Jubilejno srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov v Brežicah

Jubilejnega 50. Srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov, ki je potekalo 8. junija v Brežicah, se je udeležilo skoraj 300 pevcev in rogistov. Častni pokrovitelj srečanja je bil predsednik Državnega zbora Marko Lotrič.

Foto: Jure Škrlep

“Samo nekaj nas je še, ki smo pred petdesetimi leti uresničili idejo, da bi v Globoko povabili pevske zbore, ki so prepevali pesmi z lovsko vsebino in so se imenovali lovski pevski zbori. Bili smo maloštevilni, toda ideja je bila prava, seme je vzklilo in pognalo mogočne korenine. Nastajali so novi in novi lovski pevski zbori in kmalu so se pevcem pridružile tudi skupine lovskih rogistov,” je v svojem nagovoru ob jubilejnem srečanju povedal idejni oče srečanj Franc Kene, predsednik organizacijskega odbora letošnjega srečanja in predsednik Lovskega pevskega zbora Globoko – edine skupine, ki se je udeležila vseh petdesetih srečanj.

Lovske pevske zbore in rogiste je pozdravil in jim čestital ob jubileju tudi župan občine Brežice Ivan Molan ter izpostavil dejavno vlogo lovcev v skrbi za naravo in zavedanje zveze o pomenu ljubiteljske kulture.

Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, ki je bil častni pokrovitelj srečanja, je v slavnostnem nagovoru med drugim dejal: “Lovska etika temelji na naravni pravičnosti, ravnovesju med jemanjem in dajanjem, spoštovanju svobode in življenja živali, podrejanju naravnim zakonom in na solidarnosti z ljudmi. Biti član zelene bratovščine pomeni živeti z naravo in za naravo, porabljati svoj čas za prostovoljno delo v skupno dobro. Lovsko tovarištvo je lahko za zgled politiki, ki pogosto izgubi rdečo nit povezovalnosti in več jemlje kot daje.” Slovenija je po Lotričevih besedah majhna po obsegu in številu prebivalcev, a se lahko pohvali s kulturo, saj je slovenska glasba prisotna v vseh delih sveta.

Lovskim pevskim zborom in skupinam rogistov so dirigirali Mileva Kralj Buzeti, mag. Jani Šalamon, Franc Kene in Vasja Namestnik. Dogodek so popestrili učenci Osnovne šole Globoko, udeležence pa je navdušila humoristka Ivanka Zupančič, Pšečka Mica. Posebno lovsko veščino – oponašanje jelenjega rukanja je predstavil Marko Mavri.

Foto: Urša Kmetec

Predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca in predsednik Komisije za lovsko kulturo LZS mag. Jani Šalamon sta podelila posebna priznanja: za dvajseto udeležbo na srečanjih je priznanje prejel Lovski oktet Javorniki Postojna, za trideseto Rogisti Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož, za štirideseto udeležbo Lovski oktet LD Peca-Mežica, in kot edini, ki se je udeležil vseh srečanj, je prejel priznanje Lovski pevski zbor Globoko.

Na predvečer praznika lovske kulture so v Športni dvorani Brežice slovesno odprli fotografsko razstavo z naslovom Narava – Divjad, na kateri je bilo na ogled 31 fotografij petih članov lovskih organizacij v Sloveniji. Razstava je nastala od podpori in sodelovanju Foto kluba Brežice. Lovci so se s fotografijami potegovali za priznanje v treh različnih temah. V vseh je osvojil zlato priznanje Lojzi Avsenik, ki so mu zmago prinesle fotografije Tisti čas v letu, Šoja in Sokolar 2.

49. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov na Visokem

Letošnje, že 49. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov je potekalo 7. oktobra, pred dvorcem Visoko, na domačiji pisatelja Ivana Tavčarja. Letošnje leto je namreč Tavčarjevo leto in organizatorka srečanja Občina Gorenja vas – Poljane se je odločila, da tako počasti spomin na Tavčarja, ki je bil tudi lovec.

Foto: Urša Kmetec

Srečanja se je udeležilo enajst lovskih pevskih zborov in dvanajst skupin lovskih rogistov iz vse Slovenije, skupaj skoraj 200 nastopajočih. Udeležence sta pozdravila župan Občine Gorenja vas – Poljane Milan Čadež in podpredsednik Lovske zveze Slovenije mag. Aleš Klemenc.

