V veliki dvorani lovskega doma Lovske družine Kidričevo na Hajdini je pred dnevi potekala predstavitev zbornika o 100-letnici organiziranega slovenskega lovstva na ptujsko – ormoškem območju.
Avtorji prispevkov in člani uredniškega odbora zbornika. Foto: Matej Španinger
Ob tej priložnosti so avtorji prispevkov v zborniku – dr. Srečko F. Krope, dr. Marjan Toš, mag. Emilijan Trafela, Mirko Obran in Stanislav Frangež – na kratko predstavili svoje razprave in izpostavili nekatere važnejše zgodovinske mejnike v razvoju zdajšnje Zveze lovskih družin (ZLD) Ptuj Ormož, ki je naslednica podružnice Slovenskega lovskega društva Ptuj iz leta 1921.
Podružnica je opravila tudi pomembno narodno-politično poslanstvo v letih po prvi svetovni vojni, od vsega začetka pa se je zavzemala za varstvo narave in ohranitev divjadi. Številne udeležence in goste je na predstavitvi v polnem kidričevskem lovskem domu pozdravil predsednik ZLD Ptuj-Ormož dr. Krope, v kulturnem programu pa so nastopili ptujsko-ormoški lovski rogisti. Sceno so izvirno sooblikovali praporščaki vseh lovskih družin ZLD Ptuj-Ormož, ki združuje 24 lovskih družin z nekaj več kot tisoč člani.
Marjan Toš
Praporščaki LD so se poklonili spominu na stoletno zgodovino lovstva na ptujskem in ormoškem območju. Foto: Marjan TošPredstavitev so obogatili ptujsko – ormoški lovski rogisti. Foto: Matej Španinger
Zveza Lovskih družin (ZLD) Prekmurje pod vodstvom predsednika dr. Arpada Köveša je 21. oktobra v gledališki dvorani Park v Murski Soboti pripravila slovesnost ob visokem jubileju organiziranega lovstva na levem bregu Mure.
Foto: Marjan Gselman
Poleg članov zelene bratovščine ter njihovih lovskih tovarišev iz sosednje Madžarske so jo z obiskom počastili tudi mnogi prekmurski župani in poslanci Državnega zbora iz dežele štorkelj, kot radi poimenujemo naše lepo Prekmurje. Slovesnost je bila skrbno pripravljena in na visokem nivoju. Prekmurski lovci so vnovič dokazali, da so trdni člen v verigi slovenske lovske organizacije, in da globoko spoštujejo svoje zgodovinske korenine.
100 let organiziranega lovstva v Prekmurju in 50 let delovanja Prekmurskih rogistov
Prireditev je domiselno povezoval in vodil Edvard Jakšič, vse udeležence pa je pozdravil predsednik ZLD Prekmurje dr. Arpad Köveš. Njegove izbrane besede so sicer zvenele praznično, a sporočilno odmevno, saj je med drugim povedal, da »so obletnice lepi spomini na začetke delovanja, a da vendarle živimo v času hitro se spreminjajočih družbenih sprememb, na osnovi česar se stalno porajajo ideje o preoblikovanju po naši oceni dobro urejenega lovstva, kar nam zavidajo tudi v tujini. Ne zavračamo pozitivnih sprememb, saj je treba iti v korak s časom, vendar so med njimi tudi ideje, ki so za nas dostikrat nesprejemljive. V tem oziru ima območna zveza v navezi z našo krovno lovsko organizacijo, Lovsko zvezo Slovenije, pomembno nalogo, da zagovarja interese lovstva.«
Köveš je omenil prostovoljno delo slovenskih lovcev, ki je prav tako odlika lovcev v Prekmurju, saj izvajajo mnoge naloge in aktivnosti, ki so povezane s poslanstvom lovstva, a imajo tudi širši družbeni pomen. Ni pozabil poudariti, da prekmurski lovci dobro sodelujejo z državnimi organi in ustanovami, z lokalnimi skupnostmi in z drugimi organizacijami in ustanovami, ko gre za vprašanja lovstva, varstva narave, rabe okolja, kulture in izobraževanja.
