Oznaka: divji prašič

V Istri potrjen virus, ki povzroča bolezen Aujeszkega

  By ,

V hrvaški Istri so pred dnevi pri divjih svinjah potrdili bolezen Aujeszkega, ko je zaradi stika s surovim mesom divjega prašiča poginil okužen lovski pes. V Sloveniji so bili po podatkih Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zadnji potrjeni primeri pri lovskih psih po stiku z divjim prašičem med lovom v letu 2018 in 2023.

Foto: Andrej Miklavčič

Divji prašiči so edini naravni gostitelj virusa, bolezen pa večinoma prebolevajo brez klinične slike. Bolezen NI nevarna za človeka. Mesojedi se običajno okužijo z uživanjem in grizenjem mesa ter notranjih organov okuženega prašiča. Psi običajno poginejo v 24 do 72 urah po infekciji. Zdravljenja ni. Smrtnost je 100 %.

Bolezenski znaki

Pri psu povprečno od okužbe do prvih znakov bolezni poteče od 1 do 10 dni. Prvi znaki bolezni so neješčnost in zmanjšana aktivnost, kasneje se razvijejo blažji živčni znaki, srbečica, ki jo spremlja praskanje, oteženo dihanje, bruhanje, krvava driska, vnetja, motnje ravnotežja in mišični krči. Žival postane vznemirjena in močno občutljiva čemur sledi kolaps in pogin. V nekaterih primerih so pri zvereh (mesojedih živalih) možne samopoškodbe t. j. grizenje lastnega telesa. Žival lahko pogine tudi brez znakov bolezni.

Več o bolezni Aujeszkega

Priporočljivi ukrepi za lastnike lovskih psov

Lovskih psov ne spodbujate k fizičnem kontaktu z ranjenim in uplenjenim divjim prašičem. Lovski pes naj divjad poišče, jo glasno goni, in ko je divjad uplenjena, naj jo pusti počivati.

Priporočljivi ukrepi za lastnike ostalih psov

Pse na sprehodu po gozdu in naravi imejte na povodcu, da preprečite stik z divjimi prašiči.

Navodilo za predložitev dokazila o odvzemu divjega prašiča

  By ,

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča upravljavce lovišč, da se od 1. 1. 2025, kot dokazilo o odvzemu divjega prašiča predloži sprednji spodnji del čeljusti, odrezan za prvima stalnima predmeljakoma.

Foto: Pixabay

Tako se olajša priprava čeljusti divjih prašičev in hkrati zadosti določilom pravilnika*. V kolikor prva predmeljaka ne izrasteta, se čeljust odreže pred drugim predmeljakom. Seveda je treba priložiti tudi morebitno trofejo (čekani in brusilci).

DOPIS MKGP

Sprednji del spodnje čeljusti divjega prašiča, odrezan za prvima stalnima predmeljakoma. Foto: vir MKGP

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je dne 23. 4. 2015 sprejel *Pravilnik o spremembah Pravilnika o evidentiranju odstrela in izgub divjadi ter o imenovanju komisije za oceno odstrela in izgub divjadi v lovsko upravljavskem območju (Uradni list RS, št. 29/15), kjer je v šestem odstavku 5. člena med drugim določeno, da je treba komisiji za oceno odstrela in izgub divjadi v lovsko upravljavskem območju za divjega prašiča predložiti celo spodnjo čeljust. V letu 2016 je bilo na OZUL-e posredovano pojasnilo glede predložitve cele spodnje čeljusti pri divjem prašiču št. 007-18/2014/37 z dne 12. 4. 2016, kjer je bilo pojasnjeno, da se za celotno spodnjo čeljust šteje že, če upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom predloži levo spodnjo čeljustnico skupaj z vsemi (tudi desnimi) sekalci; leva čeljustnica je lahko v zadnjem delu odrezana, in sicer za zadnjim izraslim meljakom. Predložiti je treba tudi morebitno trofejo (čekani in brusilci).