Dogodek so popestrili tudi Janez Čadež, ki se je prelevil v Ivana Tavčarja, člana KD Ivana Tavčarja Frenk Dolenc in Silvo Potočnik, ki sta uprizorila skeč “Lov na divjega petelina” in skupina Suha špaga, oponašanje jelenjega rukanja pa je predstavil Vital Šuligoj.

Zaključna beseda je pripadla predsedniku Komisije za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS mag. Janiju Šalamonu. Zaključek prireditve pa sta oznanili pesem “Mi smo lovci” združenih pevskih zborov, ki jih je vodil dirigent Milan Bajželj, in skladba “Konec lova” združenih skupin lovskih rogistov, pod vodstvom dirigenta mag. Janija Šalamona.

Jubilejno, 50. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov bo, tako kot prvo srečanje, organiziral Lovski pevski zbor Globoko, ki je ob koncu letošnjega dogodka že prevzel prapor srečanja. Datum in lokacija jubilejnega srečanja sta že znana: sobota, 8. junij 2024, v športni dvorani v Brežicah. Na slišanje prihodnje leto!

ZBORNIK 49. SLPZR

Fotogalerija:

Pragersko vnovič potrdilo bogato kulturno poslanstvo slovenske zelene bratovščine    

Potem ko je praznik lovske kulture leta 2020 iz Medvod »odpihnil« covid-19, so v Medvodah srečanje pripravili lani. Letos je bilo načrtovano, da bo 48. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov organizirala Zveza lovskih družin (ZLD) Prekmurje, ki pa je organizacijo zaradi spleta okoliščin prepustila Lovski zvezi (LZ) Maribor.

Obiskovalci srečanja so bili navdušeni. Foto: Božidar Kunej

Ta se je naloge lotila zavzeto, odgovorno in imenovala organizacijski odbor prireditve, ki ga je vodil predsednik komisije za lovsko kulturo LZ Maribor Slavko Štiberc, sicer tudi sam vnet rogist. Poleg organizacijskega  odbora, v katerem je bil izredno aktiven tudi predsednik komisije za prireditve in stike z javnostmi LZ Maribor Damir Koblar, je nad vsem skupaj bdel Upravni odbor LZ Maribor pod vodstvom agilnega predsednika Marjana Gselmana.

Ta je kot velik »operativec« imel v rokah »vse vajeti« in je usklajeval dogovarjanje med nosilci odgovornih nalog in strpno pomagal reševati žgoča in odprta organizacijska vprašanja. Teh pa ni bilo malo, saj sta bili na Pragerskem v bistvu druženi dve prireditvi, praznik lovske kulture in Dnevi lovskega strelstva. Drzna pobuda, a hkrati toliko bolj odgovorna, in če se je pripetila kakšna napaka, se organizatorji zanjo opravičujejo. Kdor dela, tudi greši, pravi stari pregovor.

Po prvih ocenah, ki se vrstijo po končani prireditvi, je bil takšen pristop zelo racionalen in tako se je kljub relativno kratkemu času zgodil še en praznik slovenske zelene bratovščine. O dnevih lovskega strelstva bodo poročali drugi, sam lahko glede kulturnega dela izpostavim, da so pohvale po prireditvi kar deževale (nekaj je bilo kritik na rovaš slabšega ozvočenja), in da mi je predsednik organizacijskega odbora Štiberc v šali dejal, da se je zaradi njih »celo malo zredil«.

Šalo na stran, organizatorjem kljub drobnim spodrsljajem, ki se vedno zgodijo, res ni treba zardevati, delo so opravili po najboljših močeh. Sploh, ker se je dogodek zgodil tako rekoč tik po dopustih, ko je bilo za daljše priprave nastopajočih nekoliko manj časa, kot običajno. Ne glede na vse omenjeno, smo slovenski lovci na Pragerskem pokazali bogastvo našega kulturnega poslanstva v širokem kontekstu, sploh ne zgolj petja in igranja na lovske rogove.

Tradicija, ki gre iz roda v rod in nam daje priložnosti za sveža kulturna snovanja

Organizatorji so v program vključili tudi izvedbo monokomedije Toneta Partljiča z naslovom Naj ostane med nami v izvedbi dramskega igralca Bojana Maroševiča. Redko komu uspe pritegniti k sodelovanju tako eminentno ime slovenske dramatike in literature, kot je Tone Partljič, s katerim LZ Maribor tudi sicer dobro sodeluje. Ne smemo pozabiti, da je pomagal tudi pri scenariju ob 100-letnici izhajanja Lovca leta 2010 v SNG Maribor.

