Ministrstvo za naravne vire in prostor je danes, 13. aprila izdalo dovoljenje upravljavcem lovišč za odvzem iz narave z odstrelom 230 rjavih medvedov na določenih območjih. Dovoljenje velja do 31. 12. 2023.
Foto: Urša Kmetec
Na posameznem območju je dovoljeno odvzeti iz narave z odstrelom največ toliko osebkov, kot je navedeno, in v masnih kategorijah, navedenih v tabeli, ki so določene za posamezni bazen. Način odvzema iz narave z odstrelom mora biti izveden v skladu s predpisi, ki urejajo lov.
Upravljavec lovišča mora takoj po izvršitvi odvzema iz narave z odstrelom obvestiti območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije, ki bo naredila pregled in izmero rjavega medveda. Zavod za gozdove Slovenije spremlja izvajanje odvzema iz narave z odstrelom rjavega medveda in s takojšnim obveščanjem upravljavcev lovišč skrbi, da se odvzem iz narave z odstrelom izvaja tako, kot je določeno v 1. do 5. točki izreka. Zavod za gozdove Slovenije mora enkrat mesečno Ministrstvu za okolje in prostor posredovati poročilo o odvzemu iz narave z odstrelom v preteklem mesecu, ki vključuje naslednje podatke: vrsto živali, podrobnejše lastnosti živali (teža, starost, spol ipd.), kraj (lokacijo), datum in način odvzema iz narave z odstrelom.
Razvoj populacije medvedov v alpskem prostoru je bila tematika 68. zasedanja Delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora, ki je v slovenščini, nemščini in italijanščini potekalo od 22. do 24. septembra na Bledu.
Foto: Urša Kmetec
»Rjavi medved je v mnogih državah Evropske unije ogrožen ali izumrl in je v vseh državah strogo zavarovan. V Sloveniji pa njegova številčnost že presega 1.000 osebkov, populacijske gostote so med največjimi na svetu,« je v svojem predavanju na 68. zasedanju Delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora (DSLZJAP/AGJSO), ki je potekalo od 22. do 24. septembra na Bledu, izpostavil dr. Klemen Jerina iz Biotehniške fakultete UL: “Populacija medveda v Sloveniji je po vseh bioloških kriterijih polno vitalna. Dobro ohranjena populacija medveda je vrednota; deljena raba prostora z medvedi ljudem prinaša mnoge nematerialne in materialne dobrine, vendar tudi težave, konflikte in izzive pri upravljanju.”
Jerina je pojasnil, da je (bil) v Sloveniji medved tradicionalno cenjena lovna vrsta in se ga je tako tudi upravljalo. Stroga zakonska zaščita pa v splošnem prepoveduje vsako ubijanje zavarovanih vrst, čeprav je načrtovana regulacija vrst, ki povzročajo konflikte z ljudmi, lahko učinkovito, racionalno in kdaj tudi edino možno sredstvo prilagajanja gostot teh vrst družbeni nosilni zmogljivosti. “Zadnjih 15 let se je v Sloveniji izvajalo vrsto aktivnosti za zmanjševanje konfliktov z medvedom, kljub temu pa se je njihovo število večinoma povečevalo,” je opozoril Jerina.
Dr. Tomaž Skrbinšek iz Biotehniške fakultete UL je udeležencem zasedanja iz Avstrije, Italije in Slovenije predstavil slovenske raziskave o številčnosti in prostorski razširjenosti dinarskih medvedov s sodobnimi molekularnimi orodji. »Na ravni države smo vzpostavili genetski monitoring medvedov. Leta 2007 smo ocenili, da je v Sloveniji 434 medvedov. Njihova številčnost je do leta 2015, ko smo ponovili študijo, zrastla za okoli 41 odstotkov. Populacija se je nekoliko tudi prostorsko razširila proti Alpam, kjer pa avtocesta Ljubljana – Koper še vedno predstavlja precejšnjo oviro,« je povzel Skrbinšek in dodal, da se naslednja ocena številčnosti načrtuje v letu 2023.
