Oznaka: srnjad

Predsednikov pogled: srnjad v slovenskih loviščih izginja

  By ,

Že dlje časa se govori, da srnjad v slovenskih loviščih počasi izginja. V nekaterih lovskih družinah se pridušajo, da ne morejo izpolniti letnih planov. Na to, da je srnjad v krizi, opozarjamo načrtovalce, iščemo vzroke, skušamo najti rešitve, predlagamo ukrepe in pričakujemo tudi pomoč države.

Foto: Pixabay

“Nismo čakali križem rok, poskušali smo ugotoviti, za kaj gre. Komisija za upravljanje z divjadjo je naredila raziskavo, ki je povezovala stalež divjadi s staležem šakala. Ne trdimo, da je to edini razlog, vzrokov je prav gotovo več, vendar se lovci ukvarjamo le s tistimi, ki so v naši pristojnosti, kar šakal nedvomno je. Opozarjamo načrtovalce in državo, da je srnjad v krizi. Če se ne bomo lotili ukrepov, bomo srnjad čez desetletja naseljevali tja, kjer je bila včasih prevladujoča divjad,” izpostavlja predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca.

V Slovenskogoriških loviščih poleg srnjadi vse več divjih prašičev

  By ,

Na sedežu Lovske zveze (LZ) Maribor so izvedli kategorizacijo trofej uplenjene divjadi z analizo odvzema divjadi iz lovišč (povozi in pogini ter drugi vzroki izgube divjadi) v 23 lovskih družinah Slovenskogoriškega lovskoupravljavskega območja (LUO).

Strokovna komisija je skrbno pregledale vse trofeje in podatke. Foto: Božidar Kunej

Članice tega LUO, ki leži v severovzhodnem delu Slovenije in obsega ravninski svet Dravskega polja ter gričevnati svet zahodnih Slovenskih goric ter Dravinjske gorice, so lovske družine Kungota, Šentilj, Paloma – Sladki Vrh, Kamnica, Malečnik – Košaki, Pesnica – Jarenina, Jakob, Velka, Sv. Ana. Sv. Jurij, Pernica, Lenart, Benedikt, Dobrava, Voličina, Duplek, Pobrežje – Miklavž, Starše, Rače, Polskava, Črešnjevec, Cigonca in Laporje.

Najštevilčnejša vrsta divjadi na celotnem območju je srnjad, ki predstavlja tudi poglavitni vir prihodkov za pokrivanje stroškov upravljanja lovskih družin. Del odstrela trofejnih srnjakov lovske družine namenjajo tujim lovskim gostom v okviru lovnega turizma.

Skupni odvzem srnjadi v LUO Slovenske gorice v letu 2023 je znašal 1.246 glav srnjadi obeh spolov in vseh starostnih struktur, kar predstavlja 97,50 % realizacijo načrta. Poleg odstrela, ki je znašal 911 glav srnjadi obeh spolov, so v LD zabeležili še 211 povozov srnjadi na cestah, 36 srn in srnjakov so uničili psi, 29 jih je obležalo pod kosilnicami (mladiči v času košnje), 10 glav pa je poginilo zaradi bolezni. Preostanka izgub pa ni bilo mogoče ugotoviti.  

Zaskrbljeni zaradi upadanja številčnosti male poljske divjadi – divji prašiči tudi v Benediktu in Lenartu

V lovskih družinah so uplenili tudi 1.221 lisic in lisjakov, 41 jazbecev, 10 kun zlatic in 108 kun belic, 64 poljskih zajcev, 385 fazanov,198 rac mlakaric, 1.461 sivih vran in 6 šakalov. Uplenili so še 6 jelenov – damjakov, ki so pobegnili iz obor. Na ocenjevanju so strokovnjaki ocenili, da je v omenjenih loviščih iz leta v leto več divjih prašičev, ki povzročajo največ škode v kmetijstvu. Lani so se na novo pojavili v loviščih, kjer jih doslej še ni bilo.

Skupni odvzem divjih prašičev (odstrel in povozi na cestah) je lani znašal 208 živali obeh spolov. V LD Benedikt so uplenili 4 prašiče, v Kungoti kar 47 (to je največ v celotnem LUO Slovenske gorice), v Polskavi 41 (od tega en povoz), na Velki 9 (tudi dva povoza), v Cigonci 9, v Črešnjevcu 3, v Dupleku 1, v Kamnici 39  in v LD Košaki – Malečnik na obrobju mesta Maribor 31 divjih prašičev (od tega so imeli 13 povozov na cestah). V LD Laporje so uplenili 1 divjega prašiča, v Pernici 2, v Pesnici – Jarenini 3, v Lenartu 1, v Račah 6, v Staršah 5 in v Šentilju 4 (z enim povozom). Kot je povedal strokovni tajnik LZ Maribor in tajnik  slovensko goriškega LUO Božidar Kunej, so v vseh lovskih družinah zaradi nevarnosti afriške prašičje kuge izvajali vse sprejete preventivne ukrepe.

Marjan Toš