Tone Partljič je lovcem zaradi zadržanosti poslal kratko pozdravno pismo, v katerem je med drugim zapisal: »Motiv lova in sledenja, človeka in živali, lova in preživetja je taka dvojnica v literaturi in slikarstvu, kot recimo življenje in smrt, dan in noč, strah in pogum, vojna in mir, eros in thanatos … Gotovo ste vi prisotni že poslušali Finžgarjevo prozo Na Petelina, videli Šubičevo sliko Pred lovom, gotovo poznate Tavčarjevo v Zali, pa spise Murnika, Toneta Svetine itd. Nobelovec Hemingway je pisal o epskem lovu v Afriki, ko je hotel spoznati sebe kot človeka, ne predvsem kot lovca. Kot veste, pa je omenjeno svetovno nagrado dobil za knjigo o spopadu starega ribiča z ribo velikanko, kjer v spopadu z ribo reče, riba te spoštujem, dobra riba, oprosti itd. V soočenju človeka in živali, lovca in uplenjene živali velikokrat najdemo usodna spoznanja o razmerju med ljudmi, ko se vojaška ali policijska enota poda v hajko za begunci, ciljanje prek mušice na cevi na človeka ali medveda je isto opravilo …« Sporočilnost, ki kar sili k razmisleku!

Gostje srečanja so bili tudi člani vokalne skupine Cantare, ki velikokrat nastopajo na lovskih prireditvah. Bili so prijetna osvežitev programa, kar velja tudi za oponašalce jelenjega rukanja. Na Pragerskem torej ni manjkalo ne petja in ne zvena lovskih rogov. Eni bi želeli tega še več, spet drugi manj, okusi so pač različni. O tem bodo govorili v analizah dogodka, ko bodo lahko umirjeno ocenili dobre in slabše plati dogodka na Pragerskem.

Uvodni pozdravni nagovor na 48. SLPZR predsednika Lovske zveze Maribor Marjana Gselmana. Foto: Božidar Kunej

Predsednik LZ Maribor Gselman je kot osrednji govornik poudaril, da »je med lovci veliko umetnikov, ki svojo ljubezen do narave izražajo na različne načine – s petjem, igranjem na instrumente, fotografiranjem, slikanjem, pisanjem poezije … Slovenski lovski pevski zbori in skupine lovskih rogistov odražajo našo nacionalno pripadnost in izraznost v okviru srednjeevropske lovske kulture. Ne smemo pozabiti tudi drugih zvrsti lovske kulture, posebno upodabljajoče umetnosti. Med znanimi slikarji preteklosti velja omeniti nekaj imen: Peter Adamič, Maksim Gaspari, Josip Gorup, Ive Šubic in tudi Božidar Jakac. Med lovci so tudi dandanes nadarjeni slikarji, ki upodabljajo lovske in druge motive iz narave. Dejavni so tudi mojstri graverji, ki z motivi divjadi, lova in arabeskami bogatijo lovsko orožje. Med lovci so navdušeni naravoslovni fotografi, ki s svojimi fotografijami izražajo ljubezen do divjadi. Njihovi vrhunski posnetki so v svetovnem vrhu naravoslovne fotografije, kar dokazujejo z dosežki na svetovnih natečajih in razstavah. In še na nekaj ne smemo pozabiti – na izredno bogato literarno izročilo slovenskih lovcev. V naših vrstah smo imeli vedno vrhunske pisce, kot so: Janko Kersnik, Ivan Tavčar, Rado Murnik , Franc Saleški Finžgar, Jakob Aljaž, Tone Svetina, Saša Vuga in mnogi drugi.«

Med visokimi gosti srečanja na Pragerskem so bili predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca, predsednik KPL Celovec Janez Kaiser, delegacija HLS Hrvatskog lovačkog saveza, delegacija LSS Lovačkog saveza Srbije in vodilni funkcionarji območnih lovskih zvez iz vse Slovenije.