»Pri informacijski in izobraževalni dejavnosti lahko lovci odigrajo pomembno vlogo – z monitoringom in raziskavami. Slovenski lovci aktivno sodelujejo z ustanovami in so zanesljivi partnerji akademskega sveta, varstva okolja in gozdnega gospodarstva ter odgovorno ravnajo z medvedom, v Italiji smo bolj zadržani in neusklajeni, v Avstriji pa v glavnem nasprotujoči in odklanjajoči,« je povedal dr. Paolo Molinari z Inštituta veterinarskih ved Univerze v Torinu.
Ali medvedu s pretirano zaščito bolj škodimo kot koristimo?
Predsednik komisije za organizacijska in pravna vprašanja pri Lovski zvezi Slovenije Goran Šuler je pojasnil, da zaščita medveda v Sloveniji ne odgovarja stanju v naravi, zato bi bilo treba predpise, ki urejajo upravljanje z medvedom, spremeniti: »Slepo nasprotovanje odvzemu bo imelo za posledico stalno številčno povečevanje populacije, kar bo porajalo vedno več konfliktov med medvedom in človekom.«
“Ugotovili smo, koliko je medvedov v Sloveniji, sedaj nas čaka še večji izziv, in sicer, da bomo ugotovili, kakšna je številka, ki je razumna za sobivanje – torej koliko medvedov naj imamo v slovenskem prostoru, da bo mir in da bodo kmetovalci lahko uspešno kmetovali, ter da bomo hkrati imeli stabilno populacijo, ki jo bomo ohranjali za prihodnje rodove,” je izpostavil predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.
Delovna skupnost lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora, ki združuje več kot 200.000 lovcev iz Slovenije, Italije in Avstrije, letos obeležuje 70 let delovanja. Foto: Urša Kmetec
Na zasedanju na Bledu, ki sta se ga udeležila tudi župan občine Bled Janez Fajfar in župan občine Bohinj Jože Sodja, so o medvedih spregovorili še predstavniki združenja iz drugih dežel.
Delovna skupnost lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora združuje več kot 200.000 lovcev iz Slovenije, Italije in Avstrije. Letos skupnost obeležuje že častitljivih 70 let, in kot je poudaril njen predsednik dr. Walter Brunner, ki je bil na zasedanju ponovno izvoljen za njenega predsednika: “govorimo različne jezike, z zvermi upravljamo na različne načine, kar zadeva lovsko kulturo pa smo usklajeni.”
Več o zasedanju Skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora v eni izmed naslednjih številk Lovca.
Predsednik DSLZJAP je Janezu Logarju podelil priznanje za dolgoletno dragoceno delo v Delovni skupnosti. Foto: Barbara Ložar68. Zasedanje Delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora, 22. do 24. september 2022 na Bledu. Foto: Urša Kmetec
Spomladi ima veliko živali mladiče, zato odsvetujemo sprehajanje s psi po gozdu. Pse moramo imeti vedno pod nadzorom, saj lahko spuščeni psi preganjajo in poškodujejo divjad.
Foto: Barbara Ložar
Med sprehodom po gozdu se držimo označenih poti. Na svojo prisotnost opozorimo z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem, da se nam živali lahko umaknejo. Prostoživeče živali so v obdobju, ko polegajo mladiče, še posebej občutljive. V času, ko iščejo hrano, mladiče pustijo same. Mladičem se ne približujemo in jih ne hranimo.
Medvedke se običajno začnejo pariti maja in junija in v tem obdobju odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem lahko zelo približajo človeku. Pes, ki ni na povodcu, bo ob srečanju z medvedom zbežal k gospodarju in medveda pripeljal neposredno k nam. Previdni naj bodo tudi kolesarji, saj so hitri in tihi, s tem pa medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo. Ob morebitnem srečanju z medvedom se počasi in ritensko umikajte.
