Lovci so se predstavili na Levčevi domačiji

Na Levčevi domačiji v občini Dol pri Ljubljani so 20. septembra pripravili “Lokalno tržnico z okusi gozda in jeseni”, na kateri je potekal spremljevalni program za otroke in odrasle na temo gozda in lovstva.

Foto: Manja Križman

Na pobudo občine smo se dogodka na Levčevi domačiji udeležile vse tri lovske družine, ki spadamo pod občino Dol pri Ljubljani, in sicer LD Kresnice, LD Laze in LD Pšata. Lovci vseh treh družin smo se organizirali in na dveh stojnicah postavili na ogled trofeje in dermoplastične preparate divjadi. Lovska zveza Slovenije in Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa sta pomagali s poučnim materialom.

Pri otrocih so največje zanimanje zbudili kremplji medveda in čekani divjega prašiča. Z veseljem so pobožali tudi perje race mlakarice, kožuh nutrije in rilec prašiča. Odrasle je navdušil preparat bele vrane.

Ker smo dobro prestopili prag novega šolskega leta, so se otroci opremili z urniki LZS in knjižicami Stopinje in sledovi v naravi, da bodo prepoznali, kdo se potepa po gozdu. Odrasle je zanimala tematika na temo škod, ki jo povzroča divjad – predvsem lisica v urbanem okolju in kuna v stanovanjskih objektih. Nekaj rejcev prašičev si je je nabralo material za preprečevanje afriške prašičje kuge.

Stojnici sta bili dobro obiskani, tako da se bomo lovci z veseljem še kdaj udeležili podobnih dogodkov.

Manja Križman, LD Laze

Na obisku v vrtcu Črnuče

V vrtcu Črnuče, enota Gmajna, smo 8. junija pripravili predstavitev lovstva in delo lovca za tri starostne skupine otrok, in sicer: 1,5 – 2 leti, 3 – 4 leta in 4 – 5 let. Predstavitve se je udeležilo skoraj 70 otrok in šest vzgojiteljic.

Foto: arhiv LD Laze

S Katarino Flajšman, starešino Lovske družine (LD) Laze sva si razdelili predstavitev, in sicer je Katarina nosila opremo, ki jo lovec potrebuje za delo oziroma lov. S seboj je imela nahrbtnik, v katerem je oprema lovca: dvogled, svetilka, pijača, čokoladica, prva pomoč, nož, rokavice za enkratno uporabo … in tudi piščalka za klicanje srnjaka. Pogovarjali smo se, katere živali so otroci že videli v gozdu, in katere lahko lovimo.

Katarina je seboj prinesla tudi lobanje volka, srne, nutrije, lisice in divjega prašiča. Z otroci smo se pogovarjali o prehrani živali in to povezali z značilnostmi njihovega zobovja. Ugotovili smo, kako ostri so zobje mesojedov, da srnjad nima zgornjih sekalcev, in da so zobje nutrije oranžni, ker so premazani s spojino železa. Otroci so lahko pobožali tudi kože nutrije, pižmovke in kune ter občutili razliko v dlaki živali, ki so vezane na vodo.

Foto: arhiv LD Laze

V drugem sklopu smo si ogledali, kaj vse sodi v svečani kroj lovca. Na lovskem klobuku smo se ustavili pri zeleni vejici in se pogovarjali o tem, kam damo vejico ob počastitvi divjadi, in kam ob počastitvi lovca. Pogledali smo primere, v katerih si lahko lovci pomagamo z vejicami v gozdu, kot je označitev uplenjene divjadi, kako nakazati smer, v kateri je divjad zbežala po strelu … Nasmejali smo se tudi dejstvu, da je lovski ropot v vrtcu dobro poznan – a v otroški izvedbi.

Otroci in vzgojiteljice so nama zastavili kar nekaj vprašanj. Zanimalo jih je tudi, kako visoke so preže? Ali imajo vsi lovci enako velike puške? Kako se reče ženski osebi lovec? Kako dolgo traja izobraževanje za lovca in kaj vse zajema? Kaj storiti, če na cesti naletiš na divjad in koga poklicati.

Štiri ure so hitro minile in otroci so se odpravili na kosilo. Z obiskom smo bili vsi zadovoljni in se dogovorili, da se prihodnje leto ponovno srečamo.

Manja Križman, LD Laze