Foto: Bojan Gorenc

Udeležence in goste je nagovoril in pozdravil tudi predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, ki je izpostavil, da »brez lovskih rogov in lovskih pesmi skorajda ne mine noben pomembnejši lovski dogodek. Na letošnjem, že 48-tem srečanju, prazniku lovske kulture bodo ponovno zadoneli številni lovski rogovi, spet se bo slišalo ubrano zborovsko petje, s katerim ohranjamo našo kulturno dediščino in negujemo slovensko lovsko tradicijo. Verjamem, da se nam bo dogodek vtisnil v spomin kot prijetno doživetje in druženje srčnih ljudi. Ob tej priložnosti iskreno čestitam in se zahvaljujem Lovski zvezi Maribor za odlično organizacijo 48. Srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov.«

Prijazne besede je nastopajočim namenil župan občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar. Zaključek prireditve je bila melodija Konec lova, avtorja Jožeta Grleca, nestorja slovenskih lovskih rogistov, ki so jo zaigrale združene skupine rogistov pod vodstvom mladostno razpoloženega dirigenta mag. Janija Šalamona, sicer predsednika Komisije za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS, ki ima tudi zasluge za dobro izvedbo dogodka na Pragerskem. Verjamem, da bodo znotraj komisije najbolj objektivno ocenili celotno dogajanje in si iz oči v oči povedali, kaj je treba v bodoče spremeniti, dodati ali morda tudi odvzeti. Stroki je pač treba zaupati. Svežina snovanja novih vsebinskih in organizacijskih prijemov bodočih srečanj oziroma praznikov lovske kulture je potrebna, o tem ni dilem. Oboje je potrebno, a temelji so trdni.

Na pragerskih odrskih deskah so nastopili: Pevski kvartet ZLD Kočevje, LPZ LD Škale, LPZ Globoko, Lovski oktet Mežica, KD LPZ Bela Krajina, Društvo LPZ in rogisti Zasavje-Trbovlje, LPZ Medvode, LPZ Martin Krpan Bloke, Pevsko društvo prekmurskih lovcev, Lovski oktet Javorniki, Oktet LD Prežihovo, KUD Prekmurski rogisti, Rogisti LZ Maribor, Rogisti Zeleni vrh Vuzenica, Rogisti ZLD Kočevje, Hubertovi rogisti, Domžalski rogisti, Dobovski rogisti, lovski rogisti KUD Muta, KD Notranjski rogisti, Savinjski rogisti Tabor, Lovski rogisti Bohinj, rogisti ZLD Ptuj-Ormož in KD Križevski rogisti.

In za konec še beseda, dve povezovalca programa Stanislava Staneta Kocutarja. Prekaljeni radijski maček, tudi lovec in mariborski mestni viničar ter skrbnik najstarejše vinske trte na svetu na Lentu, ki je vodil že številne lovske dogodke mi je dejal, da je bilo Pragersko »en lep venček vsega, kar je v lovski kulturi dobrega. In tega ni malo, pa še izvedba je bila brezhibna. Konec dober, vse dobro, organizatorjem lahko samo čestitam.« Sam pa bi si drznil dodati: Letos Pragersko, čez nekaj let pa morda SNG Maribor ali celo Cankarjev dom. Zakaj pa ne, naj nelovska publika spozna, kako pomembni segment kulturne dediščine je lovska kultura. Tudi to zmoremo!

Podrobneje o prazniku lovske kulture s komentarjem in o nastopajočih pa v obširnejšem poročilu za revijo Lovec.

dr. Marjan Toš

Praznik lovske kulture: 170 pevcev in 130 rogistov

Lovska zveza Maribor že več desetletij vlaga veliko truda in sredstev v popularizacijo in širjenje lovske kulture v slovenskem prostoru. Letos jim je bila že tretjič zaupana organizacija Srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov. Srečanja, letošnje bo 48., potekajo vsako leto v drugem kraju že od leta 1973.

Rogisti LZ Maribor

Letošnji slovenski lovski kulturni dan se bo zgodil v Športnem centru strelišča Gaj pri Pragerskem 3. septembra ob 15. uri. Ob tej priložnosti  bodo štajerski lovci predstavili  lovsko kulturo  v širšem kontekstu, ne samo njenega pevskega oz. glasbenega izročila in tradicije. Zaradi tega so prireditev  poimenovali »PRAZNIK LOVSKE KULTURE IN LOVSKEGA STRELSTVA«.

Na njej se bodo predstavili lovski ustvarjalci s področja rezbarstva, fotografije, preparatorstva … V kulturnem delu bo sodelovalo 19 skupin lovskih rogistov, 13 lovskih pevskih zborov, glasbena skupina Cantare in dramski igralec Bojan Maroševič z monokomedijo Toneta Partljiča »Naj ostane med nami«.

