Oznaka: šakal

Na temo šakala in drastičnega zmanjševanja števila srnjadi v posameznih delih države smo 14. marca, na Dnevih lovstva v Celju pripravili okroglo mizo, na kateri so sodelovali lovci, znanstveniki, predstavniki kmetov, predstavniki Zavoda za gozdove in Ministrstva za kmetijstvo. Soočili smo mnenja o vplivu šakala na stalež srnjadi.

Lovci ugotavljamo, da večje število šakalov sovpada z manjšo številčnostjo srnjadi. Znanstveniki so opozorili na negativen vpliv klimatskih sprememb, bolezni in nepravilne strukture odstrela po spolu in starosti srnjadi na zmanjšanje plodnosti in posledično števila mladičev. Prav tako je potrebno upoštevati, da je na naših cestah vsako leto povoženih okoli 4.000 osebkov srnjadi. Izpostavljen je bil tudi vpliv košnje – na Ljubljanskem barju je bila izvedena raziskava z označevanjem srnjih mladičev, od katerih je kar sedem od osmih označenih mladičev končalo v balah sena. Silaža, okužena s kadavri pokošenih srnjih mladičev ni le neužitna, temveč tudi zelo nevarna za pašno živino. Lovci smo predlagali nabavo brezpilotnih letalnikov – dronov s termalnimi kamerami, s katerimi bi tik pred košnjo pregledali travnike in najdene mladiče varno prestavili izven področja košnje.

Predstavnik Zavoda za gozdove je zatrdil, da neizpolnjevanje načrtovanih kvot odstrela srnjadi ne bo imelo pravnih posledic. Veljavna zakonodaja namreč nalaga lovskim družinam – upravljavkam lovišč plačilo materialne škode v prometnih nesrečah z udeležbo divjadi, če plan odstrela ni bil izpolnjen. Prav tako Zavod za gozdove, ki ima dejansko roko nad načrtovanjem, čeprav ga formalno izvajajo območne zveze upravljavk lovišč, ne nasprotuje preseganju načrtov odstrela šakala.

Kmetje opozarjajo na problem izplačevanja odškodnin za škode po divjadi, saj se zavedajo, da spričo aktualnega trenda lovske družine kmalu ne bodo več finančno sposobne poravnavati obveznosti do upravičencev. Država dejansko ima v rokah škarje in platno, vendar ne kaže zanimanja za ustanovitev sklada za poplačilo škod po divjadi, v katerega bi vplačevali tako lovci kot pristojno ministrstvo.

Podrobneje o okrogli mizi v prihodnji številki Lovca.

Dr. Gorazd Vengušt iz Veterinarske fakultete UL je v 30 letih svojega dela seciral 750 kosov srnjadi – to je na 30 letni ravni zgolj 0,1 srne na lovsko družino. »Želim si, da bi vsaka lovska družina vsako leto poslala eno (!) truplo srnjadi. Apeliram na lovce, da v primeru, ko najdete truplo srne, pokličete Veterinarsko higiensko službo (VHS) in sporočite, da želite izvedeti, kaj je vzrok pogina. Lovska družina dobi po pregledu tudi poročilo o vzroku pogina. Če VHS tega ne sporočite, gre truplo v uničenje,« poudarja dr. Vengušt

Največ, to je 43 % pregledanih kosov srnjadi je poginilo zaradi zajedavcev (lani smo v Sloveniji dobili tri nove, eden od njih je zoonoza, ki škoduje tudi ljudem), za 15 % poginov so odgovorne bakterije (v Sloveniji so prisotne številne bakterije, ki so včasih veljale za eksotiko, na primer gnojne bakterije). V zadnjih 15 letih pa pri srnjadi ugotavljajo tudi veliko novotvorb – rakotvornih obolenj, ki so posledice onesnaženega okolja, saj je srna tudi bioindikator okolja.