Divje svinje, ki polegajo med marcem in majem, se skrivajo v gostem kritju, hranijo se ponoči, zato so možnosti, da nanje naletimo podnevi zelo majhne. V zadnjih desetih letih ne beležimo niti enega napada divje svinje na človeka. Napadalne bi lahko bile, če bi naleteli na gnezdo svinje z majhnimi mladiči. V takšnem primeru se počasi umaknemo.
Ne dotikaj se me, moja mama je v bližini!
Srne praviloma polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih. Ko iščejo hrano, mladiče odložijo v visoko travo oziroma kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Čeprav morda mladič deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini. Mladičev se ne dotikajte, sploh pa ne z golimi rokami, saj tako prenesete svoj vonj na mladiča in s tem povzročite nepopravljivo škodo. Srna takšnega mladiča zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več.
Brezplačne plakate lahko dobite na Lovski zvezi Slovenije.
Previdno pri košnji!
Nevarnost, ki v tem obdobju preti številnim prostoživečim živalim, je košnja. Pred košnjo je priporočljivo s šolanim psom preiskati travnike, v zadnjih letih jih vse več uporablja drone s termo kamero. Košnjo začnemo na sredini travnika in nadaljujemo proti robu ter tako preprečimo divjadi, da bi se nagonsko pritajila na mestu. S pomočjo pokošenih šopov trave lahko mladiča srnjadi, če je to potrebno, prenesemo v primerno kritje v bližini. Pri košnji zadnjih pasov je priporočljivo zmanjšati hitrost košnje, da se lahko prostoživeče živali še pravočasno umaknejo na varno.
Kmetovalcem svetujemo, da pri košnji uporabljajo tudi svetlobna ali zvočna odvračala. Če med pokošeno travo, ki naj bi kasneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, krma v krogu cca 40 cm, za živino ni primerna. Ob zaužitju takšne krme lahko živina resneje oboli ali celo pogine. Več o postopkih reševanja prostoživečih živali pri košnji v aprilski številki Lovca.
Vse kaže, da bo zgodba s haloškim medvedom, ustreljenim v Lovski družini Žetale, počasi dobila končni epilog.
Foto: osebni arhiv Marjana Toša
Kot nam je povedal lovski inšpektor Sebastijan Soršak, ki je vodil postopek zoper kršitelja iz Žetal, »sta globa in sodna taksa poravnani, trofeja odvzeta, denarna sredstva od prodanega mesa dodeljena v državni proračun in zoper kršitelja uveden disciplinski postopek v lovski družini«. Starešina Lovske družine Žetale Silvo Korez nam je potrdil, da je LD zoper kršitelja že uvedla disciplinski postopek.
V delu javnosti, tudi lovske, se kljub temu še vedno čudijo, kako je mogoče, da je za odstrel zavarovane vrste zagrožena tako nizka kazen. Za pojasnilo naj zapišemo, da je bil zoper kršitelja uveden postopek po Zakonu o varstvu narave in ne po Zakonu o divjadi in lovstvu. Ta določa vrste, ki spadajo med divjad, in sicer so to vsi prostoživeči sesalci in ptice, ki jih lahko lovimo. Med divjad pa se ne štejejo živali, ki so zaščitene in za katere se le občasno izvaja odstrel v manjših količinah. Med temi je tudi rjavi medved, ki velja za največjo zver na Slovenskem.
Prirodoslovni muzej Slovenije bo hranil medvedovo lobanjo, njegov kožuh pa LD Žetale
Kazni za nedovoljeni odstrel se glede na odstreljeno žival ne razlikujejo, razlikujejo se le na podlagi tega, ali je bila odstreljena žival divjad ali ne. Zakon o divjadi in lovstvu predpisuje najnižjo kazen za nedovoljen odstrel 420 evrov. A ker medved ni divjad, se kazen določa na podlagi zakona o naravi, kjer je predpisana kazen med dvesto in tisoč evri. S strani lovske inšpekcije je bila izrečena osnovna globa, ker lovski inšpektor na podlagi tega zakona nima pooblastil izrekati globe v razponu, je mogoče razbrati tudi iz mnenja strokovnih služb Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, katero je pristojno tudi za področje lovstva. Lovski inšpektor Soršak nam je še pojasnil, »da bi bil nekdo na Kočevskem ali v drugih predelih Slovenije, kjer je medved “doma” obravnavan po merilih vsaj malomarnosti, če že ne naklepa, tam pa se seveda srečamo s kazensko ovadbo«.