Foto: Marjan Toš
O bogati lovski tradiciji, o lovskem tovarištvu in prizadevanjih za ohranitev temeljnih vrednot slovenskega lovstva, je v kratkem pozdravnem nagovoru spregovoril predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač. Omenil je nekatera odprta vprašanja in opozoril, da je lovska organizacija odgovorni dejavnik na področju aktivnega varstva narave in divjadi, in da bodo temu primerne tudi pričakovane in napovedane spremembe ali dopolnitve lovske zakonodaje.
»V zadnjih nekaj letih smo na področju lovstva dosegli več vsebinskih sprememb, na katere se moramo še sami navaditi. Pri tem pa ne smemo pozabiti naše lovske etike, ki je ne glede na spremembe poglavitni ključ pri razvoju in poslanstvu lovstva«, je med drugim dejal mag. Bradač in dodal, da smo slovenski lovci lahko uspešni »samo združeni in enotni«.
V duhu tega sporočila je nastopil tudi slavnostni govornik, lovec in predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Alojz Kovšca. Izpostavil je lovsko tradicijo, lovsko etiko in kulturo, običaje in lovsko tovarištvo, ki druži in povezuje slovenske lovce. »Kljub temu, da je možnosti za preživljanje prostega časa vse manj, smo lahko veseli, da v lovske vrste prihajajo mlajši ljudje in še bolj veseli, da imamo med nami tudi lovske tovarišice«, je slikovito dejal slavnostni govornik.
Po njegovih besedah je lovska tradicija na slovenskih tleh del dediščine, zato slovenskih lovcev in lovske organizacije ne morejo zamajati nobene politične spremembe. »Politični sistemi in politiki se menjavajo, slovenski lovci pa ostajamo. Zvesti smo zeleni barvi, našemu lovskemu kroju in privrženi načelom plemenitega delovanja v korist varovanja narave in divjadi«, je še izpostavil Kovšca. Lovcem iz Prekmurja je čestital ob stoletnem jubileju in temu voščilo dodal še čestitko prekmurskim rogistom ob njihovem »Abrahamu«.
Edini še živeči ustanovni član Prekmurskih rogistov Anton Vidonja. Foto: Marjan Toš
Društvo Prekmurski rogisti vodi predsednik Rudi Slogovič. Ob jubileju so posej pozdravili edinega še živečega ustanovnega člana Antona Vidonjo. Prekmurski rogisti so bili, so in bodo ostali veliki ambasadorji slovenske lovske kulture in to so potrdili tudi z nastopom na slovesnosti ob zlatem jubileju skupine, ki jo je vidno zaznamoval legendarni prof. Jože Grlec.
V bogatem, lovsko in rahlo prekmursko obarvanem kulturnem programu so nastopili Prekmurski rogisti pod umetniškim vodstvom prof. Staneta Peterke, Pevsko društvo prekmurskih lovcev in mlada glasbena skupina Ethnotrip – »FALAJČEK«, ki je pričarala delček prekmurske glasbene dediščine in z nežnim prekmurskim melosom »pobožala« srca obiskovalcev.
Ob jubileju je ZLD Prekmurje iz rok predsednika slovenskih lovcev mag. Bradača prejela plaketo LZS ter veliko čestitk, daril in spominskih plaket mnogih slovenskih območnih lovskih zvez. Lepo prireditev so sklenili s prijetnim družabnim srečanjem in obujanjem spominov. Ob jubileju so izdali tudi spominski zbornik in značko. Prekmurski lovski praznik, vreden vsega spoštovanja.
V veliki dvorani Celjskega doma je bila na svetovni dan Zemlje, 22. aprila, svečana akademija v počastitev stoletnice lovstva na Celjskem.
Foto: Marjan Toš
Množico savinjsko-kozjanskih lovcev in njihovih gostov iz vse Slovenije so nagovorili in pozdravili predsednik Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih družin (SKZLD) Celje Maksimilijan Arlič, celjski župan Bojan Šrot in predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač. Vsi so izpostavili pomen lovstva in lovske organizacije v pretekosti, predvsem pa njeno veliko odgovornost, poslanstvo in dolgoročno naravovarstveno vlogo v sodobnem času.
Akademija je postregla tudi z bogatim in izbranim lovsko-kulturnim programom, s katerim so tudi celjski lovci potrdili že dolgo znano resnico, da je lovstvo s svojim kulturnim ustvarjanjem del nesnovne kulturne dediščine na Slovenskem. Slovesnosti so dodali odmevni pečat Savinjski in Štajerski rogisti in seveda lovski praporščaki, ki so sooblikovali sceno na odru velike dvorane Celjskega doma. Prijetna osvežitev kulturnega program je bilo ubrano petje članov Šaleškega študentskega okteta in nastop skupine Quatro Stik. Nekaj drugačnega, a lepo darilo zeleni bratovščini ob okroglem jubileju.
