Lovska zveza Slovenije vas v četrtek, 6. oktobra, ob 18. uri, vabi v Zlatorogovo galerijo na odprtje razstave »Narava, divjad, lovstvo«. Goste bosta pozdravila predsednik LZS mag. Lado Bradač in predsednik ZLD Novo mesto Franc Jarc, za kulturno popestritev bodo poskrbeli Rogisti LD Trdinov vrh in Brane Praznik.
Zveza lovskih družin (ZLD) Novo mesto je poleti izvedla že peti likovni tabor, tokrat na temo “narava, divjad, lovstvo”. Tabora se je udeležilo 38 ustvarjalcev, ki so likovna dela izvedli kot olje na platnu, akril na platnu in slikarskem papirju, kar so kasneje poširali na trdo podlago, ustvarjali pa so tudi akvarele in perorisbe. Nekaj del bodo avtorji namenili za dražbo na dobrodelnem plesu Lovske zveze Slovenije.
Razstava bo na ogled do konca oktobra, od ponedeljka do četrtka, med 9. in 13. uro.
Po dvomesečnem premoru si lahko ogledate novo, septembrsko oddajo Dober pogled. Dosegljiva je na naši strani in na našem YouTube kanalu.
V novi oddaji o lovstvu si lahko ogledate prispevek o Dnevih lovskega strelstva in lovske kulture na Pragerskem in o pomoči helikopterja Slovenske vojske pri prevozu materiala za obnovo lovske koče Dobrenščica. Ustvarjalci oddaje so se udeležili tudi praznovanja 20-letnice Koroške lovske zveze na Muti, za konec pa so predstavili še Slovenski lovski kvintet.
V lovskem informacijskem sistemu Lisjak sta za prijave odprti dve izobraževanji za lovske čuvaje.
Foto: Gregor Bolčina
Predavanja v Ljubljani se bodo začela 11. oktobra in končala 11. novembra. Potekala bodo na Gimnaziji Šentvid (Prušnikova ulica 98, Ljubljana) ob torkih (1600 – 2000) in sobotah (800 – 1200). Izjema je sreda 9. novembra. V tednu krompirjevih počitnic (od 1. do 6. novembra) predavanj ne bo.
Predavanja v Postojni se bodo začela 12. oktobra in končala 4. novembra. Potekala bodo v prostorih Podjetniškega inkubatorja, na Velikem otoku 44B pri Postojni (1,5 kilometra naprej od ) ob sredah (1600 – 2000) in sobotah (800 – 1200).
Dva do štiri tedne po zaključku predavanj bodo izpiti pred izpitno komisijo, ki jo je imenoval minister.
Tečaj je plačljiv. Predvideni stroški so 200 do 300€ + DDV.
predmet
št. ur
Priprava in ocenjevanje trofej
2
Uporaba javno dostopnih evidenc: GERK, Lisjak…
2
Veterinarska zakonodaja
2
Uporaba lovskih psov
2
Vodenje izdelave lovskih objektov in biotehnična dela
3
Ukrepi za preprečevanje škod na divjadi
1
Pooblastila lovskega čuvaja in lik lovskega čuvaja
1
Varno ravnanje z orožjem
2
Gospodarjenje z divjadjo – načrtovanje
5
Ocenjevanje škod na in po divjadi gospodarjenje z divjadjo kot sestavni del gospodarjenja z gozdnim prostorom.** kmetijstvo in krajina
6
Naravovarstvena zakonodaja – poznavanje mednarodnih predpisov – konvencij in strateških dokumentov s tega področja
2
Osnovni postopki ZUP
1
Izvajanje skupnih lovov in varnost pri lovu
4
Osnovne biološke in ekološke značilnosti glavnih vrst divjadi
2
Lovska kultura in lovski običaji
2
Odnosi z javnostmi
1
Mentorstvo
2
Osnovne o preprečevanju in zatiranju kužnih bolezni pri divjadi
2
Ocenjevanje zdravstvenega stanja in izredni odstrel, ravnanje s poginulo divjadjo, jemanje vzorcev bioloških materialov
Nesreč z lovskim orožjem je v Sloveniji relativno malo, seveda pa je vsaka, ki se zgodi, preveč. Zato poskrbimo za varno izvajanje jesenskih skupnih lovov, za red in disciplino na lovu in za upoštevanje vseh načel in ukrepov varnega ravnanja z orožjem.
