Oznaka: Ministrstvo za kmetijstvo

Opozorilo pred spomladansko košnjo

  By ,

Ker so pred nami prazniki, ki so tudi čas različnih del na prostem, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) opozarja, da je čas spomladanske košnje tudi čas poleganja mladičev prostoživečih živalskih vrst. Dela na poljih in travnikih vplivajo tudi na prostoživeče živalske vrste.

Divjadi in pticam prijazni načini košnje od sredine travnika navzven. Avtor: Lovska družina Radenci, 2011.

Slika: smer košnje – način košnje naj bo od sredine proti robu travnika. Pri takem načinu košnje imajo živali zaradi motečega ropota traktorja in kosilnika možnost zbežati s travnika (legenda: sliki A – košnja odznotraj navzven; sliki B – košnja daljših ali večjih površin; sliki C – košnja ob cesti; slika D – nepravilna smer košnje).

Še posebej so zaradi načina življenja v prvih dneh po rojstvu ogroženi mladiči srnjadi. Veliko mladih živali se ob nevarnosti pritaji, postanejo negibne, pritisnejo se ob tla in želijo biti neopazne. Vendar je prirojeni instinkt, ki jim zagotavlja večje možnosti za preživetje, pri sodobni košnji za žival usoden. Podobne uničujoče posledice nastanejo pri ptičih, ki gnezdijo na travniku.

Zato MKGP še posebej opozarja na možnosti, ki vplivajo na zaščito prostoživečih živalskih vrst. Zakon o divjadi in lovstvu v 32. členu določa:

»(1) Pri rabi kmetijskih zemljišč se upoštevajo usmeritve iz načrtov za upravljanje z divjadjo.

(2) Fitosanitarna sredstva za varstvo kmetijskih kultur se smejo uporabljati samo v skladu s predpisi o uporabi teh sredstev in na način, ki divjad najmanj ogroža.

(3) Če se z uporabo fitosanitarnih sredstev povzroči pogin ali obolelost divjadi, je povzročitelj za povzročeno škodo odgovoren po splošnih predpisih o odškodninski odgovornosti.

(4) Pri opravljanju kmetijskih del, zlasti s stroji, ki ogrožajo divjad, je potrebno obvezno uporabljati preventivna sredstva in načine dela za preprečevanje oziroma omejevanje izgub divjadi na leglih in gnezdih. Republika Slovenija subvencionira nabavo teh sredstev, lastniki in drugi upravljavci zemljišč pa so sredstva dolžni uporabljati.

(5) Sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih je prepovedano v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, med 1. marcem in 1. avgustom.

(6) V kmetijski krajini si mora lastnik zemljišča oziroma izvajalec del prizadevati za ohranjanje oziroma novo osnovanje skupin drevja in grmovja tako, da pusti najmanj eno desetino površine v prvotni zarasti.«

Prav tako v voluminozni krmi ne smejo ostati ostanki kadavrov živali, saj je to lahko povezano tudi s tveganjem za razvoj bolezni pri domačih živalih. Za varnost živali na travinju je mogoče poskrbeti s pravilno smerjo košnje, ki živalim omogoča beg s travnika. Košnjo je zato treba opravljati s sredine travnika proti robu in ne od roba proti sredini.

Na večjih površinah je treba najprej pokositi dva vzdolžna pasova njive ob robu, nato pa začeti s košnjo od notranjega dela travnika navzven. Travnike, ki ležijo ob cestah, je treba kositi vzporedno s cestiščem in v smeri stran od cestišča, da divjad in druge živali ne uidejo na cesto. Prav tako se lahko na traktorjih uporabijo verige, ki s hrupom odganjajo živali.

Vir: Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, MKGP

Lovska inšpekcija opozarja: prepovedano uničevanje mejic in grmišč ter sekanje zarasti ob bregovih voda

  By ,

Lovska inšpekcija Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo v pomladanskem obdobju beleži močno povečan pojav sekanja zarasti mejic in zarasti ob vodnih kanalih. Poveča se tudi število kurjenj starega travinja zaradi “čiščenja“ površin. Gre za kršitev določil Zakona o divjadi in lovstvu, ki se nanašajo na prepoved nekaterih posegov na kmetijskih zemljiščih in ob bregovih voda.