Medtem je v javnosti zaokrožila novica, da se je Prirodoslovni muzej Slovenije odpovedal kožuhu medveda in bo obdržal samo medvedovo lobanjo. Lovski inšpektor je ponovil, da je bila trofeja medveda (lobanja in kožuh) z odločbo odvzeta lovski družini in kršitelj ne more postati njen lastnik, saj bi to pomenilo kršenje navodil iz odločbe o zasegu trofeje ter Zakona o prekrških. Lahko pa muzej deponira trofejo v skladu z dogovorom tudi v LD Žetale, ki bo poskrbela za dermoplastični preparat uplenjenega medveda. Kot je povedal starešina LD Žetale Korez, so takšen dogovor z muzejem že dosegli.
Pred časom me je poklicala profesorica razrednega pouka Marjana Šeško iz Osnovne šole Frana Roša v Celju, ker je izvedela, da imamo na Savinjsko-Kozjanski zvezi lovskih družin (ZLD) Celje bogato zbirko dermoplastičnih preparatov divjadi in nekaterih drugih živalskih vrst. Zanimalo jo je, ali bi lahko 14. maja pripeljala učence na sedež zveze v okviru naravoslovnega dne, da bi se seznanili z njimi.
Hitro so stekle priprave na obisk učencev. Seveda smo morali pri tem upoštevati vse varnostne epidemiološke ukrepe. Foto: Zdravko Mastnak
Seveda sem njeni prošnji z veseljem ugodil. Ko sem ji omenil, da imamo na zvezi tudi dermoplastični preparat medveda, je bila pa sploh navdušena, saj je bil prav tedaj medved in njegova prisotnost v medijih udarna novica, ker se je pojavil v neposredni bližini Celja.
Hitro so stekle priprave na obisk učencev 2. razreda OŠ Frana Roša. Seveda smo morali pri tem upoštevati vse varnostne epidemiološke ukrepe, ki ta čas veljajo. Tudi sam sem moral opraviti test za covid-19, ki pa je bil negativen. Tako je bila odstranjena še zadnja ovira in v petek, 14. maja, je prostore naše zveze napolnil otroški živ žav.
Po uvodnem pozdravu sem obiskovalce seznanil s pomenom varovanja okolja in vloge lovcev pri tem. V nadaljevanju sem jim pokazal dermoplastične preparate posameznih živali in jim povedal, za katero vrsto živali gre, vlogo, ki jo ima ta vrsta v naravi, in razložil, v katerem življenjskem okolju živi. Otroci so z velikim zanimanjem poslušali predstavitev, saj je bilo to za njih nekaj čisto novega, ko so videli dermoplastične preparate živali tudi v živo.
Najbolj jih je seveda zanimal medved. Vsi so se ga hoteli dotakniti in spraševali so, ali je res pravi. Posebej pa me je presenetila prošnja enega od otrok, naj pojasnim, kako se žival preparira. Sledila so tudi klasična poročila otrok, kot so na primer, da so z mamico, očijem ali dedijem na sprehodu videli srnico, ki se nič ni bala, pa lisico, pa kuno … Skratka vsak je želel povedati, katero žival je že kdaj videl v gozdu in kaj vse je tam doživel.
Otroci so z velikim zanimanjem poslušali predstavitev, najbolj jih je zanimal medved. Vsi so se ga hoteli dotakniti in spraševali so, ali je res pravi. Foto: Zdravko Mastnak
Učiteljica mi je še povedala, da je otrokom zjutraj pred odhodom dala v pregled našo knjigo Divjad in lovstvo, ki so jo prelistali z velikim zanimanjem. Knjigo sem namreč ob neki priložnosti podaril šoli in mislim, da je dosegla svoj namen. Na koncu obiska so vsi dobili še vsak svojo knjižico Stopinje in sledovi divjadi in urnik, na katerem je na zadnji strani napisana pripoved o Zlatorogu.
