča Prilozje pri Metliki organizirala simulacijsko vajo afriške prašičje kuge (APK). Vabilo je bilo poslano tudi na Lovsko zvezo Slovenije, ki sta jo na vaji zastopala mag. Božo Zakrajšek in Gregor Bolčina.
Dr. Gorazd Vengušt iz Veterinarske fakultete in mag. Božo Zakrajšek iz LZS pri ogledu kadavra divjega prašiča. Foto: Gregor Bolčina
Lovska zveza je bila lani prisotna na »suhi« simulacijski vaji, ki je potekala preko aplikacije MS Teams, kjer je šlo za teoretičen prikaz usposobljenosti posameznih organizacij pri izbruhu APK pri divjih prašičih, letos pa za praktičen prikaz določenih aktivnosti na terenu. Organizator je poleg Zveze lovskih družin (ZLD) Bela Krajina in lovcev z že opravljenim usposabljanjem za iskalce poginulih divjih prašičev, ki so kasneje sodelovali pri aktivnem iskanju divjih prašičev v gozdu, povabil tudi predstavnike Zavoda za gozdove Slovenije, Nacionalni veterinarski inštitut (NVI), Direktorat za gozdarstvo in lovstvo, civilno zaščito in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije ter številne druge udeležence, med drugim tudi tudi uradne veterinarje iz vseh območnih enot UVHVVR V Sloveniji.
Na prizorišču je bil postavljen šotor, kjer smo povabljeni poslušali pozdravni govor generalnega direktorja UVHVVR Matjaža Gučka. Sledila je predstavitev vaje in njen namen, ki ga je pripravila mag. Breda Hrovatin, vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali pri UVHVVR ter predavanje Jedrt M. Wernig iz Sektorja za zdravje in dobrobit živali pri UVHVVR o afriški prašičji kugi pri divjih prašičih oziroma situaciji glede APK pri nas in po svetu.
Podrobno je bil predstavljen Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, vezano na postavitev suma in potrditev bolezni ter aktivacijo strokovne skupine in Državno središče za nadzor bolezni ter določitev območja in ukrepov. Nato je mag. Ivan Ambrožič iz Sektorja za hrano in krmo pri UVHVVR predstavil postavitev, naloge in delovanje ter opremo zbirnega mesta. Pri tem mu je pomagala tudi Špela Vidrih, ki je zastopala NVI, v sklopu katerega deluje tudi Veterinarsko higienska služba.
Predstavnica podjetja Progrips, ki je edino specializirano podjetje v Sloveniji za zaščitno opremo proti APK je predstavila opremo za preprečevanje širjenja APK in visokokakovostni lovski program. Predstavnik naše največje farmacevtske družbe Krka je predstavil biocidni pripravek za razkuževanje Ecocid S. Sledila je še predstavitev praktičnega dela, kjer smo se udeleženci razdelili v skupine in – predstavitev delovnih »postaj«. Nato se je praktični del simulacijske vaje res pričel.
Praktični del je zajemal aktivacijo skupine za iskanje divjih prašičev (največ je bilo naših lovcev iz Bele krajine), biovarnost, odvzem vzorcev, razkuževanje vozil in opreme, prikaz delovanja dezinfekcijske točke in postopek od najdbe poginulega divjega prašiča v gozdu do obvestila NVI o tem in prikaza odvoza kadavra iz gozda, samega vzorčenja pri poginulih divjih prašičih ter prikaza odstranjevanja kadavrov in dezinfekcije udeležencev, opreme in vozil.
Lahko rečem, da je simulacijska vaja izvrstno uspela in lahko tudi pohvalim lovce za aktivno sodelovanje pri iskanju poginulih divjih prašičev v gozdu, ki ga je bilo mogoče vseskozi spremljati v živo na zaslonu računalnika v šotoru. Lovci smo še enkrat več dokazali svoje znanje, pripravljenost in odločnost pri nalogah za preprečevanje in izkoreninjanje APK pri divjih prašičih.
direktor Strokovne službe LZS mag. Božo Zakrajšek, dr. vet. med.
Vse fotografije: Gregor Bolčina
Registracija udeležencev.Pozdravni nagovor generalnega direktorja UVHVVR Matjaža Gučka.Namen in predstavitev vaje – mag. Breda Hrovatin (UVHVVR).APK pri divjih prašičih – Jedrt M. Wernig (UVHVVR).Zbirno mesto – Špela Vidrih (NVI – VHS).Predstavitev opreme – Brigita Vodušek (Progrips).Razkuževanje – Krka.Aktivacija supine za iskanje.Raztovarjanje kadavrov.mag. Ivan Ambrožič (UVHVVR).Odvzem vzorcev – dr. Tomislav Paller.Prikaz območja iskanja in lokacij kadavrov na računalniku.Ogled kadavra divjega prašiča – dr. Gorazd Vengušt in mag. Božo Zakrajšek.Prikaz razkuževanja obutve.Odhod veterinarsko higienske službe po najdene kadavre.Raztovarjanje kadavrov.Vrnitev ekipe za iskanje.Pranje in razkuževanje.Pranje in razkuževanje.Razkuževanje.Nalaganje kadavrov v tovornjak.Razkuževanje z razkuževalnim lokom.
