V Sloveniji je trenutno potrjenih 12 primerov aviarne influence, in sicer pri labodih in galebu ter en primer pri domači perutnini. Na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) pričakujejo, da se bo število primerov ptičje gripe pri prostoživečih pticah še povečalo.
Vsi primeri ptičje gripe, razen dveh na območju Novega mesta, so bili odkriti na Štajerskem.
Bolezen je izredno nalezljiva in lahko prizadene vse vrste ptic. Prenaša se s stiki med zdravimi in obolelimi živalmi, njihovimi izločki in okuženimi proizvodi, kot so na primer jajca in meso, ki niso predhodno termično obdelani. Širjenje virusa poteka tudi z okuženo krmo, vodo in nastiljem, prenos okužbe pa pogosto povzroča človek s kontaminirano obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi.
Da bi omejili ali vsaj znižali tveganje za širjenje virusa, sta Državno središče za nadzor bolezni in Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin uvedla obvezne ukrepe, ki veljajo na celotnem ozemlju Slovenije in vključujejo:
– obvezno zadrževanje perutnine in ptic v ujetništvu v zaprtih prostorih oziroma na način, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi; za vodno perutnino se dopušča možnost dostopa do vode, pri čemer je treba preprečiti neposredni stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi;
– dopustno krmljenje ter napajanje perutnine in ptic v ujetništvu le v zaprtih oziroma pokritih prostorih; vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop prostoživeče vodne ptice, se lahko uporabi za napajanje perutnine le po predhodni obdelavi vode, ki zagotavlja uničenje virusov aviarne influence (npr. prekuhavanje, uporaba filtrov, UV razkuževanja ali kemijskih substanc, kot je npr. kloriranje);
– strogo prepoved krmljenja prostoživečih vodnih ptic;
– strogo prepoved kakršnekoli oblike zbiranja perutnine in drugih ptic v ujetništvu na trgih, predstavah, razstavah in kulturnih prireditvah.