Ob odhodu so se mi vsi zahvalili za prijetno doživetje, učiteljica pa me je vprašala, ali lahko še kdaj pridejo na obisk, kar sem seveda z veseljem potrdil. Izredno sem bil zadovoljen z obiskom in zanimanjem, ki so ga otroci pokazali, ko so več kot eno uro zbrano poslušali in aktivno sodelovali pri mojem predavanju. Čeprav je bil to prvi obisk otrok na zvezi, upam, da ni bil zadnji.
Po nedavnem odstrelu 4-letnega medveda, ki ga je odstrelil član Lovske družine Žetale, je v javnosti završalo. Mnenja so bila zelo raznolika, največ je bilo stereotipnih kritičnih razmišljanj o lovcih, ki »pobijajo nedolžne živali«. Kritike so vse glasnejše tudi v lovski javnosti. O tem je razpravljal tudi Upravni odbor Lovske zveze Maribor in izoblikoval mnenje o dogodku.
Fotografija je simbolična. Foto: Barbara Ložar
Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je povedal, da je v konkretnem primeru potrebno počakati, da se zaključijo vsi postopki pristojnih organov ter ponovno poudaril, da ima Lovska zveza Slovenije ničelno toleranco do nezakonitega ubijanja živali.
Sinoči je tudi Upravni odbor Lovske zveze Maribor na seji, na kateri je sodeloval predsednik Nadzornega odbora LZ Maribor, sklenil, da se od dogodka ograjuje in pričakuje, da bodo zoper kršitelja podvzeti vsi ukrepi, ki jih predvideva zakonodaja – tako v upravnem prekrškovnem postopku kot tudi v pristojni lovski družini, katere član je kršitelj. Dejanje je vrglo slabo luč na celotno lovsko organizacijo, zato je prav, da lovci takšno ravnanje javno obsodimo. dr. Marjan Toš, predsednik Nadzornega odbora LZ Maribor
V lokalnem haloškem okolju in v lovski javnosti namreč še vedno krožijo različne govorice. Tisti, ki dajo lovcu prav, menijo, da je ljudi »rešil pred vsiljivim medvedom«, ki bodo spet lahko v miru hodili po gozdu in nabirali gozdne sadeže. Drugi opozarjajo, da bi lahko lovec namesto v medveda ustrelil v zrak in ga tako pregnal.
Strel je bil po lovskih standardih tako rekoč šolski, »za plečko«, kot pravijo lovci, zato je bilo kmalu po ogledu medveda jasno, da ni šlo za »silobran oz. skrajno uporabo sile« in se lovec nanj tudi ni skliceval. Lovski inšpektor Sebastijan Soršak tega niti ne bi priznal, kar je po ogledu medveda odločno zatrdil v izjavi za medije. Po opravljenem inšpekcijskem pregledu je povedal, da sta bila o uplenitvi takoj seznanjena Zavod za gozdove Slovenije in Prirodoslovni muzej Slovenije, ki mu pripada medvedja trofeja.
Prekrškovni postopek zoper lovca še poteka
Prekrškovni postopek zoper lovca je uveden po določilih Zakona o ohranjanju narave. Inšpektor Soršak je še povedal, da je po zaslišanju kršitelja jasno, »da je bil ta v noči iz 4. na 5. maj (medved je bil ustreljen ob 0.30) na nočnem lovu na divje prašiče. Ko se je spustil iz preže ter odšel proti privabljalnem krmišču za divje prašiče, mu je po grebenu naproti prišel 140 kilogramski medved, ki naj bi ga lovec po obrisih silhuete prepoznal kot prašiča .Razdalja do živali naj bi znašala med 20 in 30 metrov«.