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) že tretje leto s kampanjo ozavešča o širjenju afriške prašičje kuge. V sodelovanju z različnimi organizacijami, ki nagovarjajo rejce, lovce in veterinarje, si prizadeva za zajezitev bolezni.
Vir: Evropska agencija za varnost hrane (EFSA)
Afriška prašičja kuga (APK) je virusna bolezen domačih in divjih prašičev. Virus je neškodljiv za zdravje ljudi. Izbruh bolezni v državi povzroči obsežno gospodarsko škodo, vezano na izgubo živali, omejitev izvoza živali in mesa ter stroške ukrepov za preprečitev bolezni. Ker cepiva v Evropi še ni, izbruh lahko pomeni pokončanje velikega števila domačih prašičev na prizadetih območjih.
Da bi preprečila nadaljnjo širitev APK po Evropi, EFSA s pomočjo pristojnih organov in krovnih kmetijskih, lovskih in veterinarskih organizacij že tretje leto ozavešča o ustreznih varnostnih ukrepih za zajezitev bolezni. Kampanja poteka v 18 državah Jugovzhodne Evrope: Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Republika Češka, Črna Gora, Estonija, Grčija, Hrvaška, Kosovo [1], Litva, Latvija, Madžarska, Severna Makedonija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Srbija.
»Afriška prašičja kuga je izredno nalezljiva bolezen, ki se širi tudi v območja Evrope, ki v preteklosti še niso bila prizadeta. Širjenje bolezni predstavlja globalno grožnjo, njene posledice pa že občutijo prašičerejci v Evropi in drugod,« pravi Bernhard Url, izvršni direktor EFSA.»Skupaj z lokalnimi partnerji želimo nagovoriti rejce, ki jih je prizadela ta smrtonosna bolezen. Kampanja, ki nosi ključnik #StopASF, je namenjena obveščanju rejcev, veterinarjev in lovcev o tem, kako naj prepoznajo bolezenske znake, preprečijo prenos na domače prašiče in prijavijo sumljive primere«.
Kampanja za zajezitev afriške prašičje kuge dopolnjuje ukrepe, ki jih za izkoreninjenje bolezni v Evropi in za preprečitev širjenja virusa v sosednje države že izvajajo Evropska komisija ter druge mednarodne in nacionalne organizacije ter pristojni organi.
V sistemu Lisjak je odprto praktično usposabljanje za člane skupin za iskanje poginulih divjih prašičev preko aplikacije WBT.
Foto: Gregor Bolčina
Za prijavo na izobraževanje se obrnite na tajnika vaše LD, v primeru težav pa na skrbnika sistema Lisjak info.lisjak@gmail.com. Vsako izobraževanje traja od 1,5 do 2 uri. Število prijavljenih je omejeno na 25 na skupino.
Načrt terenskega dela je: 1 ura: izvajanje biovarnostnih ukrepov pri vstopu in izstopu iz okuženega območja. 1 ura: prikaz pristopa k najdenemu poginulemu divjemu prašiču 2 uri: izvedba iskanja na terenu z uporabo aplikacije WBT
Predpogoj za prijavo na praktično usposabljanje je udeležba na predhodnem usposabljanju, ki je potekalo preko aplikacije Zoom. Kdor v sistemu Lisjak nima vnesene udeležbe na teoretičnem delu, se na praktični del ne more prijaviti.
Vaje vzahodnem delu Slovenije:
Lovska koča LD Prestranek – Ravnik, v torek, 15. 3. 2022, ob 9. uri, 11.30, 14. uri.
Lovska koča LD Rakitna, v soboto, 19. 3. 2022, ob 9. uri, 11.30 in 14. uri.
Vaje v vzhodnem delu Slovenije:
v bližini Pragerskega, včetrtek, 31. 3. 2022, ob 9. uri, 11.30 in 14. uri.
v bližini Pragerskega, v soboto, 2. 4. 2022, ob 9. uri, 11.30 in 14. uri.
Udeleženci vseh treh predhodnih usposabljanj se bodo lahko udeležili praktičnega usposabljanja za člane skupin za izredni odstrel divjih prašičev.
strelišče LD Rakitna, v soboto,19. 3. 2022, ob 9. uri, 11.30, 14. uri, 16:30 in 18. uri
strelišče Gaj Pragersko, vsoboto 2. 4. 2022, ob 9. uri, 11.30, 14. uri, 16:30 in 18. uri
strelišče LD Rakitna, dodatno usposabljanje, termin bo določen naknadno
DODATNO POJASNILO: Izobraževanja bodo v sistemu Lisjak odpirana postopno, po datumih. Trenutno je odprto le usposabljanje, ki bo 15. marca v LD Prestranek. V ponedeljek, 13. marca, popoldan, bo odprto usposabljanje v Rakitni.
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) objavlja javni poziv za usposabljanje za izvajalce določenih nujnih ukrepov po potrditvi afriške prašičje kuge (APK).Prijave do 21. februarja 2022.
Foto: Pixabay
Usposabljanje bo v skladu z 8. členom Zakona izvedla Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavodom za gozdove Slovenije in Lovsko zvezo Slovenije.
Usposabljanje je namenjeno kandidatom za člane skupin za aktivno iskanje poginulih divjih prašičev na območjih z omejitvami ter člane skupin za izvajanje izrednega odstrela na območjih z omejitvami.