Foto: Jure Toš

Zato lovska inšpekcija širšo javnost opozarja, da Zakon o divjadi in lovstvu zaradi varstva in zaščite biotopov divjadi in tudi mnogih zaščitenih živalskih vrst prepoveduje:

  • sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev med 1. marcem in 1. avgustom ter
  • sekanje zarasti ob vodnih bregovih, čiščenje odvodnih kanalov in praznjenje vodnih zajetij med 1. marcem in 1. avgustom.

Vzdrževanje površin s košnjo, tudi ob vodnih kanalih, je dovoljeno, če se izvaja vsako leto in je to del dobre kmetijske prakse. Večletne zarasti v navedenem obdobju ni dovoljeno odstranjevati.

Zakon o divjadi in lovstvu določa, da bi si morali lastniki in izvajalci del prizadevati za ohranjanje površin, ki nudijo ustrezno bivalno okolje prostoživečim živalskim vrstam. Določa namreč:

  • da si mora v kmetijski krajini lastnik zemljišča oziroma izvajalec del prizadevati za ohranjanje oziroma novo osnovanje skupin drevja in grmovja tako, da pusti najmanj eno desetino površine v prvotni zarasti, ter
  • da mora izvajalec del pri urejanju vodotokov ohranjati posamezne odseke stare struge ter rastoče drevje in grmovje na njihovih bregovih oziroma s saditvijo drevesnih in grmovnih vrst zagotoviti nepretrgano zarast vsaj enega od obeh bregov struge.

Lovska inšpekcija nadzor nad tovrstnimi kršitvami izvaja čez celo leto in pri tem sodeluje z lovskočuvajsko službo pri upravljavkah lovišč in z naravovarstvenimi nadzorniki, zato javnost v izogib kršitvam poziva k upoštevanju zakonskih določil.    

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano  

Državno središče za nadzor bolezni določilo ukrepe zaradi približevanja afriške prašičje kuge

  By ,

Državno središče za nadzor bolezni (DSNB) je na včerajšnjem sestanku potrdilo predlog skupine strokovnjakov in določilo območje z visokim tveganjem v skladu z 18. členom Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih. Ta zajema območje 8 lovskih družin, del lovišč s posebnim namenom (LPN) ter ukrepe na tem območju.

Območje z visokim tveganjem. Avtor: Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Mednje sodijo tudi izvajanje aktivnega iskanja poginulih divjih prašičev, povečano vzorčenje in preiskave na afriško prašičjo kugo (APK) tako pri domačih kot pri divjih prašičih ter poostren nadzor nad izvajanjem biovarnostnih in drugih predpisanih ukrepov.

Hrvaška je do včeraj prijavila že 97 izbruhov APK pri domačih prašičih ter tri primere pri divjih prašičih. Eden od potrjenih primerov APK pri divjih prašičih je na območju Karlovške županije in je od meje s Slovenijo oddaljen le približno 50 km.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zato znova poziva:

  • vse rejce prašičev, da dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe, s katerimi se zmanjša tveganje za vnos bolezni v rejo;
  • lovce, da pri izvajanju lova upoštevajo biovarnostne ukrepe in da se izogibajo lovu v državah oziroma na območjih, kjer je potrjena APK;
  • vse, ki se vračajo iz držav, kjer je APK prisotna, da s seboj ne prinašajo izdelkov in surovin, ki izvirajo iz prašičev, saj to predstavlja visoko tveganje za vnos bolezni;
  • turiste, ki prihajajo iz držav, kjer je prisotna okužba z APK, da morebitne ostanke hrane, ki so jo prinesli s seboj, ne odlagajo v naravo temveč v le za to namenjene pokrite zabojnike.

Afriška prašičja kuga je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi. Za bolezen so značilne velike izgube, tako neposredne (pokončanje prašičev v okuženih obratih) kot tudi posredne, predvsem zaradi omejitev trgovanja in izvoza živali in izdelkov ter surovin, ki izvirajo od prašičev.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Preverite veljavnost izkaznic za lovske čuvaje!

  By ,

Upravljavke lovišč, preverite veljavnost izkaznic za lovske čuvaje, saj je veljavnost imenovanjem in izkaznicam lovskih čuvajev, izdanim pred 15. julijem 2016, že potekla.