V primeru izgube divjega prašiča velja izjema skladno s 17. členom Zakona nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (Uradni list RS, št. 200/20), kjer upravljavec lovišča kot dokaz za izgubo divjega prašiča komisiji lovskoupravljavskega območja predloži podatke o odvozu najdenih poginulih divjih prašičev za svoje lovišče, ki jih pridobi od Veterinarsko higienske službe.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Bolezen Aujeszkega potrdili pri treh lovskih psih

  By ,

V veterinarski ambulanti Hrpelje so ponovno potrdili bolezen Aujeszkega pri treh lovskih psih, ki so bili v stiku z okuženim divjim prašičem na Obali. Bolezen je smrtno nevarna za pse (in mačke), žival se okuži z zaužitjem kužnega mesa divjega prašiča.

Foto: Andrej Miklavčič

Divji prašiči so glavni vir okužbe in bolezen večinoma prebolevajo brez klinične slike. Bolezen NI nevarna za človeka. Mesojedi se običajno okužijo z uživanjem in grizenjem mesa ter notranjih organov okuženega prašiča. Psi običajno poginejo v 24 do 72 urah po infekciji. Zdravljenja NI. Smrtnost je 100 %. Klinični znaki bolezni so slinjenje, zmanjšana aktivnost, živčni znaki, srbečica, praskanje, oteženo dihanje, bruhanje, krvava driska, mišični krči in agresija.

Priporočljivi ukrepi za lastnike lovskih psov

V veterinarski ambulanti Hrpelje priporočajo, da lovskih psov ne spodbujate k fizičnem kontaktu z ranjenim in uplenjenim divjim prašičem. Lovski pes naj divjad poišče, jo glasno goni, in ko je divjad uplenjena, naj jo pusti počivati.

Priporočljivi ukrepi za lastnike ostalih psov

Pse na sprehodu po gozdu in naravi imejte na povodcu, da preprečite stik z divjimi prašiči.

Nov primer APK na Hrvaškem

  By ,

Evropska komisija je obvestila o novem primeru afriške prašičje kuge (APK) pri divjem prašiču na Hrvaškem. Divji prašič je bil najden povožen ob lokalni cesti v Zadarski županiji. APK je bila potrjena 26. septembra 2023.

Foto: Pixabay

Takoj po potrditvi so hrvaški pristojni organi določili okuženo območje v polmeru 20 kilometrov okrog najdenega poginulega divjega prašiča. Zaradi naravne prepreke – morja, bližnji otoki niso vključeni v območje. Znotraj okuženega območja je 14 lovišč z nizko gostoto divjega prašiča. V celotni Zadarski županiji je gostota divjega prašiča od 0 (otoki) do 0,01/km2 (celina).

Od 1. januarja 2023 so v Zadarski županiji v okviru aktivnega spremljanja testirali 29 divjih prašičev – vsi vzorci so bili negativni in v okviru pasivnega spremljanja 2 najdena poginula divja prašiča – 1 vzorec pozitiven. Do danes so na Hrvaškem APK potrdili pri 9 divjih prašičih v 4 županijah (Karlovška – 1, Vukovarsko-sremska – 5, Siško-moslavška – 2 in Zadarska – 1).

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) zato ponovno poziva k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov, kot je to določeno z Zakonom o nujnih ukrepih v zvezi z afriško prašičjo kugo pri divjih prašičih (Uradni list, RS, št. 200/2020).

Koristne informacije o bolezni, razširjenosti, biovarnostnih ukrepih, itd. najdete na spletni strani o APK.

Vir: UVHVVR

Zemljevid 1: Lokacije pozitivnih divjih prašičev na Hrvaškem.
Zemljevid 2: okuženi območji – Siško-moslavška in Karlovška županija.

Zemljevid 3: novo okuženo območje – Zadarska županija.

Javni poziv za usposabljanje izvajalcev določenih nujnih ukrepov po potrditvi APK

  By ,

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na podlagi petega odstavka 8. člena Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (Uradni list RS, št. 200/20) (v nadaljnjem besedilu: Zakon) objavlja JAVNI POZIV za usposabljanje za izvajalce določenih nujnih ukrepov po potrditvi afriške prašičje kuge (APK).

Foto: Pixabay

1. Usposabljanje bo v skladu z 8. členom Zakona izvedla Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavodom za gozdove Slovenije in Lovsko zvezo Slovenije.

2. Usposabljanje je namenjeno kandidatom za člane skupin za aktivno iskanje poginulih divjih prašičev na območjih z omejitvami ter člane skupin za izvajanje izrednega odstrela na območjih z omejitvami.