Teoretični del usposabljanja bo potekal na daljavo (preko aplikacije Zoom), praktični del pa na različnih lokacijah po Sloveniji. Teoretični del usposabljanja bo potekal v dveh delih, in sicer 22. februarja 2022, ob 17. uri – splošni del usposabljanja za vse kandidate in 1. marca 2022, ob 17. uri – dodatno usposabljanje za člane skupin za izredni odstrel divjih prašičev. Glede na število prijavljenih kandidatov se lahko organizirajo dodatni termini usposabljanja. O teh bodo kandidati naknadno obveščeni. Podrobnejša navodila glede poteka usposabljanja prejmejo prijavljeni kandidati po e-pošti, najpozneje 3 dni pred usposabljanjem.
Praktični del usposabljanja bo potekal v manjših skupinah na predvidoma dveh lokacijah po Sloveniji, eno na severno-vzhodnem delu Slovenije (Podravska oziroma Pomurska regija) in eno na jugo-zahodnem delu Slovenije (Primorsko-notranjska oziroma Obalno-kraška regija). O točnem datumu in kraju izvedbe bodo kandidati, ki bodo opravili teoretični del, obveščeni naknadno.
Za vse kandidate, ki se bodo prijavili, je obvezen splošni del usposabljanja, ki vključuje zakonodajo s področja APK, ukrepe za preprečevanje širjenja APK, ukrepe na območju visokega tveganja, ukrepe po potrditvi ter naloge skupin za iskanje in praktično vajo iskanja poginulih divjih prašičev na terenu z uporabo aplikacije WBT. Smatra se, da je oseba usposobljena za iskanje poginulih divjih prašičev, ko opravi splošni del (teorija) usposabljanja in praktično vajo iskanja poginulih divjih prašičev na terenu z uporabo aplikacije WBT.
Usposabljanja za izvajalce izrednega odstrela na območjih z omejitvami se lahko udeležijo osebe, ki že posedujejo orožje in imajo orožni list za lov v skladu z zakonom, ki ureja orožje.
Za kandidate, ki se bodo prijavili tudi kot izvajalci izrednega odstrela, je poleg splošnega dela obvezen tudi posebni del usposabljanja, z naslednjimi vsebinami: izvajanje zmanjšanja populacije oziroma popolne odstranitve divjih prašičev s posebno opremo in uporabo lovk, upoštevanje dobrobiti živali pri izvajanju usmrtitve v lovkah, itd. Udeleženci, ki bodo opravili splošni del usposabljanja ter posebni del usposabljanja bodo povabljeni na praktično vajo, ki bo organizirana na streliščih na različnih lokacijah po Sloveniji. Smatra se, da je oseba usposobljena za izvajanje izrednega odstrela divjih prašičev, ko opravi splošni in posebni del usposabljanja (teorija) ter ko opravi praktično vajo iskanja poginulih divjih prašičev na terenu z uporabo aplikacije WBT ter praktičen preizkus rokovanja s posebno opremo na strelišču.
Kandidati, ki niso lovci, se na enega od terminov usposabljanja za člane skupin za iskanje poginulih divjih prašičev prijavijo preko obrazca, ki je dostopen na spletni strani UVHVVR, ministrstva ali Lovske zveze Slovenije. Kandidati izpolnjen prijavni obrazec po elektronski pošti pošljejo na gp.uvhvvr@gov.si.
Kandidati, ki so lovci – člani lovskih družin in poklicni lovci v loviščih s posebnim namenom, se na usposabljanje prijavijo preko aplikacije Lisjak. Tisti lovci, ki želijo opraviti tudi posebni del usposabljanja za izvajalce izrednega odstrela, v obrazcu to tudi ustrezno označijo.
Lovske družine, upravljavke lovišč opozarjamo, da je izdelan načrt ravnanja po Zakonu o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (ZNUAPK) pogoj za izplačilo enkratnega nadomestila za nakup opreme, prav tako je izvajanje biovarstvenih ukrepov, ki jih določa načrt ravnanja, pogoj za izplačilo finančnih spodbud.
Foto: Pixabay
V izogib morebitnim težavam pri izplačilih, opozarjamo na naslednje obveznosti, ki jih določa ZNUAPK:
upravljavci lovišč morajo imeti izdelan načrt ravnanja za lovce, ki vsebuje tudi biovarnostne ukrepe pri lovu;
načrt ravnanja mora biti objavljen na sedežu lovske družine ali na spletni strani lovske družine; z vsebino mora upravljavec lovišča seznaniti vse člane in morebitne lovske goste;
v skladu z načrtom ravnanja morajo izvajati ukrepe za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge;
poročati morajo o najdbah poginulih divjih prašičev in z njimi ustrezno ravnati.
Pozivamo vse lovske družine, ki na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še niso vložile zahtevka za izplačilo nadomestila za nakup opreme za izvajanje načrta ravnanja upravljavca lovišča za izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge, da to storijo čim prej.