Prekrškovni postopek je v teku, lovec-kršitelj čaka na globo in (morda) tudi na disciplinski postopek v lovski družini, ki naj bi se začel po pravnomočni odločbi lovske inšpekcije. Kljub temu je v kritični javnosti slišati ocene, da je dejanje sramota ne le za kršitelja, pač pa za vso lovsko organizacijo, ki tako izgublja ugled v javnosti. Mnogim se poraja dvom, ali ni šlo v tem primeru za priložnost, da si lovec z lovsko zmoto pridobi redko lovsko trofejo. Zato javnost pričakuje, da bo lovska inšpekcija objektivno opravila svoje delo.
O etičnih vidikih pa so si kritiki enotni – dogodek je bil daleč od lovske etike, zato naj se vodstva lovske organizacije na lokalni, regionalni in državni ravni vprašajo, zakaj lovci s takšnimi dejanji dodatno slabijo ugled lovstva in lovske organizacije v javnosti. Vsaka solidarnost s kršiteljem iz vrst zelene bratovščine bi lahko bila dolgoročno gledano za lovsko organizacijo in njen ugled strel v koleno!
Zgodba z žetalskim medvedom se še zdaleč ni polegla, zdaj se pravo delo za pristojne službe šele začenja, je pojasnil Izidor Cojzer iz Območne enote zavoda za gozdove Slovenije v Mariboru, zaposlen na Odseku za gozdne živali in lovstvo.
Medved, ujet v kamero v LD Podvelka. Foto: Radivoj Cvetko
Okoliščine odstrela medveda in posledice bodo ugotavljali v okviru prekrškovnega postopka, ki ga vodi lovska inšpekcija. Kakšne ukrepe in kazen zoper uplenitelja bo izrekla, je v tem trenutku še preuranjeno govoriti, saj morajo temeljito osvetliti vse okoliščine dogodka. “Glede na težo medveda in določene parametre smo strokovno ocenili, da gre za štiri leta starega rjavega medveda, več bo znanega po opravljeni DNK analizi zobovja,” je po opravljenih meritvah povedal Cojzer.
Ob tem je v javnosti še vedno veliko ugibanj, ali bi uplenjeni medved v Žetalah morebiti lahko bil ta, ki se je pred dnevi potepal po Pohorju in Kozjaku. Cojzer pravi: “Domneve, da je bil uplenjeni medved opažen tudi na Pohorju in Kozjaku, v tem trenutku ne moremo ne potrditi ne ovreči. Verjetno bi bil na poti do mesta, kjer je bil ustreljen, viden oziroma opažen. Če medved ni v naravi pustil določenih ostankov, na primer iztrebkov ali dlake, tudi z analizo ne moremo ugotoviti, za katero žival gre; sam odtis šape je premalo. Tukajšnji lovci takšnih dogodkov nismo navajeni. Še vedno pa ostaja možnost, da v primeru, da lovci na Pohorju in Kozjaku najdejo medvedje iztrebke, s pomočjo genetike ugotovimo, ali gre za isti osebek ali ne.”
Dogajanje v zvezi z medvedom spremljajo tudi v Zvezi lovskih družin Ptuj-Ormož. Kot je povedal predsednik ZLD Ptuj-Ormož dr. Srečko Felix Krope, bodo po temeljiti razpravi in po razjasnjenih vseh okoliščinah sprejeli ustrezna stališča. Na spletnih straneh ZLD Ptuj-Ormož pa so občane opozorili na obnašanje v primeru srečanja z medvedom in na obveščanje o morebitnem pojavu medveda
V spomladanskem času, ko ima veliko živali mladiče, odsvetujemo sprehajanje s psi po gozdu, sploh izven gozdnih poti. Pse moramo imeti vedno pod nadzorom, saj lahko spuščeni psi preganjajo divjad in jo poškodujejo.
Na Lovski zvezi Sloveniji lahko dobite brezplačne plakate, ki opozarjajo, da v tem obdobju srne polegajo mladiče.
Med sprehodom po gozdu se držimo označenih poti. Na svojo prisotnost opozorimo z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem; da se nam živali lahko umaknejo. Vse obiskovalce narave želimo opozoriti, da so prostoživeče živali v obdobju, ko polegajo mladiče, še posebej občutljive. V času, ko iščejo hrano, mladiče pustijo same. Mladičem se ne približujemo in jih ne hranimo.
