Tradicionalno prednovoletno srečanje LZS in RZS

V Zlatorogovi galeriji Lovske zveze Slovenije je 12. decembra potekalo tradicionalno prednovoletno srečanje Lovske zveze Slovenije in Ribiške zveze Slovenije.

Foto: Andrej Miklavčič

Številne goste sta nagovorila predsednik Ribiške zveze Slovenije (RZS) dr. Miroslav Žaberl in predsednik Lovske zveze Slovenije (LZS) Alojz Kovšca. Na prijetnem druženju smo se skupaj ozrli na iztekajoče leto in nazdravili prihajajočem letu.

Ob tej priložnosti je predsednik LZS podelil red za lovske zasluge I. stopnje Antonu Marinčiču, ki je v slovenskem lovstvu pustil neizbrisne sledi. Poleg poklicne kariere v lovstvu (najprej kot poklicni lovski čuvaj v GL Jelen Snežnik, nato pa kot vodja LPN Jelen Snežnik) je aktivno delal tudi v svoji matični Lovski družini Tabor Zagorje, območni Zvezi lovskih družin Notranjskega LGO – danes imenovani Postojnsko-Bistriška Zveza lovskih družin, ter v Upravnem odboru LZS ter komisijah za veliko divjad, za izobraževanje in komisiji za upravljanje z divjadjo. Tone polovičarstva ne pozna, zato je vse funkcije opravljal vestno in odgovorno. Vsa leta je bil tudi redni sodelavec LZS – predavatelj na številnih ekskurzijah za lovske čuvaje.

Borisu Leskovicu, dolgoletnemu odgovornemu uredniku glasila Lovec in prejemniku Zlatorogove plakete, je predsednik LZS podelil plaketo za lovsko kulturo I. stopnje za izjemne zasluge pri razvoju in predstavljanju lovske kulture v Sloveniji in v tujini. Poleg urejanja glasila Lovec je bil odgovorni urednik Zlatorogove knjižnice in Strokovne knjižnice. Uredil je kar 13 knjig Zlatorogove knjižnice z nespornim vrhuncem iz omenjene knjižne zbirke, z lovskim priročnikom Divjad in lovstvo, ki je izšel v nakladi 30.000 izvodov. Izdal je tudi samostojno knjigo Naše Mačke, bil je soavtor lovskih priročnikov iz leta 1989, 1996 in 2012 ter soavtor knjige Zveri – kune. Malo ljudem je znano, da je tudi odličen ilustrator – svoj pečat na tem področju je pustil v številnih strokovnih knjigah (Ocenjevanje škod po divjadi, Srnjad, Zveri, Ocenjevanje trofej,…). Boris je bil pobudnik mednarodnega sodelovanja na področju oponašanju jelenjega rukanja. Aktivno je sodeloval tudi pri ohranjanju nesnovne kulturne dediščine lovstva na področju lovskih šeg in običajev. Pod njegovim peresom je nastala knjižica »Lovske šege in običaji«, ki jo je leta 2019 izdala Lovska zveza Slovenije.

Z leve proti desni: Alojz Kovšca, Gregor Bolčina, Anton Marinčič z ženo in Boris Leskovic. Foto: Andrej Miklavčič

Listino Lovske zveze Slovenije pa je iz rok predsednika LZS prejel Branko Zlobko, nekdanji predsednik Nadzornega odbora LZS in član Upravnega odbora LZS ter predsednik Zveze lovskih družin Kočevje.

Bober blizu stare trte na Lentu

Bobri na desnem bregu Drave v Mariboru že lep čas niso več redkost, sploh v bližini železniškega mosta, kjer jih že dalj časa spremlja novinar in zgodovinar, lovec ter mestni viničar Stanislav Kocutar.  Njihovo navzočnost redno dokumentira in beleži.  

Foto: Stanislav Kocutar

5. novembra pa ni mogel verjeti svojim očem, ko je našel ostanke bobrove »pojedine« na levem bregu Drave, tik ob starem mostu, 30 metrov vstran od stare trte, ki raste na Lentu, in katere odgovorni skrbnik je kot mariborski mestni viničar.

Ostanke »pojedine« je brž dokumentiral in se obrnil na Prirodoslovni muzej Slovenije, kjer mu bo svetoval, kako in kaj prof. dr. Boris Kryštufek, vodja kustodiata za vretenčarje, ugledni mednarodno priznani strokovnjak, ki znanstveno obvladuje tudi bobra. Kocutar, sicer član zelene bratovščine v LD Kamnica, se je odločil za preventivno zaščito debla stare trte, čeprav je po mnenju poznavalcev malo možnosti, da bi se te najstarejše trte na svetu lotil bober in jo poškodoval.

Ker je previdnost mati modrosti in se nikoli ne ve, kaj se lahko pripeti, preventiva ne bo škodila, je prepričan tudi Boris Leskovic, dolgoletni odgovorni urednik revije Lovec in strokovnjak za glodavce in male zveri. O pojavu bobra na levem bregu Drave je Kocutar takoj obvestil tudi mariborskega župana. Vsekakor zanimiv primer, ki zgovorno potrjuje, da je igra narave res nepredvidljiva. Mesto, kjer je »padla« vrba pod bobrovimi zobmi, je na tik ob pločniku, ki je vedno poln sprehajalcev, saj gre za priljubljeni del starega dela Maribora na Lentu, ob reki Dravi.

Marjan Toš