Foto: Gregor Bolčina

Svetujemo, da v Lovskem informacijskem sistemu Lisjak čim prej preverite datume imenovanj lovskih čuvajev in poskrbite za nova imenovanja na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Opozarjamo, da ni pomemben datum sklenitve pogodbe z upravljavko lovišča, ampak datum, ko je bil lovski čuvaj imenovan s strani MKGP in mu je bila izdana izkaznica lovskega čuvaja.

Postopek je enak kot pri prvem imenovanju. Lovski čuvaj podpiše IZJAVO in ji priloži fotokopiji druge in tretje strani orožnega lista. Starešina (odgovorna oseba) podpiše in žigosa PREDLOG ZA IMENOVANJE lovskih čuvajev. Vso dokumentacijo pošljite na naslov MKGP, Dunajska 22, 1000 Ljubljana ali po e-pošti gp.mkgp@gov.si.

Ko bo LZS od MKGP prejela sezname novo imenovanih lovskih čuvajev, vas bo Strokovna služba LZS na uradni e-naslov (naveden v Lisjaku) pozvala, da pošljete stare izkaznice v zamenjavo. Po prejemu starih izkaznic bomo nove izdali v najkrajšem času. Čuvaji lahko obdržijo stare značke, da ne bi po nepotrebnem nastajali stroški.

Upravljavke lovišč so dolžne izkaznice in značke lovskih čuvaje, ki več ne opravljajo aktivne funkcije, poslati na uničenje na LZS.

Strokovna služba LZS

Vodstvo LZS z državnim sekretarjem Krajčičem o aktualnih temah s področja lovstva

  By ,

Vodstvo Lovske zveze Slovenije se je včeraj sestalo s predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, z državnim sekretarjem dr. Darijem Krajčičem na čelu.

Vodstvo LZS in predstavniki SZS LZS na sestanku z državnim sekretarjem MKGP dr. Krajčičem. Foto: Urša Kmetec

Glavne teme sestanka so bile problematika upravljanja jelenjadi, divjega prašiča in šakala, izboljšanje monitoringa divjadi in nekaterih zavarovanih vrst s sistematičnim vključevanjem lovcev ter nadgradnja izvajanja raziskav divjadi v bodoče.

Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je državnemu sekretarju predstavil delo lovske zveze in poudaril, da si lovci želijo sodelovati pri spremembi zakonodaje, saj imajo kar nekaj odprtih vprašanj.

Državni sekretar dr. Krajčič je poudaril, da na ministrstvu cenijo delo vseh lovskih organizacij, čeprav včasih prihaja do različnih mnenj: “Delo vseh lovcev je izjemnega pomena za slovenski prostor, rečemo lahko, da sistem lovskih družin deluje optimalno. Sodelovanje ministrstva z vsemi lovskimi organizacijami  je konstruktivno, zato trenutno ni potrebe po spreminjanju. To pa ne pomeni, da se upravljanja z divjadjo ne da še izboljšati.” Napovedal je, da bodo pripravili predlog sprememb in dopolnitev zakon o divjadi in lovstvu.

Predsednik Strokovno-znanstvenega sveta LZS dr. Boštjan Pokorny je predstavil aktivnosti sveta in pomen raziskav na področju divjadi in lovstva. Izvajanje monitoringa posameznih vrst je ena od bistvenih javnih nalog upravljavcev lovišč. Vloga vseh lovcev kot prostovoljcev je zato neprecenljiva. LZS je letos lovcem predstavila novo aplikacijo SRNA (Spremljanje in Raziskovanje Narave z Aplikacijo), v katero vnašajo podatke o opazovanjih divjadi, ki služijo boljšemu načrtovanju upravljanja z divjadjo, nujna pa je strokovna analiza teh podatkov.

Državni sekretar dr. Krajčič se je strinjal, da je monitoring izjemno pomemben, a hkrati izpostavil, da je aplikacij za spremljanje raznih vrst precej, zato meni, da bi bilo smiselno vzpostaviti eno krovno aplikacijo, ki bi zajela več prostoživečih živalskih vrst (ne samo divjadi) in združila vse pridobljene podatke.

Foto: Urša Kmetec

Odprt razpis za odpravo zaraščanja na kmetijskih zemljiščih

  By ,

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je v Uradnem listu RS, št. 58/2022 objavilo 6. javni razpis za ukrep odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih, s katerim je razpisalo 250.000 evrov nepovratnih sredstev. Vložitev vlog poteka od 19. maja, od 9. ure, do zaprtja javnega razpisa.

