Oznaka: bolezen Aujeszskega

V hrvaški Istri so pred dnevi pri divjih svinjah potrdili bolezen Aujeszkega, ko je zaradi stika s surovim mesom divjega prašiča poginil okužen lovski pes. V Sloveniji so bili po podatkih Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zadnji potrjeni primeri pri lovskih psih po stiku z divjim prašičem med lovom v letu 2018 in 2023.

Divji prašiči so edini naravni gostitelj virusa, bolezen pa večinoma prebolevajo brez klinične slike. Bolezen NI nevarna za človeka. Mesojedi se običajno okužijo z uživanjem in grizenjem mesa ter notranjih organov okuženega prašiča. Psi običajno poginejo v 24 do 72 urah po infekciji. Zdravljenja ni. Smrtnost je 100 %.

Bolezenski znaki

Pri psu povprečno od okužbe do prvih znakov bolezni poteče od 1 do 10 dni. Prvi znaki bolezni so neješčnost in zmanjšana aktivnost, kasneje se razvijejo blažji živčni znaki, srbečica, ki jo spremlja praskanje, oteženo dihanje, bruhanje, krvava driska, vnetja, motnje ravnotežja in mišični krči. Žival postane vznemirjena in močno občutljiva čemur sledi kolaps in pogin. V nekaterih primerih so pri zvereh (mesojedih živalih) možne samopoškodbe t. j. grizenje lastnega telesa. Žival lahko pogine tudi brez znakov bolezni.

Več o bolezni Aujeszkega

Priporočljivi ukrepi za lastnike lovskih psov

Lovskih psov ne spodbujate k fizičnem kontaktu z ranjenim in uplenjenim divjim prašičem. Lovski pes naj divjad poišče, jo glasno goni, in ko je divjad uplenjena, naj jo pusti počivati.

Priporočljivi ukrepi za lastnike ostalih psov

Pse na sprehodu po gozdu in naravi imejte na povodcu, da preprečite stik z divjimi prašiči.

V veterinarski ambulanti Hrpelje so ponovno potrdili bolezen Aujeszkega pri treh lovskih psih, ki so bili v stiku z okuženim divjim prašičem na Obali. Bolezen je smrtno nevarna za pse (in mačke), žival se okuži z zaužitjem kužnega mesa divjega prašiča.

Divji prašiči so glavni vir okužbe in bolezen večinoma prebolevajo brez klinične slike. Bolezen NI nevarna za človeka. Mesojedi se običajno okužijo z uživanjem in grizenjem mesa ter notranjih organov okuženega prašiča. Psi običajno poginejo v 24 do 72 urah po infekciji. Zdravljenja NI. Smrtnost je 100 %. Klinični znaki bolezni so slinjenje, zmanjšana aktivnost, živčni znaki, srbečica, praskanje, oteženo dihanje, bruhanje, krvava driska, mišični krči in agresija.

Priporočljivi ukrepi za lastnike lovskih psov

V veterinarski ambulanti Hrpelje priporočajo, da lovskih psov ne spodbujate k fizičnem kontaktu z ranjenim in uplenjenim divjim prašičem. Lovski pes naj divjad poišče, jo glasno goni, in ko je divjad uplenjena, naj jo pusti počivati.

Priporočljivi ukrepi za lastnike ostalih psov

Pse na sprehodu po gozdu in naravi imejte na povodcu, da preprečite stik z divjimi prašiči.