Foto: Andrej Miklavčič
Za izvedbo skupinskih lovov je odgovoren lovovodja, ki lov pripravi in izvede. Vsi udeleženci skupinskega lova moramo upoštevati navodila lovovodje, saj se v nasprotnem primeru lahko lov izkaže za neuspešen in celo nevaren. Zaradi varnosti naj gonjači nosijo signalne telovnike in/ali odsevne trakove na klobukih, tako da so dobro vidni tudi na daljše razdalje.
Eden drugega, pa brez zamer, opozarjajmo na nepravilnosti. Opozoril ni nikoli preveč! Ne pozabimo, da se nesreče lahko zgodijo ne le na lovu, ampak tudi na poti v lovišče, pri vrnitvi ali doma pri čiščenju in spravljanju orožja. Ob uporabi lovskega orožja se moramo vedno zavedati, da je lahko zgolj trenutek neprevidnosti dovolj, da drugim ali sebi povzročimo hude rane ali celo smrt. Naša dolžnost je skrbeti za dosledno upoštevanje pravil varnega ravnanja z lovskim orožjem.
Zveza lovskih družin (ZLD) Novo mesto je poleti izvedla že peto likovno kolonijo, tokrat s tematiko “Narava, divjad, lovstvo”.
Foto: arhiv ZLD Novo mesto
Likovno kolonijo so izvedli 6. avgusta pri lovskem domu Velika Loka na Primskovem ter v nedeljo, 7. avgusta na “depandansi” Pod Toplerjem v Mačjem dolu, ki je v lasti slikarja Romana Kovačiča. Strokovno vodenje in izobraževanje sta opravila predsednik društva likovnikov Trebnje in slikar Brane Praznik (LD Velika Loka) ter slikar Roman Kovačič (LD Velika Loka).
Na obeh lokacijah je bilo skupno 38 udeležencev, ki so likovna dela na temo “narava, divjad, lovstvo” izvedli kot olje na platnu, akril na platnu in slikarskem papirju, kar so kasneje poširali na trdo podlago, ustvarjali so tudi akvarele in perorisbe.
Ustvarjalci bodo svoja dela predstavili na razstavi v Zlatorogovi galeriji, nekaj del pa bodo avtorji namenili za dražbo na dobrodelnem plesu Lovske zveze Slovenije.
Razvoj populacije medvedov v alpskem prostoru je bila tematika 68. zasedanja Delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora, ki je v slovenščini, nemščini in italijanščini potekalo od 22. do 24. septembra na Bledu.
Foto: Urša Kmetec
»Rjavi medved je v mnogih državah Evropske unije ogrožen ali izumrl in je v vseh državah strogo zavarovan. V Sloveniji pa njegova številčnost že presega 1.000 osebkov, populacijske gostote so med največjimi na svetu,« je v svojem predavanju na 68. zasedanju Delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora (DSLZJAP/AGJSO), ki je potekalo od 22. do 24. septembra na Bledu, izpostavil dr. Klemen Jerina iz Biotehniške fakultete UL: “Populacija medveda v Sloveniji je po vseh bioloških kriterijih polno vitalna. Dobro ohranjena populacija medveda je vrednota; deljena raba prostora z medvedi ljudem prinaša mnoge nematerialne in materialne dobrine, vendar tudi težave, konflikte in izzive pri upravljanju.”
Jerina je pojasnil, da je (bil) v Sloveniji medved tradicionalno cenjena lovna vrsta in se ga je tako tudi upravljalo. Stroga zakonska zaščita pa v splošnem prepoveduje vsako ubijanje zavarovanih vrst, čeprav je načrtovana regulacija vrst, ki povzročajo konflikte z ljudmi, lahko učinkovito, racionalno in kdaj tudi edino možno sredstvo prilagajanja gostot teh vrst družbeni nosilni zmogljivosti. “Zadnjih 15 let se je v Sloveniji izvajalo vrsto aktivnosti za zmanjševanje konfliktov z medvedom, kljub temu pa se je njihovo število večinoma povečevalo,” je opozoril Jerina.