Po akademiji so se člani zelene bratovščine zadržali še v sproščenem in prijetnem tovariškem druženju in obujali spomine na prehojeno pot lovcev od »savinjskih snežnih vršacev in domovanja gamsov do obsoteljskih meandrov s še vedno živahnimi kosci na Kozjanskem«. Imeli so si veliko za povedati.
Foto: Marjan Toš
Bogata zgodovina je porok prihodnosti
Ob visokem jubileju je SK ZLD Celje izdala tudi priložnostno publikacijo z naslovom Sto let lovstva naCeljskem 1922 – 2022. Prispevke so napisali Vladimir Hrovatč, Zdravko Mastnak, dr. Boštjan Pokorny in Jernej Štrajhar. Knjigo je uredila dr. Ida Jelenko Turinek, lektorirala Jasmina Spahalič, oblikoval pa Bojan Žičkar. Uvodno poslanico ob stoletnici je napisal Jernej Štrajhar v obliki poetične pesnitve z naslovom Bodimo pravi poslanci narave in v njej med drugim opozoril, da »zdrav razum gojimo v glavi, saj divjad ni kriva, da živi pod isto streho z nami. Zato lovci, ki narave smo poslanci, storimo vse, da še dolgo nam peli bodo Slavci!«.
Predsednik SK ZLD Celje Maksimilijan Arlič je v kratkem predgovoru h knjigi izpostavil, da tudi zdajšnja generacija lovcev s svojim načinom upravljanja z lovišči, predvsem pa z upravljanjem z divjadjo, uspešno nadajuje tradicijo predhodnikov, ki so jim zelo hvaležni za njihovo minulo delo. Zelo pomenljivo se je dodatknil aktualnega lovskega trenutka in med drugim zapisal, da je edini način, da bodo lahko prepustili zdravo divjad in naravo zanamcem sonaravni način upravljanja z divjadjo. »Da bomo imeli komu predati vse te lepote, je treba delovati z izrednim občutkom, predvsem z mladimi. Samo z lastnimi dobrimi zgledi jih bomo pritegnili svoje vrste. Dober zgled lahko ustvarimo na način, da upoštevamo besede dr. Ivana Lovrenčiča, ki veljajoše danes: Lov je šola preudarnosti, vztrajosti in doslednosti, šola prisotnosti duha. Lov navaja ljudi zopet k naravi. In še ena pomembna misel: mi poznamo samo eno barvo – to je – zeleno, barvo svojih lovišč,« je sklenil predgovor Arlič.
Prvi načelnik je bil Fritz Confidenti, podnačelnik pa Fran Roblek
Iz zgodovinskega pregleda lovstva na Celjskem od ustanovitve podružnice Slovenskega lovskega društva (SLD) leta 1922 do druge svetovne vojne in po letu 1945, ki ga je napisal Vladimir Hrovatič, je mogoče razbrati vse važnejše zgododovinske prelomnice, ki so zaznamovale razvoj lovske organizacije v tem delu Slovenije. Od ustanovnega občnega zbora podružnice Sloveskega lovskega društva Celje 9. februarja 1922, v celjskem hotelu Balkan, do ureditve lovstva v Kraljevini Jugslaviji, povojni SFRJ in seveda v samostojni republiki Sloveniji po letu 1991.
29. januarja je okoli 40 lovcev oblikovalo pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice Slovenskega lovskega društva za okrajni glavarstvi Celje in Konjce. Ustnovni občni zbor je bil že 9. februarja 1922 v celjskem hotelu Balkan. Za načelnika nove podružnice je bil izvoljen Fritz Confidenti, za podnačelnika Fran Roblek in za tajnika Ljudovit Černej. Knjigo bogatijo izbrane dokumentarne fotografije in celo faksimile Pravil podružnice SLD Celje z dne 19. februarja 1922. O ustanovitvi celjske podružnice SLD je zelo verodostojno poročalo tudi glasilo SLD Lovec.