Zaraščeno kmetijsko zemljišče | Avtor Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Vlaganja v odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih pomenijo ponovno vzpostavitev kmetijske pridelave na teh zemljiščih s ciljem povečanja samooskrbe s hrano v Sloveniji. Odpravljanje zaraščanja se izvaja z agromelioracijskimi deli, kot so krčitev grmovja in dreves, izravnava zemljišča in odstranitev kamnitih osamelcev. Podpora se dodeli samo za tiste površine, na katerih so bila dejansko opravljena agromelioracijska dela.

Objavljeni javni razpis potencialnim upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev proračuna Republike Slovenije (RS), in sicer za odpravljanje zaraščanja na zemljiščih, ki so v prostorskem načrtu lokalne skupnosti po namenski rabi prostora opredeljena kot kmetijska zemljišča in so v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč vpisana kot 1410 ‑ zemljišče v zaraščanju, 1500 ‑ drevesa in grmičevje ali 2000 – gozd.

RAZPISNA DOKUMENTACIJA

Finančna pomoč se izplača kot enkratni pavšalni znesek 5000 eurov/ha kmetijskega zemljišča v zaraščanju, oziroma sorazmerno površini, na kateri je bil odpravljeno zaraščanje. Najmanjša površina, za katero se dodeli pomoč, je 0,3 ha, ki je lahko seštevek večjega števila manjših površin, pri čemer posamezna zaraščena površina, na kateri se odpravlja zaraščanje, ne sme biti manjša od 0,1 ha. Upravičenec do podpore je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je lastnik ali zakupnik kmetijskega zemljišča v zaraščanju. Ker gre za državno pomoč, je treba pri tem upoštevati določbe o dodeljevanju pomoči po de minimis v kmetijskem sektorju.

Vložitev vlog poteka od 19. 5. 2022 od 9.00 ure do zaprtja javnega razpisa, ki ga na svoji spletni strani objavi MKGP.

Podrobnejše informacije glede pogojev in obveznosti lahko vlagatelji pridobijo v okviru INFO točke Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ter Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in na spletnih straneh MKGP.

Vir: MKGP

Nov Zakon o varstvu okolja

  By , ,

Dne 13. aprila 2022 je začel veljati nov Zakon o varstvu okolju, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 44/22 (v nadaljevanju: ZVO-2).[1] Z dnem uveljavitve ZVO-2 je prenehal veljati Zakon o varstvu okolja (v nadaljevanju: ZVO-1) in s tem tudi določba drugega odstavka 163. člena ZVO-1, da je divjad po predpisih o lovstvu lastnina države.

Foto: Urša Kmetec

Predlog zakona o varstvu okolja, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije na 100. redni seji dne 4. 11. 2022[2] ter ga posredovala v obravnavo in sprejem Državnemu zboru, ni vseboval spremembe glede lastništva divjadi in je v 254. členu[3] ohranil obstoječo ureditev iz drugega odstavka 163. člena ZVO-1.

Vir: Predlog ZVO-2 prva obravnava EVA 2020-2550-0094

Taka rešitev je bila v predlogu zakona ohranjena na podlagi mnenja oziroma stališč Lovske zveze Slovenije in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Sprememba je nastala na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe DZ.[4]

Vir: Mnenje Zakonodajno-pravne službe DZ

Obžalujemo, da je Ministrstvo za okolje in prostor enostavno brez kakršnegakoli razmisleka, in ne da bi Lovsko zvezo Slovenije o tem vsaj obvestilo, iz predloga črtalo določbo, da je divjad po predpisih o lovstvu lastnina države, čeprav obstajajo o tem vprašanju v javnosti različna stališča. Kar pa nas ne preseneča, saj se niso usklajevali niti z resornim ministrstvom, pristojnim za upravljanje z divjadjo. Glede na obstoječo prakso medresorskega usklajevanja bi se o tovrstni spremembi Ministrstvo za okolje in prostor moralo uskladiti z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano!