Dr. Tomaž Skrbinšek iz Biotehniške fakultete UL je udeležencem zasedanja iz Avstrije, Italije in Slovenije predstavil slovenske raziskave o številčnosti in prostorski razširjenosti dinarskih medvedov s sodobnimi molekularnimi orodji. »Na ravni države smo vzpostavili genetski monitoring medvedov. Leta 2007 smo ocenili, da je v Sloveniji 434 medvedov. Njihova številčnost je do leta 2015, ko smo ponovili študijo, zrastla za okoli 41 odstotkov. Populacija se je nekoliko tudi prostorsko razširila proti Alpam, kjer pa avtocesta Ljubljana – Koper še vedno predstavlja precejšnjo oviro,« je povzel Skrbinšek in dodal, da se naslednja ocena številčnosti načrtuje v letu 2023.
»Pri informacijski in izobraževalni dejavnosti lahko lovci odigrajo pomembno vlogo – z monitoringom in raziskavami. Slovenski lovci aktivno sodelujejo z ustanovami in so zanesljivi partnerji akademskega sveta, varstva okolja in gozdnega gospodarstva ter odgovorno ravnajo z medvedom, v Italiji smo bolj zadržani in neusklajeni, v Avstriji pa v glavnem nasprotujoči in odklanjajoči,« je povedal dr. Paolo Molinari z Inštituta veterinarskih ved Univerze v Torinu.
Ali medvedu s pretirano zaščito bolj škodimo kot koristimo?
Predsednik komisije za organizacijska in pravna vprašanja pri Lovski zvezi Slovenije Goran Šuler je pojasnil, da zaščita medveda v Sloveniji ne odgovarja stanju v naravi, zato bi bilo treba predpise, ki urejajo upravljanje z medvedom, spremeniti: »Slepo nasprotovanje odvzemu bo imelo za posledico stalno številčno povečevanje populacije, kar bo porajalo vedno več konfliktov med medvedom in človekom.«
“Ugotovili smo, koliko je medvedov v Sloveniji, sedaj nas čaka še večji izziv, in sicer, da bomo ugotovili, kakšna je številka, ki je razumna za sobivanje – torej koliko medvedov naj imamo v slovenskem prostoru, da bo mir in da bodo kmetovalci lahko uspešno kmetovali, ter da bomo hkrati imeli stabilno populacijo, ki jo bomo ohranjali za prihodnje rodove,” je izpostavil predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.
Delovna skupnost lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora, ki združuje več kot 200.000 lovcev iz Slovenije, Italije in Avstrije, letos obeležuje 70 let delovanja. Foto: Urša Kmetec
Na zasedanju na Bledu, ki sta se ga udeležila tudi župan občine Bled Janez Fajfar in župan občine Bohinj Jože Sodja, so o medvedih spregovorili še predstavniki združenja iz drugih dežel.
Delovna skupnost lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora združuje več kot 200.000 lovcev iz Slovenije, Italije in Avstrije. Letos skupnost obeležuje že častitljivih 70 let, in kot je poudaril njen predsednik dr. Walter Brunner, ki je bil na zasedanju ponovno izvoljen za njenega predsednika: “govorimo različne jezike, z zvermi upravljamo na različne načine, kar zadeva lovsko kulturo pa smo usklajeni.”
Več o zasedanju Skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora v eni izmed naslednjih številk Lovca.
Predsednik DSLZJAP je Janezu Logarju podelil priznanje za dolgoletno dragoceno delo v Delovni skupnosti. Foto: Barbara Ložar68. Zasedanje Delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora, 22. do 24. september 2022 na Bledu. Foto: Urša Kmetec
V prihajajočih mesecih lahko ponovno pričakujemo intenzivnejše kroženje virusa SARS-CoV-2 med populacijo, predvsem trenutno prevladujoče različice omikron, zato je pred težjim potekom bolezni pomembno čim prej zaščititi zlasti ranljive skupine prebivalcev. V Sloveniji se je že začelo cepljenje proti Covidu-19 z novimi cepivi, ki so prilagojena tudi koronavirusni različici omikron in registrirana za poživitvene odmerke.