Danes so tudi celjski lovci varuhi narave in divjadi
O zdajšnji razvejani dejavnosti SK ZLD Ceje, ki združuje in povezuje 46 lovskh družin z več kot 2.000 člani, je napisal prispevek Zdravko Mastnak, sicer dolgoletni strokovni tajnik te območne zveze. O lovu v peteklosti,o gojitvi divjadi nekoč, o gospodarjenju z divjadjo in o zdajšnjem trajnostnem upravljanju s populacijami različne divjadi pa je napisal poglobljeno strokovno študijo prof. dr. Boštjan Pokorny, izjemen lovski strokovnjak, raziskovalec in lovski publicist. Spominska publikacija je navzven videti kot skromna knjižica, a je prepolna uporabnih informacij in podatkov. Hkrati je svojevrstni trajni spomenik mnogim generacijam savinjsko-kozjanskih lovcev, ki so v dolgih desetletjih sooblikovali in soustvarjali njeno bogato zgdoovino.
Društvo ljubiteljev ptičarjev je v letošnjem letu proslavilo stoletnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti so posneli tudi film.
V začetku dvajsetih let minulega stoletja je med takratnimi slovenskimi kinologi dozorela zamisel, da bi se morali kinološko organizirati in sicer podobno, kot so se že v nekaterih delih Evrope. Tako so 23. februarja 1921 v Ljubljani ustanovili prvo pasemsko organizacijo-Klub ljubiteljev ptičarjev, ki se je kasneje preimenoval v Društvo ljubiteljev ptičarjev-DLP. Namen takratnega kluba leta 1921 je bil zbrati vse slovenske lovce, ki se zanimajo za vzgojo in vzrejo ptičarjev, skrbeti za ohranjanje in nadaljnji razvoj čistopasemskih pasem in pričeti voditi rodovno knjigo vseh ptičarskih pasem.
Lovska organizacija v Mariboru je od vsega začetka odgovorna članica krovne organizacije slovenskih lovcev – Neprecenljivo je njeno kulturno in narodno-politično poslanstvo v turbulentnih časih po prvi svetovni vojni – Danes je v 45 lovskih družinah Lovske zveze Maribor združenih 2.100 lovcev, med njimi tudi nekaj lovk.
Gostje in udeleženci zborovanja v Narodnem domu. Foto: Čerič
V veliki Maistrovi dvorani Narodnega doma Maribor, v hiši, v kateri so se ob prevratu leta 1918 odigrali za slovenstvo v mestu ob Dravi in na slovenskem Štajerskem številni prelomni dogodki, je bila 7. oktobra slavnostna akademija ob stoletnici Lovske zveze Maribor. Dogodek pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja, je pritegnil veliko pozornosti in je vnovič potrdil veljavo in pomen lovske organizacije na Štajerskem.
Program je povezoval zgodovinar in radijski urednik Stanislav Stane Kocutar, sicer član LD Kamnica. V kulturnem programu so nastopili mariborski lovski rogisti pod dirigentsko palico maestra Marjana Goloba in vokalna skupina Cantare. Neverjetno svečano ozadje in sceno so oblikovali praporščaki vseh lovskih družin iz mariborske zveze in iz sosednjih lovskih zvez ter iz Kluba prijateljev lova Celovec. Skupaj se jih je po arhaičnem stopnišču Narodnega doma do veličastne Maistrove dvorane sprehodilo kar 55.
Slavnostne akademije se je poleg množice lovcev udeležilo tudi veliko gostov, med katerimi so bili predsednik državnega zbora Igor Zorčič, kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, direktor direktorata za lovstvo in ribištvo mag. RobertRežonja, mariborski župan AleksanderSaša Arsenovič, predsednik Lovske zveze Slovenije mag. LadoBradač, predsednik KPL iz Celovca Janez Kaiser, predstavniki številnih območnih ZLD in LZ iz vse Slovenije, župani štajerskih občin, predstavniki LPN in lovske inšpekcije.
