Oznaka: Pohorje

50. lovsko srečanje pri Perkovem križu

  By ,

Pri Perkovem križu v Frajhamu na Pohorju je bilo zadnjo oktobrsko nedeljo jubilejno, že petdeseto srečanje lovcev lovskih družin (LD) Fram, Hoče in Šmartno na Pohorju.

Pri Perkovem križu se lovci pred lovom vedno najprej poklonijo spominu pohorskim partizanskim kurirjem. Foto: arhiv LD Fram

Uvodne spominske slovesnosti z močnim pietetnim nabojem in bogatim kulturnim programom se udeležilo več kot 200 obiskovalcev. Poleg množice lovcev sta bili navzoči tudi direktorica občinske uprave Občine Rače – Fram Karmen Kotnik in predsednica Krajevne skupnosti (KS) Fram dr. Vlasta Stavbar. Slavnostni govornik je bil starešina LD Fram Milan Ačko, saj je bila framska lovska družina gostiteljica jubilejnega petdesetega srečanja.

Lovce in ostale udeležence sta pozdravila in nagovorila še predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca in predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman. O zgodovinski vlogi pohorskih partizanskih kurirjev je spregovorila zgodovinarka dr. Vlasta Stavbar, sicer predsednica KS Fram in vodja Domoznanskega oddelka Univerzitetne knjižnice Maribor. Naj ob tem zapišemo, da je bilo med pohorskimi partizani in partizanskimi kurirji, ki so vojno preživeli, po letu 1945 veliko uglednih lovcev in lovskih funkcionarjev. Nekaj redkih jih še živi in so žive knjige pohorske lovske in siceršnje zgodovine.

Prvi skupni lov v počastitev spomina na partizanske kurirje na Perkovem križu je bil na zadnjo nedeljo meseca oktobra 1979 na pobudo takratnih starešin LD Hoče, LD Fram in LD Šmartno na Pohorju. Takrat so se tudi dogovorili, da bo lov postal tradicionalen in da ga bo vsako leto organizirala druga lovska družina, vendar vedno zadnjo nedeljo v oktobru.

Boginja Diana je bila letos lovcem še posebej naklonjena in darežljiva, saj so uplenili dva ščetinarja, pet kosov jelenjadi ženskega spola in eno zvitorepko. Po pozdravu lovini so člani LD Fram pripravili še zadnji pogon z obujanjem lepih spominov ob okusnem jelenjem golažu in rujni kapljici. Kot nam je povedala tajnica LD Fram Alenka Apohal, so na jubilejnem srečanju podelili zahvale in plakete članom za dolgoletno sodelovanje na lovih, vsi sodelujoči lovci na letošnjem jubilejnem 50. lovu pa so prejeli spominske značke.

Marjan Toš


Vetrne elektrarne ne sodijo na Pohorje

  By ,

Upravni odbor Lovske zveze (LZ) Maribor je na zadnji seji kritično pretresel stališča o umeščanju gradnje vetrnih elektrarn na Pohorju.

Kozjak v jesenskih barvah. Foto: Marjan Toš

Že na začetku razprave so člani poudarili, da so na voljo celovite strokovne študije o negativnih vplivih vetrnih elektrarn na divjad in prostoživeče živali nasploh. Izgradnja takšnih energetskih objektov bi le še poslabšala življenjsko okolje prostoživečih živali, zato so soglasno ocenili, da ti ne sodijo na Pohorje.

Upravni odbor LZ Maribor je ob tem pritrdil mnenju lovskih družin (LD) na prizadetem območju Pohorja, da bi zaradi ljudi in narave morali elektrarne na veter umeščati drugam, ne v območje NATURE 2000 in tudi na drugačen način. Umeščanje energetskih objektov, vključno z vetrnimi elektrarnami v naravno okolje je izredno odgovorno strokovno delo, ki terja konsenz z lokalnim prebivalstvom. Tega na Pohorju ni bilo in na žalost so bile postavljene na stranski tir tudi vse lovske družine na tem območju (LD Šmartno, LD Slovenska Bistrica, LD Fram, LD Hoče, LD Radvanje, LD Ruše, LPN Pohorje …).

Člani Upravnega odbora LZ Maribor so vnovič izpostavili negativne pojave na Pohorju, kjer se divje vožnje po naravnem okolju s štirikolesniki, motokros motorji, gorskimi kolesi in motornimi sanmi v zimskem času še kar nadaljujejo. Povzročajo hrup in velik nemir v okolju prostoživečih živali, ki se mora iz svojih stanišč nenehno umikati drugam. To pa je za divjad, zlasti jelenjad, srnjad in gamse zelo škodljivo zlasti pozimi, ko potrebujejo živali mir, da ne izgubljajo energije.

Flora in favna na Pohorju bi bili z vetrnimi elektrarnami le še dodatno prizadeti in osiromašeni, zato  je Upravni odbor LZ Maribor na zadnji seji  soglasno podprl stališča vseh prizadetih LD, da se vetrnih elektrarn ne umešča v pohorski prostor. Hkrati so izrazili upanje, da bodo v prihodnje, v nadaljevanju procesov umeščanja energetskih objektov v naravno okolje, kot pomembni deležniki vključeni tudi lovci.

Marjan Toš