Tradicionalno prednovoletno srečanje LZS in RZS

V Zlatorogovi galeriji Lovske zveze Slovenije je 12. decembra potekalo tradicionalno prednovoletno srečanje Lovske zveze Slovenije in Ribiške zveze Slovenije.

Foto: Andrej Miklavčič

Številne goste sta nagovorila predsednik Ribiške zveze Slovenije (RZS) dr. Miroslav Žaberl in predsednik Lovske zveze Slovenije (LZS) Alojz Kovšca. Na prijetnem druženju smo se skupaj ozrli na iztekajoče leto in nazdravili prihajajočem letu.

Ob tej priložnosti je predsednik LZS podelil red za lovske zasluge I. stopnje Antonu Marinčiču, ki je v slovenskem lovstvu pustil neizbrisne sledi. Poleg poklicne kariere v lovstvu (najprej kot poklicni lovski čuvaj v GL Jelen Snežnik, nato pa kot vodja LPN Jelen Snežnik) je aktivno delal tudi v svoji matični Lovski družini Tabor Zagorje, območni Zvezi lovskih družin Notranjskega LGO – danes imenovani Postojnsko-Bistriška Zveza lovskih družin, ter v Upravnem odboru LZS ter komisijah za veliko divjad, za izobraževanje in komisiji za upravljanje z divjadjo. Tone polovičarstva ne pozna, zato je vse funkcije opravljal vestno in odgovorno. Vsa leta je bil tudi redni sodelavec LZS – predavatelj na številnih ekskurzijah za lovske čuvaje.

Borisu Leskovicu, dolgoletnemu odgovornemu uredniku glasila Lovec in prejemniku Zlatorogove plakete, je predsednik LZS podelil plaketo za lovsko kulturo I. stopnje za izjemne zasluge pri razvoju in predstavljanju lovske kulture v Sloveniji in v tujini. Poleg urejanja glasila Lovec je bil odgovorni urednik Zlatorogove knjižnice in Strokovne knjižnice. Uredil je kar 13 knjig Zlatorogove knjižnice z nespornim vrhuncem iz omenjene knjižne zbirke, z lovskim priročnikom Divjad in lovstvo, ki je izšel v nakladi 30.000 izvodov. Izdal je tudi samostojno knjigo Naše Mačke, bil je soavtor lovskih priročnikov iz leta 1989, 1996 in 2012 ter soavtor knjige Zveri – kune. Malo ljudem je znano, da je tudi odličen ilustrator – svoj pečat na tem področju je pustil v številnih strokovnih knjigah (Ocenjevanje škod po divjadi, Srnjad, Zveri, Ocenjevanje trofej,…). Boris je bil pobudnik mednarodnega sodelovanja na področju oponašanju jelenjega rukanja. Aktivno je sodeloval tudi pri ohranjanju nesnovne kulturne dediščine lovstva na področju lovskih šeg in običajev. Pod njegovim peresom je nastala knjižica »Lovske šege in običaji«, ki jo je leta 2019 izdala Lovska zveza Slovenije.

Z leve proti desni: Alojz Kovšca, Gregor Bolčina, Anton Marinčič z ženo in Boris Leskovic. Foto: Andrej Miklavčič

Listino Lovske zveze Slovenije pa je iz rok predsednika LZS prejel Branko Zlobko, nekdanji predsednik Nadzornega odbora LZS in član Upravnega odbora LZS ter predsednik Zveze lovskih družin Kočevje.

Doživite Pivko z lovci – LD Pivka se predstavi

Krpanov dom v Pivki se je 23. marca obarval v zeleno. Študijski krožek “MI in ZVERI”, ki je deloval v zadnjem letu v sodelovanju z Zavodom za turizem Pivka in ostalimi prostovoljci, si je za glavni cilj postavil ustvarjanje in organizacijo tradicionalnega lovskega dogodka. Glavni namen dogodka je bila predstavitev lokalne Lovske družine (LD) Pivka, javnosti premalo vidni pozitiven pomen lovske organiziranosti, opozoriti na uspešnost sobivanja z velikimi zvermi in seznaniti javnost z izobraževalnimi vsebinami ter kulturno dediščino lovstva na Pivškem.

Doživite Pivko z lovci. Foto: Valter Leban

O pomembnostih ohranjanja kulturne dediščine med lokalnim prebivalstvom je spregovorila dr. Nevenka Bogataj iz Andragoškega centra Slovenije, ki v centru vodi področje za razvoj možnosti za neformalnega izobraževanja, bolj znanega pod imenom Študijski krožki. Predsednik LD Pivka Sandi Šenkinc je na osrednji prireditvi predstavil zgodovino lovske družine, delovanje in povezovanje z lokalno ter širšo javnostjo na domačem terenu.

V središču dogajanja so bili lovci LD Pivka, ki so ob tej priložnosti izdelali tudi novo stojnico – krmišče, ki je predstavljala osrednjo točko prizorišča. Krmišče je na ogled postavljeno v avli Krpanovega doma, kjer bo predvidoma v prihodnje postavljena tudi nova točka, namenjena predstaviti lovskih organizacij na Pivškem.

