ANKETA: Poznavanje problematike afriške prašičje kuge

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) ceni mnenja in izkušnje lovcev, zato vse slovenske lovce vabi k sodelovanju v kratki raziskavi oz. anketi o poznavanju problematike afriške prašičje kuge (APK). Vaše povratne informacije bodo pomagale izboljšati obveščanje javnosti o APK.

Foto: Pixabay

Vprašalnik je anonimen, izpolnjevanje ankete vam bo vzelo največ 10-12 minut. Če želite v raziskavi sodelovati, prosimo sledite spodnji povezavi (dostopna bo do 13. 10. 2023):

https://icfconsulting.qualtrics.com/jfe/form/SV_8IkDKh12efZV5PM

Najlepše se vam zahvaljujemo za sodelovanje in vaš prispevek, ki bo pripomogel k izboljšanju ozaveščenosti prebivalstva o tej bolezni.

EFSA v sodelovanju s konzorcijem Enetwild-2 in Lovsko zvezo Slovenije

Ustavite afriško prašičjo kugo!

Afriška prašičja kuga (APK) je virusna bolezen domačih in divjih prašičev. Virus je neškodljiv za ljudi, vendar povzroča veliko gospodarsko škodo.

Vir: EFSA

Afriške prašičje kuge v Sloveniji še niso odkrili

Območja, okužena z APK, trpijo znatne finančne izgube, vezane na izgubo živali, omejitev izvoza živali in mesa ter stroške ukrepov za nadzor in izkoreninjenje bolezni. Izkoreninjenje bolezni lahko traja več let. V Evropi trenutno ni odobrenih cepiv proti APK, zato lahko izbruh pomeni pokončanje velikega števila prašičev na prizadetem območju.

Bolezen je prisotna med domačimi in divjimi prašiči v številnih državah članicah EU (Bolgarija, Grčija,
Češka, Estonija, Italija, Madžarska, Nemčija, Latvija, Litva, Poljska, Romunija, Slovaška) ter v štirih
sosednjih tretjih državah (Moldavija, Ukrajina, Srbija in Severna Makedonija), na vsakem območju pa
ima drugačne posledice. Bolezen v Sloveniji še ni bila ugotovljena.

Prepoznajte, preprečite, prijavite

Zaradi potencialno uničujočih posledic APK so prepoznavanje znakov, preprečevanje širjenja in prijava
sumljivih primerov ključnega pomena za zajezitev te smrtonosne bolezni.

  • Preden zapustite lovsko območje, razkužite opremo.
  • Po lovu ne obiskujte prašičjih farm.
  • V gozdovih in na poljih ne puščajte odpadkov in drobovine divjih prašičev.
  • Če opazite mrtvega divjega prašiča, se mu ne približujte.
  • Ne hranite živali z mesom divjadi.
  • Najdbo okuženega ali mrtvega divjega prašiča prijavite lokalnim oblastem.



Prepoznajte, preprečite, prijavite: Skupaj ustavimo afriško prašičjo kugo

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) že tretje leto s kampanjo ozavešča o širjenju afriške prašičje kuge. V sodelovanju z različnimi organizacijami, ki nagovarjajo rejce, lovce in veterinarje, si prizadeva za zajezitev bolezni.

Vir: Evropska agencija za varnost hrane (EFSA)

Afriška prašičja kuga (APK) je virusna bolezen domačih in divjih prašičev. Virus je neškodljiv za zdravje ljudi. Izbruh bolezni v državi povzroči obsežno gospodarsko škodo, vezano na izgubo živali, omejitev izvoza živali in mesa ter stroške ukrepov za preprečitev bolezni. Ker cepiva v Evropi še ni, izbruh lahko pomeni pokončanje velikega števila domačih prašičev na prizadetih območjih.

Da bi preprečila nadaljnjo širitev APK po Evropi, EFSA s pomočjo pristojnih organov in krovnih kmetijskih, lovskih in veterinarskih organizacij že tretje leto ozavešča o ustreznih varnostnih ukrepih za zajezitev bolezni. Kampanja poteka v 18 državah Jugovzhodne Evrope: Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Republika Češka, Črna Gora, Estonija, Grčija, Hrvaška, Kosovo [1], Litva, Latvija, Madžarska, Severna Makedonija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Srbija.

USTAVIMO AFRIŠKO PRAŠIČJO KUGO

»Afriška prašičja kuga je izredno nalezljiva bolezen, ki se širi tudi v območja Evrope, ki v preteklosti še niso bila prizadeta. Širjenje bolezni predstavlja globalno grožnjo, njene posledice pa že občutijo prašičerejci v Evropi in drugod,« pravi Bernhard Url, izvršni direktor EFSA. »Skupaj z lokalnimi partnerji želimo nagovoriti rejce, ki jih je prizadela ta smrtonosna bolezen. Kampanja, ki nosi ključnik #StopASF, je namenjena obveščanju rejcev, veterinarjev in lovcev o tem, kako naj prepoznajo bolezenske znake, preprečijo prenos na domače prašiče in prijavijo sumljive primere«.

Kampanja za zajezitev afriške prašičje kuge dopolnjuje ukrepe, ki jih za izkoreninjenje bolezni v Evropi in za preprečitev širjenja virusa v sosednje države že izvajajo Evropska komisija ter druge mednarodne in nacionalne organizacije ter pristojni organi.

Za več informacij o kampanji obiščite spletno stran EFSA: https://multimedia.efsa.europa.eu/asf/#/si/.


[1] * To imenovanje ne posega v stališča do statusa in je v skladu z RVSZN 1244 ter mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

Ustavimo afriško prašičjo kugo

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v 18 državah po Evropi, tudi v Sloveniji, začenja s kampanjo za zajezitev širjenja afriške prašičje kuge (APK).

Foto: EFSA

Afriška prašičja kuga (APK) je virusna bolezen, ki prizadene domače in divje prašiče. Virus je neškodljiv za zdravje ljudi, vendar je v mnogih državah že povzročil obsežno gospodarsko škodo. Ker cepiva ni, lahko izbruh zahteva pokončanje velikega števila domačih prašičev na prizadetih območjih. Bolezen v Sloveniji zaenkrat še ni prisotna, vendar pa smo zaradi bližine državam, ki se že soočajo z APK, del tako imenovane „zaskrbljujoče regije“.

Znatna škoda za prašičerejo in gospodarstvo

Pojav APK ima velik ekonomski pomen, saj škode, ki nastanejo zaradi pojava bolezni, prizadenejo predvsem prašičerejo in gospodarstvo (pogin prašičev, omejitev mednarodne trgovine z živalmi in mesom, gospodarska izguba za rejce in lovce) ter divje živali in lov (znatno zmanjšanje populacije divjih prašičev, omejitev ali popolna prepoved lova na nekaterih območjih).

Prepoznajte znake bolezni, preprečite širjenje in prijavite sumljive primere

Zgodnje prepoznavanje znakov bolezni, preprečevanje širjenja in prijava sumljivih primerov so ključnega pomena za obvladovanje APK. Kampanja je namenjena ozaveščanju in razumevanju znakov bolezni in ukrepov za preprečevanje širjenja v vseh 18 državah. Ciljna skupina so tisti, ki so v rednem stiku z domačimi in divjimi prašiči, zlasti prašičerejci. Kampanja se bo izvajala s pomočjo lokalnih veterinarskih organizacij, kmetijskih organizacij, lovskih društev, mejne policije in drugih ustreznih organov.

Več na spletni strani kampanje EFSA