Oznaka: praznik lovske kulture

Potem ko je praznik lovske kulture leta 2020 iz Medvod »odpihnil« covid-19, so v Medvodah srečanje pripravili lani. Letos je bilo načrtovano, da bo 48. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov organizirala Zveza lovskih družin (ZLD) Prekmurje, ki pa je organizacijo zaradi spleta okoliščin prepustila Lovski zvezi (LZ) Maribor.

Ta se je naloge lotila zavzeto, odgovorno in imenovala organizacijski odbor prireditve, ki ga je vodil predsednik komisije za lovsko kulturo LZ Maribor Slavko Štiberc, sicer tudi sam vnet rogist. Poleg organizacijskega  odbora, v katerem je bil izredno aktiven tudi predsednik komisije za prireditve in stike z javnostmi LZ Maribor Damir Koblar, je nad vsem skupaj bdel Upravni odbor LZ Maribor pod vodstvom agilnega predsednika Marjana Gselmana.

Ta je kot velik »operativec« imel v rokah »vse vajeti« in je usklajeval dogovarjanje med nosilci odgovornih nalog in strpno pomagal reševati žgoča in odprta organizacijska vprašanja. Teh pa ni bilo malo, saj sta bili na Pragerskem v bistvu druženi dve prireditvi, praznik lovske kulture in Dnevi lovskega strelstva. Drzna pobuda, a hkrati toliko bolj odgovorna, in če se je pripetila kakšna napaka, se organizatorji zanjo opravičujejo. Kdor dela, tudi greši, pravi stari pregovor.

Po prvih ocenah, ki se vrstijo po končani prireditvi, je bil takšen pristop zelo racionalen in tako se je kljub relativno kratkemu času zgodil še en praznik slovenske zelene bratovščine. O dnevih lovskega strelstva bodo poročali drugi, sam lahko glede kulturnega dela izpostavim, da so pohvale po prireditvi kar deževale (nekaj je bilo kritik na rovaš slabšega ozvočenja), in da mi je predsednik organizacijskega odbora Štiberc v šali dejal, da se je zaradi njih »celo malo zredil«.

Šalo na stran, organizatorjem kljub drobnim spodrsljajem, ki se vedno zgodijo, res ni treba zardevati, delo so opravili po najboljših močeh. Sploh, ker se je dogodek zgodil tako rekoč tik po dopustih, ko je bilo za daljše priprave nastopajočih nekoliko manj časa, kot običajno. Ne glede na vse omenjeno, smo slovenski lovci na Pragerskem pokazali bogastvo našega kulturnega poslanstva v širokem kontekstu, sploh ne zgolj petja in igranja na lovske rogove.

Tradicija, ki gre iz roda v rod in nam daje priložnosti za sveža kulturna snovanja

Organizatorji so v program vključili tudi izvedbo monokomedije Toneta Partljiča z naslovom Naj ostane med nami v izvedbi dramskega igralca Bojana Maroševiča. Redko komu uspe pritegniti k sodelovanju tako eminentno ime slovenske dramatike in literature, kot je Tone Partljič, s katerim LZ Maribor tudi sicer dobro sodeluje. Ne smemo pozabiti, da je pomagal tudi pri scenariju ob 100-letnici izhajanja Lovca leta 2010 v SNG Maribor.

Tone Partljič je lovcem zaradi zadržanosti poslal kratko pozdravno pismo, v katerem je med drugim zapisal: »Motiv lova in sledenja, človeka in živali, lova in preživetja je taka dvojnica v literaturi in slikarstvu, kot recimo življenje in smrt, dan in noč, strah in pogum, vojna in mir, eros in thanatos … Gotovo ste vi prisotni že poslušali Finžgarjevo prozo Na Petelina, videli Šubičevo sliko Pred lovom, gotovo poznate Tavčarjevo v Zali, pa spise Murnika, Toneta Svetine itd. Nobelovec Hemingway je pisal o epskem lovu v Afriki, ko je hotel spoznati sebe kot človeka, ne predvsem kot lovca. Kot veste, pa je omenjeno svetovno nagrado dobil za knjigo o spopadu starega ribiča z ribo velikanko, kjer v spopadu z ribo reče, riba te spoštujem, dobra riba, oprosti itd. V soočenju človeka in živali, lovca in uplenjene živali velikokrat najdemo usodna spoznanja o razmerju med ljudmi, ko se vojaška ali policijska enota poda v hajko za begunci, ciljanje prek mušice na cevi na človeka ali medveda je isto opravilo …« Sporočilnost, ki kar sili k razmisleku!

Gostje srečanja so bili tudi člani vokalne skupine Cantare, ki velikokrat nastopajo na lovskih prireditvah. Bili so prijetna osvežitev programa, kar velja tudi za oponašalce jelenjega rukanja. Na Pragerskem torej ni manjkalo ne petja in ne zvena lovskih rogov. Eni bi želeli tega še več, spet drugi manj, okusi so pač različni. O tem bodo govorili v analizah dogodka, ko bodo lahko umirjeno ocenili dobre in slabše plati dogodka na Pragerskem.