Z virusom SARS-CoV-2 se lahko okuži vsak, bolezen Covid-19 pa predstavlja tveganje zlasti za določene skupine prebivalstva. Zato cepljenje s poživitvenim odmerkom cepiva proti Covidu-19 priporočamo predvsem osebam s tveganjem za težji potek bolezni – ranljivim kroničnim bolnikom, oskrbovancem domov za starejše občane oziroma socialnovarstvenih zavodov in starejšim od 60 let.
Osebam, ki so prejele prvi poživitveni odmerek, priporočamo cepljenje z drugim poživitvenim odmerkom. Tistim, ki so prejeli osnovno cepljenje, za podaljšanje zaščite priporočamo prvi poživitveni odmerek, osebam, ki še niso pristopile k cepljenju proti Covidu-19, pa svetujemo, da to storijo čim prej.
Ob intenzivnem kroženju virusa je za zaščito našega zdravja pred Covidom-19 še vedno pomembno upoštevanje ostalih samozaščitnih ravnanj, kot so dosledno nošenje zaščitnih mask, vzdrževanje medosebne razdalje, higiena kihanja in kašlja, skrb za pravilno umivanje in razkuževanje rok ter učinkovito prezračevanje zaprtih prostorov. Ker je zdravje skrb za vse, se v primeru suma na okužbo čim prej testiramo in ob potrjeni okužbi ostanimo doma. Najučinkovitejši ukrep za zaščito našega zdravja in zdravja naših bližnjih pa vsekakor ostaja cepljenje.
Ker se zavedamo, da je pri odločitvi za cepljenje ključnega pomena zaupanje v varnost in učinkovitost cepiv, so vse informacije o cepljenju proti Covidu-19 zbrane na spletni strani www.cepimose.si, kjer so z odgovori strokovnjakov naslovljena tudi najpogostejša vprašanja.
Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS in Koroška lovska zveza organizirata usposabljanje sodnikov v oponašanju jelenjega rukanja za pridobitev licence.
Usposabljanje bo potekalo v soboto, 8. oktobra 2022, ob 12:30, v Mislinji – Dvorana Lopan, Šolska cesta 55, 2382 Mislinja. Program usposabljanja bo obsegal:
teoretični del,
praktični del,
preverjanje znanja praktičnega in teoretičnega dela.
Strokovna mentorja usposabljanja bosta mednarodni sodnik Pavel Nared in sodnik Ivan Okrajšek. Usposabljanje bo potekalo pod vodstvom Komisije za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS. Gradivo za seminar bodo prijavljeni kandidati prejeli po elektronski pošti. Za udeležence bo organizirana prehrana in pijača. Kotizacije ni.
Kandidati se lahko prijavijo na e-naslov lzs@lovska-zveza.si ali na številko 01 24 10 910 do petka, 30. 9. 2022.
Lovsko dobrodelno združenje Diana je 20. septembra prejelo plaketo Državnega sveta Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju prostovoljstva.
Foto: arhiv Dobrodelnega združenja Diana
Plakete Državnega sveta je najzaslužnejšim prostovoljkam in prostovoljcem za leto 2021 ob mednarodnem dnevu prostovoljstva podelil predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca.
“Priznanje nam je v veliko čast in ponos ter navdih za prihodnost,” so povedali predstavniki Lovskega dobrodelnega združenja Diana, ki se jim je na svečani podelitvi pridružil tudi predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.
Podelitev plaket Državnega sveta za dosežke na področju prostovoljstva. Foto: arhiv Dobrodelnega združenja Diana
Tretjega mladinskega lovskega tabora, ki ga je letos konec avgusta organiziralo vodstvo Zveze lovskih družin (ZLD) Ljubljana v sodelovanju z lovsko družino Taborska Jama, se je udeležilo 28 mladih različnih starostnih skupin.
Foto: Luka Radič
Že ob prijavi na tabor so bili starši in mladi seznanjeni s potekom programa, ki smo ga dosledno izvedli. Vodja tabora je bil Alojz Albreht,pedagoški vodja Luka Radič,programski vodja Franc Kerin ter nadzorni mentor Jože Sivec. Po jutranjem zboru tabornikov sta nekaj uvodnih besed namenila zbranim predsednik Lovske zveze Slovenije in ZLD Ljubljana mag. Lado Bradač in starešina Lovske družine Taborska Jama Jože Sivec ter jim zaželela dobrodošlico in prijetno bivanje na lovskem taboru. Sledilo je podeljevanje enotnih zelenih majic z napisom LZS in lovskih čepic z napisom 3. lovski mladinski tabor 2022, LD Taborska Jama.