Slavnostni govornik je bil predsednik Državnega zbora Igor Zorčič. Med drugim je dejal: »Vesel sem, da lahko danes z vami delim ta izjemen jubilej – stoletnico organiziranega lovstva na Štajerskem. Visoka obletnica Lovske zveze Maribor dovolj zgovorno priča o vaši veliki vztrajnosti, ki je omogočila nastanek in dolgoletno delovanje vaše zveze, ter izjemni ljubezni do narave, s čimer si zveza zagotavlja prepoznavno delovanje in družbeni ugled. Štajerci ste še posebej znani po vaši ljubezni do lova, pri čemer ste svoje poslanstvo – ohranjanje naravnega ravnovesja – še nadgradili z bogatimi družbenimi dejavnostmi vaših lovski družin in zveze. Lovski kulturi ter negovanju lovske tradicije in običajev ste dodali bogato kulturno življenje s prireditvami, razstavami in druženji. Vselej izkažete solidarnost s sočlani in drugimi člani vaših skupnosti, prispevate pa tudi k razvijanju in promociji sodobne pridobitvene dejavnosti, kot je lovski turizem in »foto« lov na velike zveri. Prepogosto se lov enači zgolj s poseganjem po orožju in streljanjem, vendar je lov danes veliko več. Je šport in rekreacija, je gospodarska dejavnost, je vrhunska kulinarika, je okoljevarstvo. Ko danes govorimo o lovskih družinah in zvezah, imamo v mislih veliko število zagnanih entuziastov, ki skrbijo za obstoj različnih živalskih vrst, za ohranjanje naravnega ravnovesja in bogastva. Lovci sodelujete tudi pri ozaveščanju družbe o pomenu trajnostnega razvoja in razširjate glas, da si vsa živa bitja delimo isti planet in se moramo zato naučiti sobivati, divjim živalim pa dopustiti življenje v njihovih naravnih okoljih. Vaše lovske družine in zveze so tudi odličen primer dobre organiziranosti in solidarnosti družbe. Nenazadnje pa naj izpostavim tudi zgodovinski pomen lovske zveze za Maribor in za Slovence. Lovska zveza Maribor oziroma takratna podružnica Slovenskega lovskega društva v Mariboru je bila ustanovljena v turbulentnih časih po prvi svetovni vojni, po boju za severno mejo in v časih ponemčevanja Maribora, ki se je kasneje z dvigom nacizma samo še stopnjevalo. Organiziranje društva je imelo tako ob vseh njegovih kulturnih dejavnosti pomemben prispevek za ohranjanje slovenstva na Štajerskem. V Sloveniji smo upravičeno ponosni na našo bogato kulturno dediščino, v katero nedvomno sodi tudi zgodba o organiziranem lovstvu«.
Slavnostno akademijo so sklenili s premiero monokomedije Naj ostane med nami avtorja Toneta Partljiča. Z njo se je doživeto in igralsko prepričljivo predstavil dramski Igralec Bojan Maroševič s statisti iz KUD Pekre. Pred akademijo je bil na balkonu Narodnega doma kljub deževnemu vremenu krajši koncert lovskih rogistov. Pred družabnim srečanjem v preddverju Maistrove dvorane so mariborski lovski zvezi čestitali za stoletnico in ji podarili spominska darila in plakete predstavniki ZLD Gorica, ZLD Kočevje, SK ZLD Celje, Koroške lovske zveze, ZLD Ptuj – Ormož, ZLD Prekmurje, Lovačkog saveza osiječko-baranjske županije v sosednji Hrvaški in KPL iz Celovca.
dr. Marjan Toš
Fotoutrip s slavnostne akademije ob 100 letnici LZ Maribor/ vse foto Čerič, Maribor
Letos mineva okroglih sto let od ustanovitve Podružnice Slovenskega lovskega društva v Mariboru.
Vodstvo LZ Maribor ob stoletnici napoveduje nadaljevanje bogate tradicije štajerskega lovstva. Foto: arhiv LZ Maribor
Ustanovljena je bila na pobudo Dragotina Klobučarja, enega od soustanoviteljev Slovenske lovske organizacije leta 1907. Klobučar je tudi prevzel funkcijo prvega predsednika mariborske podružnice SLD, ki je začela delovati z majhnim številom članov. Mariborska podružnica je ustanovila svoje odseke v sodnih okrajih Maribor, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Slovenska Bistrica, Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec.