Foto: Barbara Ložar
Za nakup opreme za izvajanje načrta ravnanja v posameznem lovišču, kot je oprema za čiščenje in razkuževanje obutve in opreme, čiščenje in razkuževanje vozil, nabava razkuževalnih barier ter nabava banjic oziroma vrečk za vleko oziroma prevoz odstreljene živali od mesta odstrela do vozila oziroma lovske zbiralnice, je upravljavec lovišča upravičen do enkratnega nadomestila v višini 200 eurov.
Upravljavec vloži zahtevek za izplačilo nadomestila pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano potem, ko objavi načrt ravnanja upravljavca lovišča za izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge pri divjih prašičih.
Obrazec za izplačilo nadomestila v višini 200 eurov. Izpolnjen obrazec naj upravljavec lovišča pošlje po pošti na naslov ministrstva.
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) in Veterinarsko higienska služba (VHS) bo ob tehnični podpori (Lisjak) Lovske zveze Slovenije v sredo, 22. decembra 2021 izvedla še en praktični del usposabljanja za člane skupin za iskanje poginulih divjih prašičev za vse tiste udeležence, ki se z prvih 10. usposabljanj niso mogli udeležiti (bolezen, karantena, služba …).
Foto: Gregor Bolčina
Usposabljanje bo potekalo v in pri lovski koči Brsniki v Kamniški Bistrici (LPN Kozorog Kamnik). Prva skupina bo začela ob 9. uri, druga ob 11. uri. Skupini sta omejeni na 25 udeležencev.
Načrt terenskega dela je sledeč:
1 ura: izvajanje biovarnostnih ukrepov pri vstopu in izstopu iz okuženega območja.
1 ura: prikaz pristopa k najdenemu poginulemu divjemu prašiču
2 uri: izvedba iskanja na terenu z uporabo aplikacije WBT
Predpogoj za prijavo na to usposabljanje je udeležba na predhodnem usposabljanju, ki je potekalo na daljavo prek aplikacije MS Teams. Kdor v sistemu Lisjak ni imel vnesene udeležbe na to usposabljanje, se na praktični del ni mogel prijaviti.
Prijave se zbirajo s pomočjo spletne aplikacije Lisjak. Zainteresirani se za prijavo obrnite na tajnika v vaši lovski družini.
Lovska zveza Slovenije je v sodelovanju z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, higiensko službo (VHS) in Lovsko zvezo Maribor v četrtek, 4. novembra, izvedla praktični del usposabljanja za člane skupin za iskanje poginulih divjih prašičev za severnovzhodno Slovenijo.
Foto: Božidar Kunej
Prvi dan usposabljanja za skupine po 25 udeležencev je potekal pri lovskem domu in istoimenskem lovišču Pobrežje – Miklavž. Prva skupina je s prikazom praktične vaje pričela ob 9. uri, druga ob 11:30 in tretja, ob 14. uri.
Načrt terenskega dela je bil sledeč: 1 ura izvajanja biovarnostnih ukrepov pri vstopu in izstopu iz okuženega območja, 1 ura prikaza pristopa k najdenemu poginulemu divjemu prašiču in 2 uri izvedbe iskanja na terenu z uporabo aplikacije WBT. Drugi dan usposabljanja ob enakem časovnem terminu bo v soboto, 6. novembra.
Božidar Kunej
Potek vaje si lahko ogledate v spodnjem prispevku:
V teku je praktični del usposabljanja članov skupin za iskanje poginulih divjih prašičev. Tokrat nas prijazno gostijo lovski tovariši iz Lovske družine Banja Loka – Kostel, kjer je v soboto, 30. oktobra, na voljo še nekaj prostih mest.
Foto: Gregor Bolčina
Termin je bil namenjen predvsem lovcem, ki so opravili predhodno izobraževanje na daljavo, iz Kočevske in Bele krajine. Ker pa je v obeh terminih v soboto, 30. oktobra (ob 9. in ob 12. uri) še nekaj prostih mest, vljudno vabimo tudi zainteresirane udeležence iz ostalih delov Slovenije.
V terminu 30. oktobra še nekaj prostih mest
V kolikor ste opravili prvo izobraževanje in imate v soboto čas, se obrnite na tajnika vaše lovske družine, da vas prijavi na izobraževanje in tako drugo stopnjo usposabljanja opravite že to soboto. Usposabljanje bo potekalo pri lovskem domu LD Banja Loka – Kostel, Banja Loka 1, 1336 Kostel. Sama praktična vaja traja približno uro in pol.
Sicer pa je predvidenih še 6 tovrstnih izobraževanj na treh lokacijah po Sloveniji (Divača, Maribor in Zasavje). Za marsikoga torej nobena lokacija ne bo blizu.
Lovska zveza Slovenije je v sodelovanju z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ter higiensko službo (VHS) v četrtek, 21. oktobra, izvedla praktični del usposabljanja za člane skupin za iskanje poginulih divjih prašičev za območje ljubljanskega in notranjskega volilnega okoliša.
Foto: Gregor Bolčina
Usposabljanje za skupine po 25 udeležencev je potekalo v in pri lovskem domu LD Tomišelj. Prva skupina je začela ob 9. uri, druga pa ob 12. uri. Načrt terenskega dela je bil sledeč: 1 ura izvajanja biovarnostnih ukrepov pri vstopu in izstopu iz okuženega območja, 1 ura prikaza pristopa k najdenemu poginulemu divjemu prašiču in 2 uri izvedbe iskanja na terenu z uporabo aplikacije WBT.