Udeleženci tabora so z velikim zanimanjem prisluhnili predavanju mag. Štefana Vesela o mali in veliki divjadi ter predavanju Janija Šivca o zgodovini in prikazu lovskega orožja. Po končanem predavanju so se preskusili v streljanju z zračno puško. Sledilo je predavanje mag. Janija Šalamona o lovskih šegah in običajih, prikaz jelenjega rukanja ter seznanitev z lovskim rogom in igranjem nanj. Mladi so se udeležili večernega izhoda v lovišče ter opazovali divjad ter ob povratku v tabor zakurili ogenj ter spekli koruzo in pokramljali o doživetju v taboru.
Mladi so na taboru spoznavali tudi lovske šege in običaje. Foto: Luka Radič
Naslednji dan so mladi prisluhnili temi o lovski kinologiji, pasmah lovskih psov in si ogledali praktični prikaz dela psa po umetni krvni sledi, ki ga je pripravil kinolog Rok Šešelj. Marjan Koščak je predstavil delovanje Društva Cer ter nas seznanil z novo tematsko potjo “Pot zelene rege v Vodomčevem gaju”. Sledilo je predavanje in praktični prikaz ulova ptic za namene obročkanja in sledenja ptic, pri katerem so sodelovali tudi udeleženci tabora.
Za zaključek tabora so otroci svoja doživetja strnili v obliki prostih spisov in risb, ki jih je komisija ocenila in podelila praktične nagrade. Na slavnostni zaključek tabora so bili povabljeni tudi starši in skupaj so prisluhnili Domžalskemu lovskemu oktetu ter zvokom rogista.
V zahvalo tabornikom so bila podeljena priznanja za udeležbo na 3. mladinskem taboru ter gradiva za mlade, s katerimi razpolaga Komisija Mladi in lovstvo na LZS. Sledila je zahvala starešine LD Taborska Jama Jožeta Sivca in zahvala Alojza Albrehta, vodje tabora ter podpredsednika Komisije Mladi in lovstvo za opravljeno prostovoljno delo ter tudi staršem, ki so jim v varstvo zaupali svoje otroke. Vse sp povabili na odličen lovski divjačinski golaž, ki so ga pripravili člani LD Taborska Jama.
Alojz Albreht, ZLD Ljubljana
3. mladinski lovski tabor ZLD Ljubljana. Foto: Luka Radič
Občina Bohinj je dobro seznanjena z varstvom narave, saj približno 66 % njenega ozemlja leži v Triglavskem narodnem parku, 82 % pa je vključenega v omrežje Natura 2000. Delo lokalne lovske družine Nomenj – Gorjuše in njihova prizadevanja na področju varstva narave so prepoznali z občinskim priznanjem za ponovno naselitev risa v Alpe.
Bohinjski župan Jože Sodja je podelil priznanje za posebne dosežke Petru Benediku, predsedniku LD Nomenj-Gorjuše. Foto: Maja Sever
Priznanje občine Bohinj za posebne dosežke je Lovski družini Nomenj – Gorjuše predal bohinjski župan Jože Sodja, prireditve pa se je udeležil tudi predsednik Slovenije Borut Pahor.
Obrazložitev za podelitev priznanja: »Lovska družina Nomenj – Gorjuše deluje že 77 let v Bohinju in je edina LD na Gorenjskem, ki je pristopila k projektu ohranitve risa v Alpah. Člani lovske družine so v sodelovanju s projektom LIFE Lynx na Jelovici zgradili prilagoditveno oboro za karanteno doselitve ene samice in enega samca. Risi so naša avtohtona vrsta ki je v 19 stoletju izginila iz Dinaridov in Alp. Leta 1973 so v Kočevju naselili 6 osebkov s Slovaških Karpatov. Zaradi parjenja v sorodstvu je populacija začela izumirati in potrebna je bila človeška pomoč za ohranitev. Tako so iz Romunije v aprilu 2021 dobili prvi par risov, ki so ju člani LD Nomenj Gorjuše poimenovali Aida in Zois. Zanju so skrbeli do izpusta. Člani lovske družine Nomenj Gorjuše so ponosni, da so pripomogli k ponovni doselitvi risov, s tem pa ohranitvi populacije v Alpah in varstvu narave. Z njimi pa tudi soobčani, saj ima doselitev risa na naše območje pozitiven vpliv na lokalni in turistični ravni v Bohinju.«
povzeto po LIFE Lynx
Vsi občinski nagrajenci z bohinjskim županom in predsednikom Republike Slovenije. Foto: Maja SeverNagrada za posebne dosežke. Foto: Maja SeverPeter Benedik s predstavnicama projekta LIFE Lynx na podelitvi nagrad. Foto: Pavel Korošec
V Postojni je 4. septembra potekal projekt Po-stoj na živi ulici v organizaciji Regijskega stičišča nevladnih organizacij Primorsko-notranjske regije.