Imela je pomembno narodno-politično vlogo, saj so štajerski lovci že pred prevratom pomagali krepiti slovenski značaj pokrajine in Maribora. Osnovno poslanstvo mariborske podružnice SLD je bila seveda skrb za obnovo nekdanjih bogatih staležev divjadi v naravno bogatih revirjih Pohorja, Kozjaka, Dravskega polja in Slovenskih goric. Za Dragotinom Klobučarjem je funkcijo predsednika podružnice prevzel primarij dr. Hugon Robič, ki ga je nasledil primarij dr. Mirko Černič, njega pa dr. Bogdan Pogačnik, ki je bil hkrati podpredsednik Zveze lovskih društev Dravske banovine v Ljubljani.
Naslednica podružnice je zdajšnja Lovska zveza Maribor, ki združuje 45 lovskih družin s preko 2.100 člani. Ob jubileju bo 7. oktobra, ob 17. uri, v Maistrovi dvorani v Narodnem domu slavnostna akademija, ki se je bodo poleg lovcev udeležili še predsednik Državnega zbora RS Igor Zorčič, kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, direktor Direktorata za lovstvo in ribištvo mag. RobertRežonja, mariborski župan Saša Arsenovič in predsednik Lovske zveze Slovenije mag. LadoBradač.
Slavnostni govornik bo Igor Zorčič, lovce in njihove goste pa bo nagovoril in pozdravil predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman. V kulturnem programu bodo nastopili mariborski lovski rogisti, vokalna skupina Cantare in dramski igralec Bojan Maroševič. Premierno bo predstavil monokomedijo Naj ostane med nami avtorja Toneta Partljiča. Pred akademijo bo ob 16.30 na balkonu ND krajši koncert lovskih rogistov in na ulici kneza Koclja svečana povorka lovskih praporščakov. Dogodek, ki bo zagotovo pritegnil tudi številne meščane Maribora.
V Kidričevem je bilo v nedeljo, 12. septembra, veliko zborovanje lovcev ob stoletnici ustanovitve podružnice Slovenskega lovskega društva na Ptuju. Njena naslednica je Zveza lovskih družin Ptuj – Ormož, ki združuje 24 lovskih družin s 1009 člani in članicami. Po velikosti je deseta največja območna zveza v Sloveniji, a med najbolj aktivnimi v okviru Lovske zveze Slovenije.
Čestitke ptujske županje Nuške Gajšek predsedniku ZLD Ptuj-Ormož dr. Srečku F. Kropetu. Foto: Marjan Toš
Kidričevo je bilo na praznično nedeljo ptujskih in ormoških lovcev odeto v zeleno. Člani zelene bratovščine so prišli iz vseh koncev in napolnili veliko dvorano restavracije Pan. V zraku je bilo čutiti eno samo pričakovanje, saj se stoti list življenja ne obrne pogosto. In tisti, ki mu pripade ta čast, je lahko priča zgodovinskemu trenutku. Temu smo bili priče vsi, ki smo na povabilo vodstva ZLD Ptuj – Ormož, njenega predsednika doc. dr. Srečka Felixa Kropeta in njegovih sodelavcev, prišli v Kidričevo. Veliko nas je bilo in gostitelji so nas pozdravili prešerno razpoloženi. Zelene vejice za klobuki, lovski kroji, vedro razpoloženje in za nameček še izjemno lepo zgodnje jesensko vreme. Lepšega praznika skoraj nismo mogli doživeti.
Zborovanje in slavnostna akademija ob stoletnici organiziranega lovstva na ptujsko-ormoškem zgodovini v spomin in prihodnosti v izziv
Veličastno je izgledal zbor praporščakov, ki so prišli na oder in naredili nepozabno sceno. Zven ptujskih lovskih rogistov je napovedal dogodek zgodovini v čast in prihodnosti v pozdrav. Spremljali smo domiselni kulturni program, ki ga je izvrstno povezoval Miha Masten, in v katerem so nas dobesedno navdušili ptujski lovski rogisti, ki so za nameček še ubrano zapeli in za odhod praporščakov zaigrali koračnico. Orosilo se je oko marsikaterega starejšega lovca in ga spomnilo na leta, ko je druženje po lovih spremljala lepa slovenska lovska pesem in se je po zelenih logih razlegel zvok harmonike, klarineta in trobente. To so bili lepi, stari dobri časi, so se spominjali ptujski lovski očanci, ki jih na akademiji ni bilo malo.
