Postojnsko Bistriška zveza lovskih družin (PBZLD) je letos, sedmič zapored, od 8. do 9. septembra organizirala in izvedla lovski tabor – seznanjanje mladih z naravo in lovstvom.
V lovski organizaciji si namreč intenzivno prizadevamo za spremenjen, učinkovit, nazoren ter strokoven pristop ozaveščanja mladih o naravi in s tem povezanimi spoznanji o pomembni dejavnosti – lovstvu.
Cilj taborov je, da se šolska mladina in širša javnost seznani z aktivnostmi in dejavnostjo lovske organizacije na področju ohranjanja naravnega okolja, s poudarkom na vzdrževanju naravnega ravnovesja med divjadjo in okoljem ter ohranjanju pestrosti vseh živalskih vrst, varstvu divjadi in prostoživečih živalskih vrst. Cilj je tudi, da mladi prepoznajo, da je lovstvo široka paleta dejavnosti in ne pomeni samo lova, ampak je varstvo narave, lovska kultura, delo z mladimi, izobraževanje, raziskovalna dejavnost in založništvo, lovska kinologija, lovsko strelstvo ter tudi vse bolj pomembna solidarnost in humanitarnost pomoči potrebnim.
S tem želimo mladim omogočiti, da v svojem nadaljnjem šolskem izobraževanju, v strokovnem in osebnostnem razvoju, na strokovni način razumejo pomen in vlogo varstva naravnega okolja ter lovstva v povezavi z njim. Tabori omogočajo neposredni stik mladih z naravo in divjadjo ter posredno tudi z širšo javnostjo.
Letos je pod okriljem komisije Mladi in lovstvo PBZLD potekal lovski tabor 8. in 9. septembra, na območju LD Črna jama in LD Gradišče Košana. Vodji tabora sta bila Tina Rupnik in Igor Urh. Udeležilo se ga je 17 tabornikov, od tega kar sedem deklet, in sicer iz OŠ Miroslava Vilharja, OŠ Antona Globočnika, OŠ Pivka, OŠ Košana in OŠ Dragomirja Benčica – Brkina – Hrpelje, od 1. do 8. razreda.
Za potek izvedbe taborov je skrbelo 12 lovcev, ki so bili vodniki in inštruktorji mladim, in sicer iz lovske družine (LD) Gradišče Košana in LD Črna jama, Komisije mladi in lovstvo PBZLD in strokovne službe PBZLD. Za vsebinsko rdečo nit taborov je bil letos izbran divji prašič, predvsem zaradi pojava afriške prašičje kuge in izvajanja biovarstvenih ukrepov. Podoba divjega prašiča je tudi odtisnjena na majicah, ki so jih prejeli vsi taborniki.
Udeleženci tabora so v večini videli srnjad, jelenjad in divjega prašiča, seznanili so se tudi s postopkom zbiranja neinvazivnih genetskih vzorcev iz iztrebkov rjavega medveda, ki služi oceni številčnosti rjavega medveda v Sloveniji v letu 2023.
Pri gibanju v lovišču so si ogledali krmišča in krmne njive ter izvedli vrsto izhodov v lovišče, spoznavali lovsko kinologijo in lovsko strelstvo, lovsko kulturo, šege in običaje, poslušali predavanja na lovsko tematiko ter opravili celo vrsto športnih aktivnosti. Poskusili so tudi pravi jelenov golaž. Med izvajanjem taborov so bile predstavljene vse predpisane zastavljene teoretične in praktične vsebine. Tabor se je zaključil v Krpanovem domu v Pivki z ogledom in predstavitvijo vsebin Centra o velikih zvereh DINA Pivka. Sledil je kulturni programom ob spremljavi lovskega roga ter podelitvijo potrdil o udeležbi in nagrad.
Udeleženci taborov, kot tudi starši in lovski vodniki ter inštruktorji so bili z izvedbo in vsebino tabora zelo zadovoljni in si želijo izvedbe tudi v prihodnjem letu. Ocenjujemo, da so take oblike izobraževanja mladih eden ključnih elementov pravilne predstavitve lovstva nelovski javnosti.
PBZLD se zahvaljuje tabornikom za njihov pogum, da so sprejeli izziv in preživeli ta čas v naravi ob aktivnem učenju o njenih lepotah in skrivnostih, staršem za izkazano zaupanje, lovkama in lovcem, ki so bili vodniki in inštruktorji iz LD Črna jama in Gradišče Košana. Obema lovskima družinama velja še zahvala za letošnjo soorganizacijo ter donacijo prehrane in nastanitve mladih tabornikov. Posebna zahvala tudi podjetju Pivka perutninarstvo, d.d. za donacijo ter Centru velikih zveri DINA Pivka za gostoljubje ob zaključku tabora in več kot odlično predstavitev centra ter Komisiji mladi in lovstvo PBZLD za vztrajnost in bogato kontinuirano delo na področju dela z mladimi.
mag. Aleš Klemenc, PBZLD