3. Teoretični del usposabljanja bo potekal na daljavo (preko aplikacije Zoom), praktični del pa na različnih lokacijah po Sloveniji.

4. Teoretični del usposabljanja bo potekal predvidoma v dveh terminih, in sicer: 8. in 9. julija 2021 ter 14. in 15. julija 2021, s pričetkom ob 17. uri. Glede na število prijavljenih kandidatov se lahko organizirajo dodatni termini usposabljanja. O teh bodo kandidati naknadno obveščeni. Podrobnejša navodila glede poteka usposabljanja prejmejo prijavljeni kandidati po e-pošti, najpozneje 3 dni pred usposabljanjem.

5. Praktični del usposabljanja bo potekal v manjših skupinah na različnih lokacijah po Sloveniji. O točnem datumu in kraju izvedbe bodo kandidati, ki so opravili teoretični del, obveščeni naknadno.

6. Za vse kandidate, ki se bodo prijavili, je obvezen splošni del usposabljanja, ki vključuje zakonodajo s področja APK, ukrepe za preprečevanje širjenja APK, ukrepe na območju visokega tveganja, ukrepe po potrditvi ter naloge skupin za iskanje in praktično vajo iskanja poginulih divjih prašičev na terenu z uporabo aplikacije WBT. Smatra se, da je oseba usposobljena za iskanje poginulih divjih prašičev, ko opravi splošni del (teorija) usposabljanja in praktično vajo iskanja poginulih divjih prašičev na terenu z uporabo aplikacije WBT.

7. Usposabljanja za izvajalce izrednega odstrela na območjih z omejitvami se lahko udeležijo osebe, ki že posedujejo orožje in imajo orožni list za lov v skladu z zakonom, ki ureja orožje.

8. Za kandidate, ki se bodo prijavili tudi kot izvajalci izrednega odstrela, je poleg splošnega dela obvezen tudi posebni del usposabljanja, z naslednjimi vsebinami: izvajanje zmanjšanja populacije oziroma popolne odstranitve divjih prašičev s posebno opremo in uporabo lovk, upoštevanje dobrobiti živali pri izvajanju usmrtitve v lovkah, itd. Udeleženci, ki bodo opravili splošni del usposabljanja ter posebni del usposabljanja bodo povabljeni na praktično vajo, ki bo organizirana na streliščih na različnih lokacijah po Sloveniji. Smatra se, da je oseba usposobljena za izvajanje izrednega odstrela divjih prašičev, ko opravi splošni in posebni del usposabljanja (teorija) ter ko opravi praktično vajo iskanja poginulih divjih prašičev na terenu  z uporabo aplikacije WBT ter praktičen preizkus rokovanja s posebno opremo na strelišču.

9. Kandidati, ki niso lovci, se na enega od terminov usposabljanja za člane skupin za iskanje poginulih divjih prašičev prijavijo preko obrazca, ki je dostopen na spletni strani UVHVVR, ministrstva ali Lovske zveze Slovenije. Kandidati izpolnjen prijavni obrazec po elektronski pošti pošljejo na gp.uvhvvr@gov.si.

10. Kandidati, ki so lovci – člani lovskih družin in poklicni lovci v loviščih s posebnim namenom, se na usposabljanje prijavijo preko aplikacije Lisjak. Tisti lovci, ki želijo opraviti tudi posebni del usposabljanja za izvajalce izrednega odstrela, v obrazcu to tudi ustrezno označijo.

11. Za izvajalce izrednega odstrela divjih prašičev se na ta javni poziv lahko prijavi največ 5 udeležencev iz iste lovske družine.

12. Rok za prijave je 23. junij 2021.

13. Program usposabljanja najdete na povezavi:

Dodatne informacije: ivan.ambrozic@gov.si ali jedrt.maurer@gov.si

PREVIDNO V NARAVI: Prostoživeče živali polegajo mladiče, zato so še posebej občutljive

  By ,

V spomladanskem času, ko ima veliko živali mladiče, odsvetujemo sprehajanje s psi po gozdu, sploh izven gozdnih poti. Pse moramo imeti vedno pod nadzorom, saj lahko spuščeni psi preganjajo divjad in jo poškodujejo. 