Ob tem je potrebno opozoriti, da so rastline in živali po Zakonu o ohranjanju narave (v nadaljevanju: ZON)[5] pod posebnim varstvom države[6], da tudi zaščitene prostoživeče živali, kot so velike zveri, nimajo lastnika, temveč le upravljavca, in da je dovoljeno loviti živali lovnih vrst v skladu s predpisi, ki urejajo lov.[7] Tudi Zakon o divjadi in lovstvu (v nadaljevanju: ZDLov-1)[8] jasno določa, da z divjadjo upravlja Republika Slovenija. Trajnostno gospodarjenje z divjadjo pa lahko Republika Slovenija pod pogoji, določenimi s tem zakonom, prenese na usposobljeno pravno osebo kot lovsko pravico. [9] ZDLov-1 tudi jasno določa, da postane divjad, uplenjena v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi last upravljavca lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom.[10]

Glede na navedeno nov Zakon o varstvu okolja ne posega v pravni režim varstva, upravljanja in trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, ki ga ureja ZDLov-1, in na noben način ne odpira vrat za kakršnekoli spremembi na tem področju. Lovska zveza Slovenije ne podpira s strani Zakonodajno-pravne službe DZ predlaganega črtanja določb o lastnini, upravljanju in varstvu naravnih dobrin v predlogu ZVO-2, ki je bil posredovan v obravnavo in sprejem Državnemu zboru. Z ohranitvijo posebne določbe o lastnini divjadi tudi v predlogu ZVO-2, kot krovnem zakonu, ki ureja varstvo naravnih dobrin, je predlagatelj opozoril na varovanje divjadi kot splošne naravne dobrine.

Mnenje Zakonodajno-pravne službe DZ objavljamo v celoti: mnenje Zakonodajno-pravne službe DZ

[1] Dostopno na  https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-0873/zakon-o-varstvu-okolja-zvo-2.

[2] Dostopno na: https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/d5b1044023273961a649d910431e47793c971b67340627523ef4445b16628da4

[3] Dostopno na https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/e185e99641512124b7f9857129e8ca840f39d3acd900ca6fdb5b082228f72a17

[4] Dostopno na https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/1a17074be6b2cf56bccaf87c63764197c6555be9d37d0403187c88eebbc01f24

[5] Dostopno na http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1600

[6] 12. člen Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20 in 3/22 – ZDeb; v nadaljevanju: ZON)

[7] 13. člen ZON

[8] Dostopno na http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3780

[9] Tretji odstavek 1. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06-Odl. US, 46/14-ZON, 31/18. 65/20 in 44/22; v nadaljevanju: ZDLov-1)

[10] Četrti odstavek 2. člena ZDLov-1

MKGP: obvestilo upravljavcem lovišč in lovišč s posebnim namenom

  By ,

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) poziva upravljavce lovišč in lovišč s posebnim namenom, da v letu 2022 nadaljujejo z intenzivnim odvzemom vseh vrst divjadi.

Foto: Pixabay

Lovska zveza Slovenije v celoti objavlja poziv MKGP, vendar ob tem ponovno opozarja, da je resorno ministrstvo v celoti spregledalo pomen in vlogo divjadi kot blagovnih rezerv, ki bi jih morala država v čim večji meri zagotavljati za primer izrednih razmer ali krize. Vlado RS bomo zato pozvali k ponovnemu razmisleku, saj je zaloga mesa v naravi bistveno bolj pomembna, kot v hladilnicah blagovnih rezerv. Obstoječi poziv je zato po našem mnenju nesmiseln, na kar smo MKGP že opozorili, zato jih tudi javno pozivamo k ustreznemu vrednotenju vloge in pomena divjadi v naravnem okolju.  Stališče Lovske zveze Slovenije je jasno: lovci ne nameravamo odstreliti vse divjadi in smo kategorično proti takemu dejanju.

Obvestilo MKGPPrenos

“V lanskem letu je bilo po zaslugi veliko vloženega napora lovcev v Sloveniji odvzeto rekordno število divjih prašičev in navadnih jelenov. Navedeno je pripomoglo k učinkovitejšemu upravljanju s populacijo obeh vrst divjadi, ki v Sloveniji povzročata več kot 90 % vseh škod od divjadi.

Zaradi vojne v Ukrajini in s tem povezanimi izzivi glede prehranske varnosti, je v letu 2022 zelo pomembno, da se nadaljuje z intenzivnim odvzemom vseh vrst divjadi, saj bi z nadaljnjim uspešnim izvajanjem odstrela vseh vrst divjadi lahko pripomogli k zmanjšanju škod od divjadi na kmetijskih kulturah. S tem bi pomembno prispevali k višji pridelavi in čim večji samooskrbi s hrano v Sloveniji.