Zaradi velikega števila nastopajočih, so združili pevce v en zbor. V njem bo nastopilo več kot 170 pevcev in v skupnih nastopih bodo zadonele lovske melodije iz več kot 130 lovskih rogov. Prireditev je mednarodnega značaja, saj bodo sodelovali tudi pevski zbori in rogisti iz sosednjih držav.

Marjan Toš

47. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov v Medvodah

Po enoletnem premoru, ki ga je zakrivila epidemija covid-19, so 16. oktobra, na 47. Srečanju lovskih pevskih zborov in rogistov v Medvodah, ponovno zadoneli številni lovski rogovi in spet se je slišalo ubrano zborovsko petje.

Foto: Urša Kmetec

Praznik lovske kulture, na katerem je nastopilo 27 zborov in skupin rogistov, se je začel z uvodnimi fanfarami Domžalskih rogistov. Predstavnik organizatorja dogodka, predsednik Kulturnega društva Simon Jenko Lovski pevski zbor Medvode Janez Šubic je v dobrodošlici zaželel: »da bi imeli moč, voljo in dovolj podpore lovsko kulturo še naprej približevati širši javnosti.«

47. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov, Medvode

Nastopajoče in obiskovalce sta pozdravila tudi župan občine Medvode Nejc Smole in predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, ki je povedal: »Strah pred druženjem se je zarezal tudi v naše lovske kosti. To ni prav. Prav je, da se družimo, zapojemo in se poveselimo, seveda ob izpolnjenemu pogoju PCT. Hvala, da se danes lahko družimo in z veseljem bom prisluhnil vašemu petju in igranju.«

Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov je po 25 letih ponovno potekalo v Medvodah. Program rogistov je bil v celoti posvečen spominu na Jožeta Grleca, skladatelja in glasbenega strokovnjaka na področju lovskih rogov; zaigrali so skladbe Skupaj lovci, Koračnica lovcev, Pozdrav rogistov, Koračnica, Veselo na lov, Mi smo lovci in Konec lova. V skupnem pevskem nastopu so se zbori predstavili z Zdravljico ter pesmimi Medvoška, Lovčeva ljubezen, Od Urške, Triglav, Lovska in Mi smo lovci.

Program so popestrili Metod Ferbar, ki je predstavil Romanje na Šmarno goro – pridigo, ki jo je za svojega strica Jakoba, ki je služboval na Šmarni gori, napisal sam France Prešeren; Zvone Nagode, ki je interpretiral duhovnika, pisatelja, pesnika, domoljuba in gornika Jakoba Aljaža ter KUD Jarem s skečem Rana ura, ki je nastal po črtici pisatelja in slikarja Ivana Malavašiča.

Foto: Urša Kmetec

Člani Lovske družine Medvode in Lovske družina Šmarna gora so predstavili lovski ropot, oponašalec jelenjega rukanja Simon Ferlinc pa tekmovalne discipline z letošnjega evropskega prvenstva. Na dogodku so predstavili tudi dela slikarja Andreja Militarova, rezbarja Franca Barbiča in strojilca kož Marjana Petrača.

Ob tej priložnosti je Lovska zveza Slovenije podelila zlato plaketo prve stopnje za lovsko kulturo Andreju Militarovu ter posthumno Francu Barbiču – priznanje je ob minuti tišine prevzel njegov sin. Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS je podelila tudi red za lovske zasluge tretje stopnje Lovskemu pevskemu zboru Medvode.

Foto: Urša Kmetec
Foto: Urša Kmetec

Ob zaključni besedi predsednika Komisije za lovsko kulturo in odnose z javnostmi mag. Jani Šalamona so organizatorji prapor prireditve predali Zvezi lovskih družin Prekmurje, ki bo prihodnje leto v Prekmurju organizirala 48. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov ter praznovala že 100-obletnico ustanovitve Prekmurskega lovskega društva.

47. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov

Lovska zveza Slovenije in Kulturno društvo Simon Jenko Lovski pevski zbor Medvode Vas vabita na »PRAZNIK LOVSKE KULTURE«, na 47. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov, ki bo v soboto, 16. oktobra 2021, ob 14. uri, v Športni dvorani v Medvodah, Ostrovrharjeva ulica 4.

Foto: arhiv LZS