Divje svinje, ki polegajo med marcem in majem, se skrivajo v gostem kritju, hranijo se ponoči, zato so možnosti, da nanje naletimo podnevi zelo majhne. V zadnjih desetih letih ne beležimo niti enega napada divje svinje na človeka. Napadalne bi lahko bile, če bi naleteli na gnezdo svinje z majhnimi mladiči. V takšnem primeru se počasi umaknemo.
Ne dotikaj se me, moja mama je v bližini!
Srne praviloma polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih. Ko iščejo hrano, mladiče odložijo v visoko travo oziroma kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Čeprav morda mladič deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini. Mladičev se ne dotikajte, sploh pa ne z golimi rokami, saj tako prenesete svoj vonj na mladiča in s tem povzročite nepopravljivo škodo. Srna takšnega mladiča zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več.
Medvedke se običajno začnejo pariti maja in junija in v tem obdobju odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem lahko zelo približajo človeku. Pes, ki ni na povodcu, bo ob srečanju z medvedom zbežal k gospodarju in medveda pripeljal neposredno k nam. Previdni naj bodo tudi kolesarji, saj so hitri in tihi, s tem pa medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo.
Pri medvedih je pogost poskus strašilnega napada, kar pomeni, da želijo človeka, ki je zanje vsiljivec, sprva samo pregnati. To pogosto naredi tudi medvedka, ki vodi mladiča. Nevarno pa je, kadar se človek znajde med medvedko in mladiči. Takrat medvedka meni, da so njeni mladiči ogroženi in sledi pravi napad. Ob morebitnem srečanju z medvedom se vedemo umirjeno – umikamo se počasi in ritensko, ne obrnemo mu hrbta. Ne pobegnemo, ker bi nam v tem primeru verjetno sledil.
Previdno pri košnji!
Nevarnost, ki v tem obdobju preti številnim prostoživečim živalim, je košnja. Pred samo košnjo je zato priporočljivo s šolanim psom preiskati travnike, v zadnjih letih jih vse več uporablja drone s termo kamero. Košnjo začnemo na sredini travnika in nadaljujemo proti robu ter tako preprečimo divjadi, da bi se nagonsko pritajila na mestu. S pomočjo pokošenih šopov trave lahko mladiča srnjadi, če je to potrebno, prenesemo v primerno kritje v bližini. Pri košnji zadnjih pasov je priporočljivo zmanjšati hitrost košnje, da se lahko prostoživeče živali še pravočasno umaknejo na varno.
Kmetovalcem svetujemo, da pri košnji uporabljajo tudi svetlobna ali zvočna odvračala. Če med pokošeno travo, ki naj bi kasneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, krma v krogu cca 40 cm, za živino ni primerna. Ob zaužitju takšne krme lahko živina resneje oboli ali celo pogine.
Kot smo poročali, je bil pred dnevi opažen rjavi medved v LD Podvelka in v LD Puščava iz Lovrenca na Pohorju. Od tam je kosmatinec odšel preko Drave na Kozjak. Zašel je na območje LD Boč na Kozjaku, nato pa preko državne meje v Avstrijo na območje Lučan, je povedal strokovni tajnik Lovske zveze Maribor Božidar Kunej.
Sledi medvedove šape v LD Boč na Kozjaku (arhiv LD Boč na Kozjaku)
Medved (še) vedno na Kozjaku
Iz Avstrije, kjer so o pojavu medveda obširno poročali mnogi mediji, se je vrnil na Kozjak in na enem od krmišč za divje prašiče v LD Boč na Kozjaku povzročil manjše razdejanje, ki so ga lovci dokumentirali. Tajnik LD Boč na Kozjaku, lovski čuvaj in podpredsednik Lovske zveze Slovenije dr. Srečko Felix Krope je ob pojavu medveda na njihovem območju povedal, da so že izdelali strokovne smernice za spremljanje gibanja kosmatinca v njihovem lovišču. Še posebej skrbno bodo sledili njegove poti in morebitni škodi, ki jo lahko povzroči. Na tem območju je namreč veliko rejcev drobnice, čebelarjev in tudi govedorejcev.