Preprosto, a posrečeno sceno je dopolnil novi grb ZLD Ptuj – Ormož. Na njem je upodobljen jerebičji par, ki predstavlja zvestobo. Novi grb, ki je prvi tovrstni prepoznavni znak lovske organizacije na Slovenskem, simbolizira zvestobo ptujskih in ormoških lovcev stoletnemu izročilu in temeljnim vrednotam slovenskega lovstva in lovske organizacije. Zelo izvirno in posrečeno.
Ptujski rogisti so tudi ubrano zapeli. Foto: Marjan TošČastni pokrovitelj praznovanja Alojz Kovšca. Foto: Marjan Toš
Lovce in njihove goste sta na svečani akademiji v Kidričevem pozdravila in nagovorila doc. dr. Srečko Felix Krope, predsednik ZLD Ptuj-Ormož, ptujska županja Nuška Gajšek (ZLD je podelila statuo Mestne občine Ptuj), župan Občine Kidričevo Anton Leskovar in zaradi zadržanosti s pozdravnim pismom predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.
Slavnostni govornik je bil častni pokrovitelj praznovanja, predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca. Njegov govor je bil nekaj izjemnega, saj je odkrito, preudarno, brez dlake na jeziku, a spoštljivo in smiselno opozoril na aktualnost trenutka, v katerem se nahaja slovensko lovstvo in slovenska lovska organizacija. Njegov govor bi lahko primerjali s programskimi vizijami nekaterih slovenskih lovskih legend izpred davnih desetletij, le da jim je govornik dodal primesi aktualnega časa. Sporočilno izjemno aktualno, neposredno, spoštljivo do preteklosti in optimistično do prihodnosti. Spominjal je na čase, ko smo imeli lovske vizionarje in ljudi, ki so se znali zavzeti za nas.
V Kidričevem smo doživeli lep in nepozaben lovski praznik, na katerem smo obrnili list za prihodnjih sto let, za čas, ki predstavlja nove izzive, kot je napovedal predsednik ZLD Ptuj – Ormož doc. dr. Krope.
dr. Marjan Toš
Spominsko plaketo LZS prejema častni predsednik ZLD Ptuj-Ormož mag. Emilijan Trafela. Foto: Marjan Toš
15. maja je minilo sto let od ustanovitve Podružnice Slovenskega lovskega društva na Ptuju, ki je v letih pred drugo svetovno vojno opravila tudi pomembno narodno-politično poslanstvo in se uveljavila kot trdna slovenska lovska postojanka.
Na bogato zgodovino so ptujsko-ormoški lovci izredno ponosni in jo bodo predstavili tudi v posebnem spominskem zborniku. Iz ohranjene dokumentacije lahko povzamemo, da je pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice z dr. Ludovikom (Ludvikom) Jenkom na čelu, pozval vse lovce in ljubitelje lova, da se udeležijo ustanovnega občnega zbora 15. maja 1921 leta v ptujskem Narodnem domu.
Zborovalci so izvolili za načelnika ptujske podružnice zdravnika dr. Ludvika Jenka, za tajnika učitelja Mirka Majcna in za blagajnika davčnega upravitelja Alberta Primca s Ptuja. Ostali odborniki so bili graščak Gvidon Pongrac iz Trnove in ptujski odvetnik dr. Franc (Franjo) Šalamun, namestnika odvetnik dr. Adam Ban iz Ormoža in okrajni gozdar Alojzij Barle s Ptuja, preglednika pa posestnik Ivan Babusek iz Krčevine in učitelj Simon Kebler iz Majšperka. .
Še pred ustanovitvijo ptujske podružnice je dr. Janko Lokar izjavil, da je njen okoliš lepa lovska postojanka, in da bo s primernim poslovanjem lahko združila vse lovce okraja ter onemogočila lovske tatvine in zatrla lovsko »mrharstvo«.
Podružnica SLD Ptuj je na zboru sprejela program svojega dela. Po prvi svetovni vojni je ostalo veliko orožja, ki so si ga prisvojili krivolovci. Zato je bila glavna naloga podružnice onemogočiti divji lov. O ustanovitvi podružnice SLD na Ptuju je poročal tudi Lovec. Poročevalec je zapisal, da se je »ustanovni občni zbor vršil ob jako lepi udeležbi. Ker je ptujsko okrožje lepa lovska postojanka, upamo, da se posreči podružničnemu odboru s primernim postopanjem zediniti vse lovce svojega okraja in urediti lov v svojem okolišu v strogo lovskem smislu ter zatreti predvsem tatinsko svojat, a tudi vsako mrharstvo«.