V popoldanskem času smo s spoznavanjem lovske tematike in druženjem nadaljevali na ploščadi pred Krpanovim domom, kjer so podporo lokalnim lovcem izkazale številne organizacije z Lovsko zvezo Slovenije (LZS) na čelu. Izkazana podpora krovne organizacije lovstva se je zrcalila tudi v obisku predsednika LZS Alojza Kovšco, ki je zbrane tovarišice in tovariše ter ostale obiskovalce nagovoril v duhu ohranjanja tradicionalnih vrednot in slovenske kulturne dediščine. Poudaril je pomen lovca kot posameznika v gozdu ter pomembnost povezovanja lovskih organizacij z lokalno skupnostjo.

V svojem govoru se je ozrl tudi v zgodovino lovstva, več o njej pa nam je povedal sodelavec strokovne službe LZS Gregor Bolčina, ki je obiskovalce povabil tudi k ogledu razstave “Zgodovina lovstva” postavljene na prizorišču dogajanja. Z razstavo smo želeli obiskovalce opomniti na tradicijo lovstva na Slovenskem in tudi na Pivškem. Svoj pogled na lovstvo je v govoru predstavil tudi župan občine Pivka Robert Smrdelj. Navezal se je na pretekle in prihodnje izzive sobivanja z velikim zvermi v njegovem lokalnem okolju.

Med vsemi govorci je bilo razbrati veliko spoštovanje do prostovoljnega dela vseh slovenskih lovcev, ki svoj prispevek k ohranjanju narave doživljajo kot način življenja. Jasno je bilo tudi, da so lovci zelo pogosto deležni negativnega odziva javnosti, predvsem zaradi nepoznavanja in nezanimanja splošne javnosti o delovanju lovskih organizacij.

Pod vodstvom mentorice Marjete Marinčič smo vsi člani krožka iz različnih organizacij prostovoljno delovali za doseganje skupnih zastavljenih ciljev. Študijski krožek Naravna in kulturna dediščina deluje enajsto leto na Zgornji Pivki, pod okriljem Andragoškega centra Slovenije in Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in je neformalna in prostovoljna oblika izobraževanja, ki sloni na povezovanju vsebin in ljudi, kjer prostovoljno delimo svoje znanje ter javno predstavimo trajni rezultat dela.

V prihodnost je potrebno zakorakati z jasnimi cilji, ki bodo osvetlili pomen lovcev, tako posameznika kot organizacijo, in na tak način širši javnosti predstaviti realno sliko Lovske zveze Slovenije – kot največje naravovarstvene organizacije v Sloveniji. Postojnsko Bistriška zveza lovskih družin je na svoji stojnici udeležence informirala o vključevanju mladih v lovstvo skozi mladinske tabore in delavnice, ki so jih organizirali za naše najmlajše.

Predstavilo se je tudi Lovsko kinološko društvo Postojna (LKD Postojna) in poudarilo pomen lovske kinologije na našem prostoru. V zaključnem delu prireditve pa smo namenili posebno priložnost za predstavitev tudi štirinožnim lovskim prijateljem in njihovim lastnikom.

Lovstvo se pri svojem delovanju opira predvsem na preverljiva znanstvena spoznanja, ki nastajajo skozi razvoj in raziskave s pomočjo sodelavcev iz Biotehniške fakultete UL in drugih strokovnih partnerjev. Svoje delovanje in povezanost z lovci sta na stojnici Lovstvo in znanost predstavljala Biotehniška fakulteta UL in DivjaLabs d.o.o.

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) poleg ostalih glavnih dejavnosti izvaja tudi nadzor nad prostoživečimi živalmi in lovstvom. Na stojnici ZGS in ZGS, območna enota Postojna so predstavili glavne dejavnosti zavoda s poudarkom na nujnemu in ključnemu povezovanju z lovskimi organizacijami, ki prispeva k uspešnemu gozdnogospodarskemu načrtovanju in varstvu gozdov. Srednja gozdarska lesarska in zdravstvena šola Postojna (SGLZŠ Postojna) prenaša lovsko znanje in veščine na mlade tudi skozi Lovski krožek. Zavedajo se pomembnosti ohranjanja gozdarske in lesarske tradicije, ki pa je na našem kraškem območju močno prepletena tudi z lovstvom.

Obiskovalci so poleg pestrega dogajanja na stojnicah lahko prisluhnili tudi predavanju ” Medvedke pripeljejo mladiče iz brloga” vodje Lovišča s posebnim namenom Jelen (LPN Jelen) Antona Marinčiča. V svojem govoru je poudaril pomembnost zavedanja, da smo ljudje v naravi samo gostje, in da je za ohranjanje narave ključno spoštovanje do vseh njenih prebivalcev.

Vsi obiskovalci so si lahko ogledali tudi Center o velikih zvereh DINA, ki je odprl svoja vrata v letu 2021 in je plod uspešnega sodelovanja številnih partnerjev, med katerimi so najbolj zaslužni prav lovci. Kako se obnašati v gozdu, kako zaznamo prisotnost živali pa so se na Sprehodu z lovcem naučili vsi pohodniki. Z lovcem po sledi za divjadjo je eden izmed najbolj obiskanih pedagoških programov, ki se poleg ogleda centra izvajajo v centru Dina.

V zadnjem dejanju dogodka smo izžrebali tudi nagrajence lovske križanke, ki jo je sestavil Marijan Sotlar, nagrade pa sta prispevala Zavod za turizem Pivka in LZS. Zaključek ob ognjišču, s pečenjem hrenovk sponzorja skupine Pivka Delamaris, je ob pripovedovanju lovskih zgodb pričaral posebno vzdušje predvsem med najmlajšimi.

Tjaša Žgur