Na podlagi navedenega Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva vse upravljavce lovišč in lovišč s posebnim namenom, da izvedejo čim večji odvzem divjadi, ki na kmetijskih kulturah povzroča škodo oziroma da intenzivirajo odvzem divjadi na območjih, kjer se pojavljajo škode na kmetijskih kulturah. Prav tako Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva k uporabi tudi vseh drugih preventivnih ukrepov za preprečevanje škod od divjadi. Z zmanjšanjem škod od divjadi se bo povečala samooskrba Slovenije s hrano in s tem tudi zmanjšala odvisnost Slovenije od uvoza hrane iz drugih držav.”

Podaljšan odstrel sivih vran, ki povzročajo škodo kmetom

  By ,

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na zahtevo slovenskogoriškega območnega združenja upravljavcev lovišč (SOZUL) izdalo odločbo o podaljšanju odstrela sive vrane od 1. marca do 31. maja letos.

Sive vrane so se na kmetijskih območjih izredno namnožile. Foto: Pixabay

Sive vrane so se na nekaterih kmetijskih območjih Slovenije izredno namnožile in povzročajo kmetom občutno škodo. Še posebej na senenih in silažnih balah, pa tudi na posevkih pšenice in koruze. Veliko teh ptic je tudi po mestnih in v drugih urbanih naseljih, v bližini šol in vrtcev, kjer iščejo hrano in so lahko včasih tudi napadalne. To ugotavljajo tudi v lovskih družinah na območju Slovenskih goric in Dravskega polja.

Kmetijsko ministrstvo prisluhnilo lovcem in upoštevalo argumente

Ministrstvo je v odločbi o podaljšanju lovne dobe na to ptico med drugim določilo, da lahko lovci izvajajo lov le na tistih kmetijskih površinah, kjer prihaja do škode po sivih vranah. Strelja se lahko samo negnezdeče ptice, združene v večje jate, odstrel pa številčno ni omejen. Vse upravljavke lovišč, torej lovske družine iz omenjenega območja morajo o odstrelu voditi natančno evidenco in vsak odstrel vnesti v informacijski Lisjak, ki je pomembna baza podatkov o odstrelu lovne divjadi na Slovenskem.

Naj ob tem zapišemo, da so se vrane izredno namnožile tudi v Slovenskih goricah in da je lov nanje zahteven. Sive vrane so namreč zelo previdne in inteligentne ptice , ki takoj po strelu z oglašanjem opozorijo ostale na pretečo nevarnost. Zgolj za ilustracijo – lani so lovci iz lovskih družin v SOZUL-u uplenili 1446 sivih vran. Letos bodo morali to številko krepko preseči, sicer bodo družinske blagajne na udaru tudi zaradi izplačila škod kmetom.

Marjan Toš

Ste vložili zahtevek za izplačilo nadomestila?

  By ,

Pozivamo vse lovske družine, ki na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še niso vložile zahtevka za izplačilo nadomestila za nakup opreme za izvajanje načrta ravnanja upravljavca lovišča za izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge, da to storijo čim prej.

Foto: Barbara Ložar

Za nakup opreme za izvajanje načrta ravnanja v posameznem lovišču, kot je oprema za čiščenje in razkuževanje obutve in opreme, čiščenje in razkuževanje vozil, nabava razkuževalnih barier ter nabava banjic oziroma vrečk za vleko oziroma prevoz odstreljene živali od mesta odstrela do vozila oziroma lovske zbiralnice, je upravljavec lovišča upravičen do enkratnega nadomestila v višini 200 eurov.

Upravljavec vloži zahtevek za izplačilo nadomestila pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano potem, ko objavi načrt ravnanja upravljavca lovišča za izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge pri divjih prašičih. 

Obrazec za izplačilo nadomestila v višini 200 eurov. Izpolnjen obrazec naj upravljavec lovišča pošlje po pošti na naslov ministrstva.

APK: objavljen načrt ravnanja in osnove za izplačilo finančne spodbude

Za odstrel medveda v Halozah 200 evrov globe in disciplinski postopek

  By ,

Vse kaže, da bo zgodba s haloškim medvedom, ustreljenim v Lovski družini Žetale, počasi dobila končni epilog.