Foto: Aleš Klemenc
V okviru projekta je razširjena sestave Komisije mladi in lovstvo Postojnsko Bistriške zveze lovskih družin skupaj z Lovskim kinološkim društvom (LKD) Postojna predstavila lovstvo – trajnostno gospodarjenje z divjadjo in svoje delovanje z učinkovitim komuniciranjem z mlado nelovsko javnostjo.
Mladi obiskovalci tržnice NVO so v obliki vprašanj in kviza spoznavali prostoživeče živali, s poudarkom na risu in dejavnosti lovstva ter različne pasme lovskih psov in njihove naloge pri upravljanju z populacijami divjadi v lovišču. S pravilnimi odgovori so si prislužili nagrade: igro Spomin, karte Črni Peter, knjižico Stopinje in sledovi živali v naravi, ki je najprej pošla, ter knjižico z Lovcem na lovu, ki jih je izdala Lovska zveza Slovenije.
Povod projekta je bila pridružitev občine Postojna mreži otrokom prijaznih Unicefovih mest. Gre za dogovor, ki občini nalaga odgovornost za konkretna dejanja za izboljšanje razmer in razvoju vsebin za otroke in mlade.
Postojnsko Bistriška zveza se zahvaljuje vse sodelujočim lovcem in LKD Postojna za učinkovito in nazorno predstavitev lovstva mladim obiskovalcem tržnice nevladnih organizacij.
mag. Aleš Klemenc
Tržnica nevladnih organizacij v Postojni. Foto: Aleš Klemenc
Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS razpisuje izbirno tekmo v oponašanju jelenjega rukanja, ki bo v soboto, 8. oktobra, ob 13. uri, v Mislinji, v dvorani Lopan.
Foto: arhiv LZS
Tekmovalne discipline bodo določene na dan tekmovanja.
Kriteriji tekmovanja:
Pravilnik o dejavnosti oponašanja jelenjega rukanja in prostoživečih živali, Pravilnik o usposabljanju sodnikov in podeljevanju licenc sodnikom v oponašanju jelenjega rukanja, Kriteriji tekmovanja v oponašanju jelenjega rukanja in časovnica bodo objavljeni na spletni strani LZS od 20. 9. 2022 dalje.
Kandidati za nastop in tekmovanje se lahko prijavijo do petka, 30. septembra 2022, na e-naslov lzs@lovska-zveza.si ali na telefonsko številko (01) 241 09 10.
V Krajevni skupnosti Šentilj v Slovenskih goricah, ki je del istoimenske občine, so ob krajevnem prazniku 2. septembra, pripravili bogat program prireditev pod skupnim naslovom Ilgovo 2022. Farni zavetnik njihove župnijske cerkve je namreč svetnik sv. Ilija.
Šentiljski lovci so se z domačini množično družili pri lovskem domu v Dobrenju. Foto: arhiv LD Šentilj
V teden dni trajajočem bogatem dogajanju so vključili množico kulturnih in športnih dogodkov, pohodov, glasbenih večerov in koncertov. Predstavila so se tudi vsa krajevna društva in tudi domača Lovska družina (LD) Šentilj pod vodstvom starešine Marjana Vernika. Šentiljski lovci so v okviru Ilgovega 2022 pripravili zelo uspešen Dan odprtih vrat lovskega doma in pritegnili preko 250 učencev tamkajšnje OŠ Rudolfa Maistra Šentilj.