Predpogoj za prijavo na to usposabljanje je udeležba na predhodnem usposabljanju, ki je potekalo na daljavo prek aplikacije MS Teams. Kdor v sistemu Lisjak ni imel vnesene udeležbe na to usposabljanje, se na praktični del ni mogel prijaviti.
Naslednji skupini bosta usposabljanje opravili na isti lokaciji, v soboto 23. oktobra, sledilo jim bo terensko usposabljanje za lovce iz Kočevske in Bele krajine v Banji Loki, v četrtek 28. oktobra, in v soboto, 30. oktobra. Sledila bodo usposabljanja drugod po Sloveniji.
Gregor Bolčina
Mag. Ivan Ambrožič iz UVHVVR v lovskem domu LD Tomišelj podaja uvodna navodila za usposabljanje.
Vsi udeleženci usposabljanja so dobili (na posodo) pametne telefone z naloženo aplikacijo WBT.
Povezovanje telefonov na telefonsko omrežje in zadnja navodila za zagon aplikacije.
Špela Vidrih – vodja VHS demonstrira razkuževanje čevljev.
Označevanje kadavra.
Oblačenje zaščitne obleke.
Nalaganje kadavra v transportno vrečo.
Znan prizor – tokrat to niso gonjači, ampak iskalci poginulih divjih prašičev.
Najden poginuli divji prašič. Eden od iskalcev v telefonu označuje gps lokacijo, drugi pa označuje kadaver.
Praktično usposabljanje za iskanje poginulih divjih prašičev. Foto: Gregor Bolčina
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v 18 državah po Evropi, tudi v Sloveniji, začenja s kampanjo za zajezitev širjenja afriške prašičje kuge (APK).
Foto: EFSA
Afriška prašičja kuga (APK) je virusna bolezen, ki prizadene domače in divje prašiče. Virus je neškodljiv za zdravje ljudi, vendar je v mnogih državah že povzročil obsežno gospodarsko škodo. Ker cepiva ni, lahko izbruh zahteva pokončanje velikega števila domačih prašičev na prizadetih območjih. Bolezen v Sloveniji zaenkrat še ni prisotna, vendar pa smo zaradi bližine državam, ki se že soočajo z APK, del tako imenovane „zaskrbljujoče regije“.
Znatna škoda za prašičerejo in gospodarstvo
Pojav APK ima velik ekonomski pomen, saj škode, ki nastanejo zaradi pojava bolezni, prizadenejo predvsem prašičerejo in gospodarstvo (pogin prašičev, omejitev mednarodne trgovine z živalmi in mesom, gospodarska izguba za rejce in lovce) ter divje živali in lov (znatno zmanjšanje populacije divjih prašičev, omejitev ali popolna prepoved lova na nekaterih območjih).
Prepoznajte znake bolezni, preprečite širjenje in prijavite sumljive primere
Zgodnje prepoznavanje znakov bolezni, preprečevanje širjenja in prijava sumljivih primerov so ključnega pomena za obvladovanje APK. Kampanja je namenjena ozaveščanju in razumevanju znakov bolezni in ukrepov za preprečevanje širjenja v vseh 18 državah. Ciljna skupina so tisti, ki so v rednem stiku z domačimi in divjimi prašiči, zlasti prašičerejci. Kampanja se bo izvajala s pomočjo lokalnih veterinarskih organizacij, kmetijskih organizacij, lovskih društev, mejne policije in drugih ustreznih organov.
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je v juliju izvedla usposabljanje za izvajalce določenih nujnih ukrepov po potrditvi afriške prašičje kuge.Udeležilo se ga je skoraj 600 lovcev iz vse Slovenije.
Vir: posnetek zaslona z usposabljanja
Usposabljanje je bilo namenjeno kandidatom za člane skupin za aktivno iskanje poginulih divjih prašičev na območjih z omejitvami ter za člane skupin za izvajanje izrednega odstrela na območjih z omejitvami. Teoretični del usposabljanja je potekal na daljavo, preko aplikacije Zoom. Praktični del usposabljanja pa bo potekal v jesenskem času na različnih lokacijah po Sloveniji.
Posnetka obeh usposabljanj sta na ogled na članski spletni strani Lovske zveze Slovenije.
Vir. posnetek zaslona z usposabljanjaVir: posnetek zaslona z usposabljanja
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na podlagi petega odstavka 8. člena Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (Uradni list RS, št. 200/20) (v nadaljnjem besedilu: Zakon) objavlja JAVNI POZIVza usposabljanje za izvajalce določenih nujnih ukrepov po potrditvi afriške prašičje kuge (APK).
Foto: Pixabay
1. Usposabljanje bo v skladu z 8. členom Zakona izvedla Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavodom za gozdove Slovenije in Lovsko zvezo Slovenije.
2. Usposabljanje je namenjeno kandidatom za člane skupin za aktivno iskanje poginulih divjih prašičev na območjih z omejitvami ter člane skupin za izvajanje izrednega odstrela na območjih z omejitvami.
3. Teoretični del usposabljanja bo potekal na daljavo (preko aplikacije Zoom), praktični del pa na različnih lokacijah po Sloveniji.