Predsednik LZ Maribor Gselman je kot osrednji govornik poudaril, da »je med lovci veliko umetnikov, ki svojo ljubezen do narave izražajo na različne načine – s petjem, igranjem na instrumente, fotografiranjem, slikanjem, pisanjem poezije … Slovenski lovski pevski zbori in skupine lovskih rogistov odražajo našo nacionalno pripadnost in izraznost v okviru srednjeevropske lovske kulture. Ne smemo pozabiti tudi drugih zvrsti lovske kulture, posebno upodabljajoče umetnosti. Med znanimi slikarji preteklosti velja omeniti nekaj imen: Peter Adamič, Maksim Gaspari, Josip Gorup, Ive Šubic in tudi Božidar Jakac. Med lovci so tudi dandanes nadarjeni slikarji, ki upodabljajo lovske in druge motive iz narave. Dejavni so tudi mojstri graverji, ki z motivi divjadi, lova in arabeskami bogatijo lovsko orožje. Med lovci so navdušeni naravoslovni fotografi, ki s svojimi fotografijami izražajo ljubezen do divjadi. Njihovi vrhunski posnetki so v svetovnem vrhu naravoslovne fotografije, kar dokazujejo z dosežki na svetovnih natečajih in razstavah. In še na nekaj ne smemo pozabiti – na izredno bogato literarno izročilo slovenskih lovcev. V naših vrstah smo imeli vedno vrhunske pisce, kot so: Janko Kersnik, Ivan Tavčar, Rado Murnik , Franc Saleški Finžgar, Jakob Aljaž, Tone Svetina, Saša Vuga in mnogi drugi.«

Med visokimi gosti srečanja na Pragerskem so bili predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca, predsednik KPL Celovec Janez Kaiser, delegacija HLS Hrvatskog lovačkog saveza, delegacija LSS Lovačkog saveza Srbije in vodilni funkcionarji območnih lovskih zvez iz vse Slovenije.

Udeležence in goste je nagovoril in pozdravil tudi predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, ki je izpostavil, da »brez lovskih rogov in lovskih pesmi skorajda ne mine noben pomembnejši lovski dogodek. Na letošnjem, že 48-tem srečanju, prazniku lovske kulture bodo ponovno zadoneli številni lovski rogovi, spet se bo slišalo ubrano zborovsko petje, s katerim ohranjamo našo kulturno dediščino in negujemo slovensko lovsko tradicijo. Verjamem, da se nam bo dogodek vtisnil v spomin kot prijetno doživetje in druženje srčnih ljudi. Ob tej priložnosti iskreno čestitam in se zahvaljujem Lovski zvezi Maribor za odlično organizacijo 48. Srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov.«

Prijazne besede je nastopajočim namenil župan občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar. Zaključek prireditve je bila melodija Konec lova, avtorja Jožeta Grleca, nestorja slovenskih lovskih rogistov, ki so jo zaigrale združene skupine rogistov pod vodstvom mladostno razpoloženega dirigenta mag. Janija Šalamona, sicer predsednika Komisije za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS, ki ima tudi zasluge za dobro izvedbo dogodka na Pragerskem. Verjamem, da bodo znotraj komisije najbolj objektivno ocenili celotno dogajanje in si iz oči v oči povedali, kaj je treba v bodoče spremeniti, dodati ali morda tudi odvzeti. Stroki je pač treba zaupati. Svežina snovanja novih vsebinskih in organizacijskih prijemov bodočih srečanj oziroma praznikov lovske kulture je potrebna, o tem ni dilem. Oboje je potrebno, a temelji so trdni.

Na pragerskih odrskih deskah so nastopili: Pevski kvartet ZLD Kočevje, LPZ LD Škale, LPZ Globoko, Lovski oktet Mežica, KD LPZ Bela Krajina, Društvo LPZ in rogisti Zasavje-Trbovlje, LPZ Medvode, LPZ Martin Krpan Bloke, Pevsko društvo prekmurskih lovcev, Lovski oktet Javorniki, Oktet LD Prežihovo, KUD Prekmurski rogisti, Rogisti LZ Maribor, Rogisti Zeleni vrh Vuzenica, Rogisti ZLD Kočevje, Hubertovi rogisti, Domžalski rogisti, Dobovski rogisti, lovski rogisti KUD Muta, KD Notranjski rogisti, Savinjski rogisti Tabor, Lovski rogisti Bohinj, rogisti ZLD Ptuj-Ormož in KD Križevski rogisti.

In za konec še beseda, dve povezovalca programa Stanislava Staneta Kocutarja. Prekaljeni radijski maček, tudi lovec in mariborski mestni viničar ter skrbnik najstarejše vinske trte na svetu na Lentu, ki je vodil že številne lovske dogodke mi je dejal, da je bilo Pragersko »en lep venček vsega, kar je v lovski kulturi dobrega. In tega ni malo, pa še izvedba je bila brezhibna. Konec dober, vse dobro, organizatorjem lahko samo čestitam.« Sam pa bi si drznil dodati: Letos Pragersko, čez nekaj let pa morda SNG Maribor ali celo Cankarjev dom. Zakaj pa ne, naj nelovska publika spozna, kako pomembni segment kulturne dediščine je lovska kultura. Tudi to zmoremo!

Podrobneje o prazniku lovske kulture s komentarjem in o nastopajočih pa v obširnejšem poročilu za revijo Lovec.

dr. Marjan Toš