Mladi so temeljito spoznali vlogo in pomen lovstva danes. Po srečanju z mladimi so se šentiljski lovci pri lovskem domu v Dobrenju srečali še s številnimi krajani. Lovski dom je bil pretesen za vse, je povedal Vernik. LD Šentilj šteje 35 članov in gospodari z 2.233 hektari nižinskega slovenskogoriškega lovišča. V njem je največ srnjadi, pojavljajo pa se tudi divji prašiči, šakali, bobri in lisice. Mala divjad je tudi pri njih v velikem upadanju. Zato pa lovci tem bolj skrbijo za ohranjanje njenega življenjskega okolja in izvajajo mnoge ukrepe za njeno ohranitev.
K temu očitno znajo pritegniti tudi mlade, ki so se letos množično udeležili dneva odprtih vrat. Prišlo je kar 250 učencev z učitelji spremljevalci, ki so v petih delovnih skupinah dodobra spoznali celovito dejavnost, vlogo in poslanstvo LD Šentilj. Lovci so bili nad tolikšnim obiskom presenečeni, a hkrati veseli, da je med mladimi toliko zanimanja za delovanje zelene bratovščine. Dan odprtih vrat šentiljskih lovcev je podprl tudi župan občine Šentilj Štefan Žvab.
Marjan Toš
Mladi so izdelali krmišče za fazane in solnico za srnjad. Foto: arhiv LD Šentilj
V Kulturnem domu v Cerknici je 11. septembra potekal dobrodelni koncert za pomoč Lovski družini Trstelj-Kostanjevica in Lovski družini Fajti hrib Renče, prizadetima v nedavnem katastrofalnem požaru na Krasu.
Foto: Tine Šubic
Prisotne je nagovoril Rajko Kovačič, predsednik Zveze lovskih družin (ZLD) Notranjske, ki povezuje enajst lovskih družin v občinah Bloke, Loška dolina in Cerknica: “Konec julija me je klicalo več članov iz različnih lovskih družin s pobudo, da pomagamo v požaru prizadetim lovskim družinam na Krasu. Zato sem sklical sejo Upravnega odbora, na kateri smo sprejeli tri sklepe, s katerimi bomo pomagali obema lovskima družinama.”
Po podatkih Andreja Sile, z Zavoda za gozdove Slovenije, OE Sežana je v LD Trstelj-Kostanjevica v požaru zgorelo 65 % vseh gozdnih površin v lovišču, to je 2.395 hektarov, v LD Fajti hrib Renče 27 % vseh gozdnih površin, to je 1.020 hektarov. V drugih lovskih družinah, ki pa niso zaprosile za pomoč, je skupno zgorelo 8 % gozdnih površin.
Rajko Kovačič, predsednik ZLD Notranjske. Foto: Tine Šubic
Prvi sklep je, da se lovskim družinam ZLD Notranjske poveča članarina za višino donacije LD Trstelj-Kostanjevica in LD Fajti hrib Renče. “V oktobru, ko ZLD pobira članarino, se bo zbralo okoli 3.900 evrov, temu zneska bo ZLD primaknila že okoli 780 evrov, tako bomo skupaj zbrali okoli 4.700 evrov za obe družini.” Glede na dejstvo, da na pogorišču, kar nekaj let ne bo mogoče izvajati lova, je Upravni odbor ZLD Notranjske sprejel sklep, da posamezne lovske družine na skupne love povabijo po nekaj članov iz prizadetih lovskih družin. Prav tako bodo člani obeh lovskih družin povabljeni na tradicionalni lov ZLD Notranjske, ki bo 26. novembra v LD Iga vas. Na pobudo predsednika Kulturnega društva Notranjski rogisti Roberta Uleta, pa so organizirali tudi dobrodelni koncert.
Na dobrodelnem koncertu so poleg Notranjskih rogistov nastopili še Brkinsko-Kraški rogisti, Lovski pevski zbor Martin Krpan Bloke, Ansambel Jelen in oponašalci jelenjega rukanja. Program je povezovala Vesna Kovač. Koncerta so se udeležili tudi predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, podpredsednik Lovske zveze Slovenije mag. Aleš Klemenc, predsednik Kluba prijateljev lovca Celovec Janez Kaiser ter predstavniki lovskih družin s Krasa, starešina LD Trstelj-Kostanjevica Jelko Lapajne in član nadzornega odbora LD Fajti hrib Renče Marjan Lasič.