Medved v LD Podvelka (Foto: Radivoj Cvetko)
Medved je z Boča na Kozjaku za krajši čas šel na potep še v LD Gaj nad Mariborom, a se je kmalu vrnil nazaj v lovišče LD Boč in za zdaj tam tudi ostal. Kako dolgo še, ostaja uganka, saj se medved giblje na velike razdalje, je poudaril Kunej. Dr. Krope je pripomnil, da se njihovi lovci še kako zavedajo odgovornosti in bodo v skladu z izdelanimi strokovnimi smernicami spremljali njegovo navzočnost ter javnost sproti obveščali na spletnih straneh LD Boč. Tekoče bodo o gibanju medveda na Kozjaku obveščene tudi pristojne službe Zavoda za gozdove Slovenije in lovska inšpekcija.
Uničeno krmišče v LD Boč na Kozjaku
Medved v človeku ne vidi plena, a je lahko med srečanjem tudi zelo nevaren
Medved ima zelo dobro razvita čutila, predvsem sluh in voh, precej slabše pa vidi. V človeku ne vidi plena in ga ne zalezuje ali lovi za prehrano. Kljub temu so bližnja srečanja z medvedom lahko zelo nevarna, zato se mu je bolje izogniti. Medved se pri srečanju s človekom počuti predvsem ogroženega in se želi čimprej umakniti. Zato tako lovci kot gozdarski strokovnjaki svetujejo, da se ob morebitnem srečanju z medvedom in še zlasti z medvedko z mladiči (takšna srečanja so lahko za človeka tudi usodna) ne vedemo kot napadalec in ne prekoračimo kritične tolerančne razdalje. Izogibati se moramo sunkovitim in hitrim gibom, opozarjanje medveda na naš prihod pa je zelo priporočljivo s hrupom, sploh, če prečkamo kraje, kjer se medved pogosto zadržuje. Med sprehodi v naravi imejte pse vedno na povodcu. Psi lahko ob prostem tekanju naletijo na medveda in ga pripeljejo neposredno pred človeka.
Izpolnite anketo o lovu medveda in divjega prašiča za magistrsko nalogo.
Foto: Bojan Gorenc
Sem Tim Pirc in zaključujem magistrski študij Gozdarstva na Biotehniški fakulteti. Moja zaključna naloga, ki jo pripravljam pod mentorstvom prof. Klemna Jerine ima naslov ˝Primerjava kakovosti odstrela rjavega medveda in divjega prašiča z visokih prež ob krmiščih s tehnikami lova s tal˝ in bo deloma temeljila na anketi, zato vas prosim za sodelovanje. Sicer sem tudi sam aktiven lovec v LD Tomišelj.
Anketa je anonimna.
Za Vaše sodelovanje, verodostojne odgovore in prispevek k znanju o lovstvu se vam vnaprej iskreno zahvaljujem!
Na naši spletni strani uporabljamo piškotke, da vam zagotovimo najustreznejšo uporabniško izkušnjo. S klikom na “Sprejmi” soglašate z uporabo VSEH piškotkov.
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. This category only includes cookies that ensures basic functionalities and security features of the website. These cookies do not store any personal information.
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Piškotek
Trajanje
Opis
YSC
session
This cookies is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos.
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
Piškotek
Trajanje
Opis
IDE
1 year 24 days
Used by Google DoubleClick and stores information about how the user uses the website and any other advertisement before visiting the website. This is used to present users with ads that are relevant to them according to the user profile.
test_cookie
15 minutes
This cookie is set by doubleclick.net. The purpose of the cookie is to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE
5 months 27 days
This cookie is set by Youtube. Used to track the information of the embedded YouTube videos on a website.
Brezplačne plakate lahko dobite na Lovski zvezi Slovenije.
Foto: Bojan Gorenc