Na Lovski zvezi Sloveniji lahko dobite brezplačne plakate, ki opozarjajo, da v tem obdobju srne polegajo mladiče.

Med sprehodom po gozdu se držimo označenih poti. Na svojo prisotnost opozorimo z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem; da se nam živali lahko umaknejo. Vse obiskovalce narave želimo opozoriti, da so prostoživeče živali v obdobju, ko polegajo mladiče, še posebej občutljive. V času, ko iščejo hrano, mladiče pustijo same. Mladičem se ne približujemo in jih ne hranimo.

Divje svinje, ki polegajo med marcem in majem, se skrivajo v gostem kritju, hranijo se ponoči, zato so možnosti, da nanje naletimo podnevi zelo majhne. V zadnjih desetih letih ne beležimo niti enega napada divje svinje na človeka. Napadalne bi lahko bile, če bi naleteli na gnezdo svinje z majhnimi mladiči. V takšnem primeru se počasi umaknemo.

Ne dotikaj se me, moja mama je v bližini!

Srne praviloma polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih. Ko iščejo hrano, mladiče odložijo v visoko travo oziroma kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Čeprav morda mladič deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini. Mladičev se ne dotikajte, sploh pa ne z golimi rokami, saj tako prenesete svoj vonj na mladiča in s tem povzročite nepopravljivo škodo. Srna takšnega mladiča zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več.

Medvedke se običajno začnejo pariti maja in junija in v tem obdobju odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem lahko zelo približajo človeku. Pes, ki ni na povodcu, bo ob srečanju z medvedom zbežal k gospodarju in medveda pripeljal neposredno k nam. Previdni naj bodo tudi kolesarji, saj so hitri in tihi, s tem pa medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo.

Pri medvedih je pogost poskus strašilnega napada, kar pomeni, da želijo človeka, ki je zanje vsiljivec, sprva samo pregnati. To pogosto naredi tudi medvedka, ki vodi mladiča. Nevarno pa je, kadar se človek znajde med medvedko in mladiči. Takrat medvedka meni, da so njeni mladiči ogroženi in sledi pravi napad. Ob morebitnem srečanju z medvedom se vedemo umirjeno – umikamo se počasi in ritensko, ne obrnemo mu hrbta. Ne pobegnemo, ker bi nam v tem primeru verjetno sledil.

Previdno pri košnji!

Nevarnost, ki v tem obdobju preti številnim prostoživečim živalim, je košnja. Pred samo košnjo je zato priporočljivo s šolanim psom preiskati travnike, v zadnjih letih jih vse več uporablja drone s termo kamero. Košnjo začnemo na sredini travnika in nadaljujemo proti robu ter tako preprečimo divjadi, da bi se nagonsko pritajila na mestu. S pomočjo pokošenih šopov trave lahko mladiča srnjadi, če je to potrebno, prenesemo v primerno kritje v bližini. Pri košnji zadnjih pasov je priporočljivo zmanjšati hitrost košnje, da se lahko prostoživeče živali še pravočasno umaknejo na varno.

Kmetovalcem svetujemo, da pri košnji uporabljajo tudi svetlobna ali zvočna odvračala. Če med pokošeno travo, ki naj bi kasneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, krma v krogu cca 40 cm, za živino ni primerna. Ob zaužitju takšne krme lahko živina resneje oboli ali celo pogine.

Anketa: lov medveda in divjega prašiča

  By ,

Izpolnite anketo o lovu medveda in divjega prašiča za magistrsko nalogo.

Foto: Bojan Gorenc

Sem Tim Pirc in zaključujem magistrski študij Gozdarstva na Biotehniški fakulteti. Moja zaključna naloga, ki jo pripravljam pod mentorstvom prof. Klemna Jerine ima naslov ˝Primerjava kakovosti odstrela rjavega medveda in divjega prašiča z visokih prež ob krmiščih s tehnikami lova s tal˝ in bo deloma temeljila na anketi, zato vas prosim za sodelovanje. Sicer sem tudi sam aktiven lovec v LD Tomišelj.

Anketa je anonimna.

Za Vaše sodelovanje, verodostojne odgovore in prispevek k znanju o lovstvu se vam vnaprej iskreno zahvaljujem!  

DOSTOP DO ANKETE: https://1ka.arnes.si/a/12580

Tim Pirc