4. Teoretični del usposabljanja bo potekal predvidoma v dveh terminih, in sicer: 8. in 9. julija 2021 ter 14. in 15. julija 2021, s pričetkom ob 17. uri. Glede na število prijavljenih kandidatov se lahko organizirajo dodatni termini usposabljanja. O teh bodo kandidati naknadno obveščeni. Podrobnejša navodila glede poteka usposabljanja prejmejo prijavljeni kandidati po e-pošti, najpozneje 3 dni pred usposabljanjem.
5. Praktični del usposabljanja bo potekal v manjših skupinah na različnih lokacijah po Sloveniji. O točnem datumu in kraju izvedbe bodo kandidati, ki so opravili teoretični del, obveščeni naknadno.
6. Za vse kandidate, ki se bodo prijavili, je obvezen splošni del usposabljanja, ki vključuje zakonodajo s področja APK, ukrepe za preprečevanje širjenja APK, ukrepe na območju visokega tveganja, ukrepe po potrditvi ter naloge skupin za iskanje in praktično vajo iskanja poginulih divjih prašičev na terenu z uporabo aplikacije WBT. Smatra se, da je oseba usposobljena za iskanje poginulih divjih prašičev, ko opravi splošni del (teorija) usposabljanja in praktično vajo iskanja poginulih divjih prašičev na terenu z uporabo aplikacije WBT.
7. Usposabljanja za izvajalce izrednega odstrela na območjih z omejitvami se lahko udeležijo osebe, ki že posedujejo orožje in imajo orožni list za lov v skladu z zakonom, ki ureja orožje.
8. Za kandidate, ki se bodo prijavili tudi kot izvajalci izrednega odstrela, je poleg splošnega dela obvezen tudi posebni del usposabljanja, z naslednjimi vsebinami: izvajanje zmanjšanja populacije oziroma popolne odstranitve divjih prašičev s posebno opremo in uporabo lovk, upoštevanje dobrobiti živali pri izvajanju usmrtitve v lovkah, itd. Udeleženci, ki bodo opravili splošni del usposabljanja ter posebni del usposabljanja bodo povabljeni na praktično vajo, ki bo organizirana na streliščih na različnih lokacijah po Sloveniji. Smatra se, da je oseba usposobljena za izvajanje izrednega odstrela divjih prašičev, ko opravi splošni in posebni del usposabljanja (teorija) ter ko opravi praktično vajo iskanja poginulih divjih prašičev na terenu z uporabo aplikacije WBT ter praktičen preizkus rokovanja s posebno opremo na strelišču.
9. Kandidati, ki niso lovci, se na enega od terminov usposabljanja za člane skupin za iskanje poginulih divjih prašičev prijavijo preko obrazca, ki je dostopen na spletni strani UVHVVR, ministrstva ali Lovske zveze Slovenije. Kandidati izpolnjen prijavni obrazec po elektronski pošti pošljejo na gp.uvhvvr@gov.si.
10. Kandidati, ki so lovci – člani lovskih družin in poklicni lovci v loviščih s posebnim namenom, se na usposabljanje prijavijo preko aplikacije Lisjak. Tisti lovci, ki želijo opraviti tudi posebni del usposabljanja za izvajalce izrednega odstrela, v obrazcu to tudi ustrezno označijo.
11. Za izvajalce izrednega odstrela divjih prašičev se na ta javni poziv lahko prijavi največ 5 udeležencev iz iste lovske družine.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je danes zjutraj obvestila vse pristojne službe, da so na območju Ptuja potrdili prvi primer afriške prašičje kuge (APK) v državi.
Vir: Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Šele po začetku sestanka so udeležencem razkrili, da gre za simulacijsko vajo, s katero so preverili odzivnost in delovanje služb, ki bi se aktivirale ob pojavu APK v Sloveniji. V vajo so bili vključeni predstavniki Državnega središča za nadzor bolezni (DSNB) in člani skupine strokovnjakov, ki se skliče ob pojavu APK, vključno s predstavniki Lovske zveze Slovenije.
Na podlagi scenarija je skupina strokovnjakov predlagala okuženo območje ter ukrepe na tem območju. DSNB je za generalnega direktorja Uprave pripravil Sklep o uradni potrditvi, določitvi okuženega območja in ukrepih za obvladovanje APK. Člani so se odzvali v predvidenem času in konstruktivno sodelovali v strokovni razpravi.
Ob tem ponovno opozarjamo, da je pomembna prijava najdbe vsakega poginulega divjega prašiča na številko 112 z namenom zgodnjega odkrivanja APK. Prav tako je treba upoštevati biovarnostne ukrepe v primeru obiska površin in območij, kjer se nahajajo divji prašiči (gozd in travniške površine). Pomembno je čiščenje in razkuževanje obutve, opreme in vozil, saj se tako zmanjša možnost prenosa virusa APK na domače prašiče.
Visoka šola za varstvo okolja je 20. aprila v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije organizirala video predavanja o afriški prašičji kugi. V sklopu predmeta Upravljanje populacij prostoživečih živali, katerega nosilec je prof. dr. Boštjan Pokorny, so predavanja izvedli trije uveljavljeni evropski raziskovalci divjega prašiča.