Podružnica SLD Ptuj je prvič stopila pred javnost s tekmo ptičarjev 9. in 10. oktobra 1921, in sicer prvi dan v Podvincih, drugi dan pa na Bregu. Na uspeli tekmi je nastopilo 7 lovskih psov. Zanimiv je občni zbor, ki je bil 13. aprila 1924. Vodil ga je tedanji načelnik dr. Šalamun, dr. Ivan Lovrenčič pa je zastopal SLD. Na njem so sprejeli dva samostojna predloga, da v prihodnji lovni sezoni ni dovoljeno streljati nobene fazanke na območju podružnice, in da je prepovedano streljati srne in mladička srnjaka. Sprejet je bil tudi predlog, naj odbor poskrbi, da politična oblast določi lovno dobo za srnjaka od 1. maja do 31. oktobra vsakega leta.
Med drugo svetovno vojno so nemške okupacijske oblasti delovanje ptujske podružnice SLD prepovedale, zaplenile so vse njeno premoženje in zaprle mnoge narodno zavedne slovenske lovce. Po drugi svetovno vojni je bilo njeno delovanje takoj obnovljeno. Danes je Zveza lovskih družin (ZLD) Ptuj-Ormož, ki nadaljuje tradicijo organiziranega slovenskega lovstva na ptujsko-ormoškem območju, ena od območnih lovskih zvez v Sloveniji, ki povezuje 24 lovskih družin iz območja Ptuja in Ormoža.
Tri ptujske lovske legende (od leve): mag. Emilijan Trafela, dr. Srečko F. Krope in Mirko Obran, foto: Marjan Toš
Vodi jo predsednik dr. Srečko F. Krope, njen častni predsednik pa je mag. Emilijan Trafela, ki je ob jubileju med drugim dejal: »vesel sem, da mi je ob podpori lokalne skupnosti in nekaterih poslancev v DZ iz našega območja uspelo vnesti in ohraniti ptujsko-ormoško lovsko upravljavsko območje. S tem se ohranja letos že 100 letna tradicija ptujsko-ormoškega lovstva oziroma ptujsko-ormoške zveze lovskih družin. Naj povem, da smo na stoletnico izredno ponosni in da nam je žal pandemija preprečila izvedbo svečane akademije v slavnostni dvorani ptujskega gradu. A stoletnica gotovo ne bo šla mimo nas, tega jubileja se bomo spomnili, saj načrtujemo izdajo spominskega zbornika ZLD. Žal je pandemija lani preprečila tudi praznovanje 30-letnice naših rogistov. Upam, da bomo letos vsaj v jeseni oba jubileja dostojno zaznamovali in se s tem zahvalili našim predhodnikom za trde temelje, ki so jih leta 1921 postavili ptujskemu in ormoškemu lovstvu«.
Ob okroglem jubileju načrtujejo v ZLD Ptuj-Ormož tudi izdajo spominskega zbornika, načrtovali pa so tudi akademijo v slavnostni dvorani ptujskega gradu, ki so jo morali zaradi epidemije odpovedati. A to še ne pomeni, da se praznično zborovanje ptujsko-ormoških lovcev ne bo zgodilo v jeseni, če bodo razmere to dopuščale. Že lani so njihovi rogisti, ki so veliki ambasadorji slovenske lovske kulture, praznovali 30-letnico delovanja, a so morali načrtovani praznični koncert prav tako odpovedati.
Na naši spletni strani uporabljamo piškotke, da vam zagotovimo najustreznejšo uporabniško izkušnjo. S klikom na “Sprejmi” soglašate z uporabo VSEH piškotkov.
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. This category only includes cookies that ensures basic functionalities and security features of the website. These cookies do not store any personal information.
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Piškotek
Trajanje
Opis
YSC
session
This cookies is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos.
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
Piškotek
Trajanje
Opis
IDE
1 year 24 days
Used by Google DoubleClick and stores information about how the user uses the website and any other advertisement before visiting the website. This is used to present users with ads that are relevant to them according to the user profile.
test_cookie
15 minutes
This cookie is set by doubleclick.net. The purpose of the cookie is to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE
5 months 27 days
This cookie is set by Youtube. Used to track the information of the embedded YouTube videos on a website.