Foto: osebni arhiv Marjana Toša

Kot nam je povedal lovski inšpektor Sebastijan Soršak, ki je vodil postopek zoper kršitelja iz Žetal, »sta globa in sodna taksa poravnani, trofeja odvzeta, denarna sredstva od prodanega mesa dodeljena v državni proračun in zoper kršitelja uveden disciplinski postopek v lovski družini«. Starešina Lovske družine Žetale Silvo Korez nam je potrdil, da je LD zoper kršitelja že uvedla disciplinski postopek.

V delu javnosti, tudi lovske, se kljub temu še vedno čudijo, kako je mogoče, da je za odstrel zavarovane vrste zagrožena tako nizka kazen. Za pojasnilo naj zapišemo, da je bil zoper kršitelja uveden postopek po Zakonu o varstvu narave in ne po Zakonu o divjadi in lovstvu. Ta določa vrste, ki spadajo med divjad, in sicer so to vsi prostoživeči sesalci in ptice, ki jih lahko lovimo. Med divjad pa se ne štejejo živali, ki so zaščitene in za katere se le občasno izvaja odstrel v manjših količinah. Med temi je tudi rjavi medved, ki velja za največjo zver na Slovenskem.

Prirodoslovni muzej Slovenije bo hranil medvedovo lobanjo, njegov kožuh pa LD Žetale

Kazni za nedovoljeni odstrel se glede na odstreljeno žival ne razlikujejo, razlikujejo se le na podlagi tega, ali je bila odstreljena žival divjad ali ne. Zakon o divjadi in lovstvu predpisuje najnižjo kazen za nedovoljen odstrel 420 evrov. A ker medved ni divjad, se kazen določa na podlagi zakona o naravi, kjer je predpisana kazen med dvesto in tisoč evri. S strani lovske inšpekcije je bila izrečena osnovna globa, ker lovski inšpektor na podlagi tega zakona nima pooblastil izrekati globe v razponu, je mogoče razbrati tudi iz mnenja strokovnih služb Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, katero je pristojno tudi za področje lovstva. Lovski inšpektor Soršak nam je še pojasnil, »da bi bil nekdo na Kočevskem ali v drugih predelih Slovenije, kjer je medved “doma” obravnavan po merilih vsaj malomarnosti, če že ne naklepa, tam pa se seveda srečamo s kazensko ovadbo«.

Medtem je v javnosti zaokrožila novica, da se je Prirodoslovni muzej Slovenije odpovedal kožuhu medveda in bo obdržal samo medvedovo lobanjo. Lovski inšpektor je ponovil, da je bila trofeja medveda (lobanja in kožuh) z odločbo odvzeta lovski družini in kršitelj ne more postati njen lastnik, saj bi to pomenilo kršenje navodil iz odločbe o zasegu trofeje ter Zakona o prekrških. Lahko pa muzej deponira trofejo v skladu z dogovorom tudi v LD Žetale, ki  bo poskrbela za dermoplastični preparat uplenjenega medveda. Kot je povedal starešina LD Žetale Korez, so takšen dogovor z muzejem že dosegli.

Marjan Toš

Kam poslati sprejet načrt ravnanja in obrazec za nadomestilo?

  By ,

Upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom morajo do 3. aprila 2021 pripraviti načrt ravnanja za izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge pri divjih prašičih.

Foto: Pixabay

Načrt ravnanja je potrebno objaviti na sedežu upravljavca lovišča oziroma na spletni strani upravljavca lovišča ali na krajevno običajen način. Z vsebino načrta ravnanja upravljavec lovišča seznani vse člane in morebitne lovske goste, načrt mora biti dostopen vsakemu članu upravljavca lovišča.

Po sprejemu načrta ravnanja je vsak upravljavec lovišča upravičen do enkratnega nadomestila v višini 200 evrov. Zahtevek za izplačilo upravljavec lovišča posreduje na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj s priloženim načrtom ravnanja. Če bo upravljavec lovišča načrt ravnanja objavil na svoji spletni strani, je dovolj, da ministrstvu posreduje povezavo do spletne objave. Zahtevek za nadomestilo upravljavec posreduje po pošti na naslov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana ali, kot priporočajo na ministrstvu, kar na njihov e-naslov gp.mkgp@gov.si.