Foto: Pixabay
Afriška prašičja kuga je hemoragična bolezen prašičev z veliko smrtnostjo. Izvorno je bila omejena zgolj na dele afriške celine, a se zaradi človekovih dejanj zdaj širi po vsem svetu s pomembnimi posledicami za prašičerejo, domače in divje prašiče. Čeprav je znanje o tej bolezni zelo napredovalo, je še vedno veliko neznanega. Odkar se je bolezen pojavila v Evropi, je opisan nov epidemiološki cikel, zaradi česar je izkoreninjenje bolj zahtevno. Virus je namreč zelo odporen na temperaturne spremembe in tudi na mnoge kemikalije.
»Vseeno imamo na voljo orodja za zajezitev in potencialno izkoreninjenje bolezni, kot so to storili na Češkem in v Belgiji. Kljub temu ostajajo ključni preventiva in biovarnostni ukrepi; pomembna sta še vzajemno delovanje vseh uporabnikov prostora in sodelovanje znotraj znanstvene skupnosti,« je povedala dr. Laura Iacolina, raziskovalka genetike prostoživečih živali s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem in glavna urednica nedavno izdane znanstvene monografije o afriški prašičji kugi.
Vir: predstavitev dr. Laure Iacolina
Češka in Belgija – zgodbi o uspehu
»Divji prašič je naravni rezervoar afriške prašičje kuge v Evropi, zato imajo premiki osebkov in socialno vedenje ključno vlogo za prenos ter širjenje APK. V zadnjih desetletjih je bilo pridobljenega veliko znanja o ekologiji divjih prašičev; zdaj je povezovanje le-tega z epidemičnimi značilnostmi APK postalo ključni izziv za raziskovalce in upravljavce populacij,« je pojasnil biolog dr. Tomasz Podgórski (Czech University of Life Sciences, & Mammal Research Institute, Polish Academy of Science).
Podgórski je predstavil najnovejše ugotovitve o ekologiji APK ter na primeru uspešnega izkoreninjenja afriške prašičje kuge na Češkem pokazal, kako se lahko nova znanstvena spoznanja oz. znanja o ekologiji vrste učinkovito prenesejo v nadzor bolezni, ki ima zelo visoko smrtnost, v praksi. Podgórski je kot najučinkovitejša orodja izpostavil nadzor, odstrel, ograje in pregrade, iskanje in odstranjevanje poginulih divjih prašičev, biovarnostne ukrepe lovcev in t. i. coniranje območja: »Odstrel je učinkovit način zajezitve bolezni, vendar intenzivni skupni lovi, za razliko od individualnega lova, povzročijo večje vznemirjenje in migracije populacije ter lahko povzročijo kontaminacijo področja.«
Belgija se je leta 2018 soočila z nepričakovanim vnosom APK v populacijo divjih prašičev in z uspešnimi izvedenimi ukrepi konec leta 2020 ponovno postala država, prosta APK. »Omejitev širjenja in izkoreninjenje bolezni sta bili omogočeni s kombinacijo ukrepov, kot so zagotovitev popolnega miru v gozdu, organizirano iskanje trupel/kadavrov poginulih prašičev, ograjevanje okuženega območja in drastično poseganje v populacijo v tem območju. Ti ukrepi, ki so se izvajali več kot dve leti, so omogočili izkoreninjenje bolezni oziroma povrnitev statusa APK proste države, pa tudi normalizacijo trga svinjine v Belgiji,« je razložil dr. Alain Licoppe, raziskovalec s področja gozdarskih ved, specializiran upravljanje populacij divjadi in vodja skupine, odgovorne za upravljanje divjadi v regionalni upravi Valonije ter član nacionalne ekspertne komisije za APK, ustanovljene na začetku izbruha te bolezni v Belgiji. »Brez cepiva zoper APK je edini način za obvladovanje bolezni umno upravljanje gostiteljske vrste (divjih prašičev), pri čemer je ključen razvoj znanja o prostoživečih živalih in njihovem upravljanju ter tesno sodelovanje med upravljavci populacij in veterinarji.«
Visoka šola za varstvo okolja v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije organizira vabljena predavanja o afriški prašičji kugi (APK), ki jih bodo v sklopu predmeta Upravljanje populacij prostoživečih živali (nosilec: prof. dr. Boštjan Pokorny) izvedli trije uveljavljeni evropski raziskovalci divjega prašiča.
Predavanja bodo v angleškem jeziku in bodo izvedena na daljavo (Zoom aplikacija). Vse člane LZS, ki vas zanima udeležba na dogodku, prosimo, da se prijavite prek aplikacije Lisjak, in sicer najkasneje do nedelje, 18. 4. 2021. Ostali zainteresirani se lahko prijavite z elektronskim sporočilom na naslov milena.zevart@vsvo.si ali ursa.kmetec@lovska-zveza.si.
Prosimo, da ob prijavi sporočite elektronski naslov, ki ga uporabljate. Nanj vam bomo dan pred dogodkom poslali povezavo, prek katere se boste udeležili dogodka.
Upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom morajo do 3. aprila 2021 pripraviti načrt ravnanja za izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge pri divjih prašičih.
Foto: Pixabay
Načrt ravnanja je potrebno objaviti na sedežu upravljavca lovišča oziroma na spletni strani upravljavca lovišča ali na krajevno običajen način. Z vsebino načrta ravnanja upravljavec lovišča seznani vse člane in morebitne lovske goste, načrt mora biti dostopen vsakemu članu upravljavca lovišča.
