Novo bobrišče ob reki Pesnici

Zapriseženi član zelene bratovščine iz Voličine in srčni naravovarstvenik Vinko Krajnc je med obhodom lovskega revirja našel veliko bobrišče ob reki Pesnici pod Gradnom.

Novo bobrišče ob reki Pesnici. Foto: Vinko Krajnc

Ob reki Pesnici med Močno in Gočovo je sicer več bobrišč, a najnovejše je očitno eno večjih in na izjemno zavarovanem delu rečne struge. Vinko spremlja ostanke bobrovih večernih pojedin in jih tudi dokumentira. Po njegovih ocenah se bobrišče širi in lahko postane eno večjih. Seveda še zdaleč ne takšnih, kot je največje bobrišče v močvirskem zatoku Globovnice na zahodnem delu Lenarta za ribiškim domom. Je pa zanimivo, da se bobri potem ko so bili spomladi zaradi čiščenja Velke v lenarški Čreti pregnani iz tega vodotoka, na Velko niso vrnili. Vsaj v širšem predelu Črete jih ni mogoče opaziti.

Vinko je tudi sicer izjemen naravovarstvenik in s posebnim občutkom spremlja stanje ogroženih prostoživečih živali. Kot lovec v lovskem revirju vljudno opozarja ljudi, da naj bodo do divjadi bolj prijazni. Takšnih srčnih lovcev in varuhov narave in divjadi, kot je Vinko Krajnc iz LD Voličina v Slovenskih goricah, si v slovenski zeleni bratovščini lahko samo želimo.

mT

Bober se je vrnil v Drvanjo

Bobra (Castor fiber) le redko vidimo, veliko prej opazimo sledi njegove prisotnosti. Njegova najbolj prepoznavna lastnost je sploščen rep. Že lep čas domujejo tudi ob reki Ščavnici s pritoki in ob reki Pesnici s pritoki Globovnica, Velka in Drvanja. Velika kolonija bobrov je ob mokrišču Globovnice na zahodnem robu mesta Lenart in ob Trojiškem jezeru. Potem ko so lani jeseni reko Drvanjo v Zg. Verjanah temeljito očistili in posekali večino obvodnega rastja, so bili vaščani zelo zaskrbljeni, saj so bili ponosni na kolonijo bobrov.

Bobri so se po pol leta vrnili v Drvanjo. Foto: Marjan Toš

Ker je nekaj grmovja vendarle ostalo, je bilo to očitno dovolj, da se je bober vrnil v Drvanjo in da vaščani vnovič lahko opazujejo ostanke njegovih večernih pojedin. Bober je izključno rastlinojed, ki si hrano večinoma išče v dvajsetmetrskem obvodnem pasu. Hrani se s skorjo, listi in poganjki različnih lesnatih rastlin (vrbe, topoli, jelše …), pa tudi z zelišči in vodnimi rastlinami. Podira lahko velika drevesa s premerom več kot meter, vendar raje izbira manjša, saj tako lažje doseže drobne vejice z listi. Ob pomanjkanju obrežne vegetacije zaide tudi na polja, travnike in v sadovnjake.

Bober je bil v 18. stoletju iz naših krajev iztrebljen zaradi prekomernega lova zaradi kože, mesa in bobrovine. Njegov kožuh so uporabljali za izdelavo klobučevine. Ker gre za vodno žival, so njegovo meso uporabljali v času posta. Posamezni bobri so se ohranili le ponekod v srednji in severni Evropi. V 90-letih minulega stoletja so bobre iz Bavarske ponovno naselili na Hrvaškem, od koder so se razširili tudi nazaj v Slovenijo in jih danes najdemo ob reki Muri, Dravi, Savi in Krki s pritoki.

Marjan Toš