Novo bobrišče ob reki Pesnici

Zapriseženi član zelene bratovščine iz Voličine in srčni naravovarstvenik Vinko Krajnc je med obhodom lovskega revirja našel veliko bobrišče ob reki Pesnici pod Gradnom.

Novo bobrišče ob reki Pesnici. Foto: Vinko Krajnc

Ob reki Pesnici med Močno in Gočovo je sicer več bobrišč, a najnovejše je očitno eno večjih in na izjemno zavarovanem delu rečne struge. Vinko spremlja ostanke bobrovih večernih pojedin in jih tudi dokumentira. Po njegovih ocenah se bobrišče širi in lahko postane eno večjih. Seveda še zdaleč ne takšnih, kot je največje bobrišče v močvirskem zatoku Globovnice na zahodnem delu Lenarta za ribiškim domom. Je pa zanimivo, da se bobri potem ko so bili spomladi zaradi čiščenja Velke v lenarški Čreti pregnani iz tega vodotoka, na Velko niso vrnili. Vsaj v širšem predelu Črete jih ni mogoče opaziti.

Vinko je tudi sicer izjemen naravovarstvenik in s posebnim občutkom spremlja stanje ogroženih prostoživečih živali. Kot lovec v lovskem revirju vljudno opozarja ljudi, da naj bodo do divjadi bolj prijazni. Takšnih srčnih lovcev in varuhov narave in divjadi, kot je Vinko Krajnc iz LD Voličina v Slovenskih goricah, si v slovenski zeleni bratovščini lahko samo želimo.

mT

Bober se je vrnil v Drvanjo

Bobra (Castor fiber) le redko vidimo, veliko prej opazimo sledi njegove prisotnosti. Njegova najbolj prepoznavna lastnost je sploščen rep. Že lep čas domujejo tudi ob reki Ščavnici s pritoki in ob reki Pesnici s pritoki Globovnica, Velka in Drvanja. Velika kolonija bobrov je ob mokrišču Globovnice na zahodnem robu mesta Lenart in ob Trojiškem jezeru. Potem ko so lani jeseni reko Drvanjo v Zg. Verjanah temeljito očistili in posekali večino obvodnega rastja, so bili vaščani zelo zaskrbljeni, saj so bili ponosni na kolonijo bobrov.

Bobri so se po pol leta vrnili v Drvanjo. Foto: Marjan Toš

Ker je nekaj grmovja vendarle ostalo, je bilo to očitno dovolj, da se je bober vrnil v Drvanjo in da vaščani vnovič lahko opazujejo ostanke njegovih večernih pojedin. Bober je izključno rastlinojed, ki si hrano večinoma išče v dvajsetmetrskem obvodnem pasu. Hrani se s skorjo, listi in poganjki različnih lesnatih rastlin (vrbe, topoli, jelše …), pa tudi z zelišči in vodnimi rastlinami. Podira lahko velika drevesa s premerom več kot meter, vendar raje izbira manjša, saj tako lažje doseže drobne vejice z listi. Ob pomanjkanju obrežne vegetacije zaide tudi na polja, travnike in v sadovnjake.

Bober je bil v 18. stoletju iz naših krajev iztrebljen zaradi prekomernega lova zaradi kože, mesa in bobrovine. Njegov kožuh so uporabljali za izdelavo klobučevine. Ker gre za vodno žival, so njegovo meso uporabljali v času posta. Posamezni bobri so se ohranili le ponekod v srednji in severni Evropi. V 90-letih minulega stoletja so bobre iz Bavarske ponovno naselili na Hrvaškem, od koder so se razširili tudi nazaj v Slovenijo in jih danes najdemo ob reki Muri, Dravi, Savi in Krki s pritoki.

Marjan Toš

Bober blizu stare trte na Lentu

Bobri na desnem bregu Drave v Mariboru že lep čas niso več redkost, sploh v bližini železniškega mosta, kjer jih že dalj časa spremlja novinar in zgodovinar, lovec ter mestni viničar Stanislav Kocutar.  Njihovo navzočnost redno dokumentira in beleži.  

Foto: Stanislav Kocutar

5. novembra pa ni mogel verjeti svojim očem, ko je našel ostanke bobrove »pojedine« na levem bregu Drave, tik ob starem mostu, 30 metrov vstran od stare trte, ki raste na Lentu, in katere odgovorni skrbnik je kot mariborski mestni viničar.

Ostanke »pojedine« je brž dokumentiral in se obrnil na Prirodoslovni muzej Slovenije, kjer mu bo svetoval, kako in kaj prof. dr. Boris Kryštufek, vodja kustodiata za vretenčarje, ugledni mednarodno priznani strokovnjak, ki znanstveno obvladuje tudi bobra. Kocutar, sicer član zelene bratovščine v LD Kamnica, se je odločil za preventivno zaščito debla stare trte, čeprav je po mnenju poznavalcev malo možnosti, da bi se te najstarejše trte na svetu lotil bober in jo poškodoval.

Ker je previdnost mati modrosti in se nikoli ne ve, kaj se lahko pripeti, preventiva ne bo škodila, je prepričan tudi Boris Leskovic, dolgoletni odgovorni urednik revije Lovec in strokovnjak za glodavce in male zveri. O pojavu bobra na levem bregu Drave je Kocutar takoj obvestil tudi mariborskega župana. Vsekakor zanimiv primer, ki zgovorno potrjuje, da je igra narave res nepredvidljiva. Mesto, kjer je »padla« vrba pod bobrovimi zobmi, je na tik ob pločniku, ki je vedno poln sprehajalcev, saj gre za priljubljeni del starega dela Maribora na Lentu, ob reki Dravi.

Marjan Toš

Bobrov ob Drvanji v Verjanah ni več

Vaščani Zg. Verjan v Slovenskih goricah, vasice blizu Sv. Trojice, so ob večerih radovedno pogledovali proti rečici Drvanji, če se bo slučajno pokazal kateri od bobrov. Ti skrivni nočni prebivalci, ki so se v Sloveniji  v zadnjih letih lepo namnožili in jih je po strokovnih ocenah že nekaj sto, so si za eno od prebivališč  izbrali tudi Drvanjo.

Zadnji ostanki bobrovih zob ob Drvanji v Verjanah. Foto: Marjan Toš

A zdaj je njihovega domovanja konec, podjetje Drava iz Ptuja je namreč ves vodotok gorvodno od mosta v Zg. Verjanah očistilo in pustilo samo nekaj osamljenih dreves. Enega od ostankov bobrove »pojedine« smo uspeli še ujeti v objektiv za spomin.

Kot nam je povedal vaščan Milan Anžel, sicer tudi občinski svetnik, je vaščanom žal, da je bil poseg tako močan in da je konec njihovega sobivanja z bobri. Bobre bodo še posebej  pogrešali najmlajši prebivalci Zg. Verjan, je še povedal Anžel. Majhno bobrišče na Drvanji so dobro poznali tudi člani Lovske družine Dobrava iz Sv. Trojice, ki so tudi sicer vse bolj zaskrbljeni zaradi nenehnega slabšanja razmer v naravnem okolju na škodo male, poljske divjadi.

Marjan Toš