Po sprejemu načrta ravnanja je vsak upravljavec lovišča upravičen do enkratnega nadomestila v višini 200 evrov. Zahtevek za izplačilo upravljavec lovišča posreduje na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj s priloženim načrtom ravnanja. Če bo upravljavec lovišča načrt ravnanja objavil na svoji spletni strani, je dovolj, da ministrstvu posreduje povezavo do spletne objave. Zahtevek za nadomestilo upravljavec posreduje po pošti na naslov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana ali, kot priporočajo na ministrstvu, kar na njihov e-naslov gp.mkgp@gov.si.
Včerajšnje videokonference o izvajanju nujnih ukrepov zaradi afriške prašičje kuge se je udeležilo več kot 300 udeležencev.
Pogled z druge strani ekrana (Foto: Urša Kmetec)
Po uvodnem nagovoru predsednika Lovske zveze Slovenije mag. Lada Bradača je Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge podrobneje predstavil mag. Ivan Ambrožič iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Mag. Urška Srnec iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podala najaktualnejše informacije za lovce.
Ker je dogodek potekal v okolju MS Teams Live Event, udeleženci žal niso mogli zastavljati vprašanj v živo, zato smo vprašanja zbirali že pred videokonferenco.
Mag. Ambrožič, mag. Srnec in Jedrt Maurer Wernig, dr. vet. med., iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so skušali odgovoriti na vsa vaša zastavljena vprašanja, ki so bila razdeljena v tri sklope: na vprašanja o živalskih stranskih proizvodih, na vprašanja o lovu ter o ukrepih, kot so razkuževanje, omejitve gibanja in podobno.
Če imate vprašanja o tej tematiki, na katera vam včeraj naši gostje niso odgovorili, prosimo, da nam jih posredujete še do torka, 16. marca, na naslov lzs@lovska-zveza.si.
Vse zbrane odgovore vam bomo posredovali na naši spletni strani v naslednjem tednu. V kratkem pa bomo objavili tudi posnetek včerajšnje videokonference.
Gostom, ki so nam pomagali odgovoriti na vaša vprašanja, se iskreno zahvaljujemo. Prav tako najlepša hvala vsem udeležencem na dogodku.
Lovska zveza Slovenije v četrtek, 11. marca, ob 17. uri, organizira videokonferenco o izvajanju Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge. Prijave preko Lisjaka so možne le še do srede, 10. marca, do 12. ure!
Na vaša predhodno poslana vprašanja na temo izvajanja Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge bodo na videokonferenci odgovarjali:
mag. Ivan Ambrožič, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Jedrt Maurer Wernig, dr. vet. med., Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
mag. Urška Srnec, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zaradi številnih vprašanj pripravilo kratka navodila za izvajanje biovarnostnih ukrepov pri lovu.
Foto: Urša Kmetec
Navodila za izvajanje biovarnostnih ukrepov pri lovu – dostopna TUKAJ – so namenjena kot pripomoček lovcem, ki gredo na lov. Navedeni ukrepi že veljajo do preklica!
Ministrstvo obvešča tudi, da so nekoliko spremenili obrazec za izplačilo za nakup opreme za izvajanje načrt ravnanja – dostopen TUKAJ.
In še opomnik, upravljavci lovišč morajo načrte ravnanja za izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, pripraviti najkasneje do3. aprila.
Lovska zveza Slovenije bo v četrtek, 11. marca, ob 17. uri, organizirala videokonferenco o izvajanju Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge.
Foto: Pixabay
Pozivamo vas, da na e-naslov: gregor.bolcina@lovska-zveza.sido petka,5. marca, posredujete vaša vprašanja na temo izvajanja zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge. Strokovna služba LZS bo vprašanja posredovala pristojnim službam Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da bodo lahko pripravili odgovore, ki jih bodo podali na videokonferenci.
Prijave za udeležbo na videokonferenci so mogoče prek spletne aplikacije Lisjak. Prosimo, da lovske družine prijavijo le tiste člane, ki imajo v Lisjaku vnesen aktualen elektronski naslov. Na ta naslov bodo namreč prijavljeni prejeli povezavo za dostop do videokonference.
Na naši spletni strani uporabljamo piškotke, da vam zagotovimo najustreznejšo uporabniško izkušnjo. S klikom na “Sprejmi” soglašate z uporabo VSEH piškotkov.
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. This category only includes cookies that ensures basic functionalities and security features of the website. These cookies do not store any personal information.
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Piškotek
Trajanje
Opis
YSC
session
This cookies is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos.
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
Piškotek
Trajanje
Opis
IDE
1 year 24 days
Used by Google DoubleClick and stores information about how the user uses the website and any other advertisement before visiting the website. This is used to present users with ads that are relevant to them according to the user profile.
test_cookie
15 minutes
This cookie is set by doubleclick.net. The purpose of the cookie is to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE
5 months 27 days
This cookie is set by Youtube. Used to track the information of the embedded YouTube videos on a website.
Pogled z druge strani ekrana (Foto: Urša Kmetec)
Foto: Pixabay
Foto: Urša Kmetec