Na dobrodelnem koncertu je bilo s prostovoljnim prispevki zbranih 880 evrov, ki so jih že predali predsednikoma LD Trstelj-Kostanjevica in LD Fajti hrib Renče.
Lovska zveza Slovenije je 8. septembra v sklopu projekta LIFE Lynx v sodelovanju s Policijo v Tacnu organizirala enodnevni delovni sestanek na temo nezakonitega ubijanja prostoživečih živali s ciljem uspešnejšega in učinkovitejšega zaznavanja, pregona in sankcioniranja tovrstnih kaznivih dejanj.
Foto: Tilen Hvala
Sestanka so se udeležile organizacije, ki so pristojne pri postopkih ugotavljanja nezakonitih dejanj na področju prostoživečih živali; tako divjadi kot zavarovanih prostoživečih živalskih vrst. Na dogodku je bilo 46 udeležencev iz policije, lovske inšpekcije in državnega tožilstva, prav tako pa sta se sestanka udeležili dve predstavnici iz naravovarstvenih organizacij BIOM in WWF Adria iz sosednje Hrvaške.
Vsi sodelujoči so prepoznali potrebo po sinergističnemu delovanju vseh institucij ter nadaljnjem sodelovanju in izkazali željo za izvedbo takšnih sestankov tudi v prihodnosti za pridobivanje poglobljenega znanja in izmenjavo izkušenj na področju nezakonitega ravnanja s prostoživečimi živalmi. Sestanek je bil uspešen, saj so bili podani dobri predlogi za učinkovitejše ugotavljanje in sankcioniranje storilcev tovrstnih kaznivih dejanj.
Foto: Nera FabijanićFoto: Nera FabijanićFoto: Tilen HvalaLovska zveza Slovenije je v sklopu projekta LIFE Lynx organizirala delovni sestanek pristojnih institucij o nezakonitem ubijanju prostoživečih živali.
Na podlagi zbranih predlogov za izboljšave bo revidiran in prenovljen tudi leta 2020 izdelani protokol z navodili za ukrepanje v primeru nezakonite usmrtitve prostoživeče živali. Lovska zveza Slovenije bo tudi v prihodnosti sodelovala pri takšnih sestankih, saj smo lovci kot izvajalci odvzema odgovorni za legitimen odvzem divjadi v skladu z upravljavskimi smernicami in načrti, hkrati pa smo kot naravovarstveniki odgovorni za preprečevanje nezakonitih dejanj zoper zavarovanih vrst prostoživečih živali za zagotavljanje biotske raznovrstnosti in dolgoročnega obstoja populacij teh vrst.
Zveza lovskih družin Novo mesto je že devetič organizirala tridnevni Lovski tabor mladih. Že četrtič v sodelovanju z Lovsko družino Mirna Peč, katere starešina Karol Zagorc podpira izobraževanje mladih in s tem širjenje ugleda lovstva med ljudmi, ki našega dela ne poznajo dovolj.
Del udeležencev tabora mladih s starešino LD, predsednikom ZLD in županom občine Mirana Peč, Andrejem Kastelicem. Foto: arhiv ZLD Novo mesto
Tabor je potekal na obronkih gozdov prelepe globodolske kotline, pri lovskem domu mirnopeških lovcev. Vodja tabora je bil dolgoletni tajnik ZLD Novo mesto Stane Gabrijel ter pomočniki Lambert Pate, Tone Perko, Janez Rajar, Sandi Slak in Srečko Lužar, vsi člani LD Mirna Peč.
Za fotografijo je skrbel Jure Pekolj, član LD Dobrnič, v kuhinji pa nas je razvajal najboljši kuhar na svetu Uroš Šporar-Uri, sicer član LD Toplice. Za prenočevanje smo postavili velik vojaški šotor, ki nam ga vsako leto brezplačno in dobrodušno posodi ter pomaga postaviti Božidar Jerčič, član LD Velika Loka. Za celodnevno varovanje so poskrbeli, prvi dan Rado Radović, policist, član LD Mirna Peč in Vinko Novak član LD Dobrnič, drugi dan pa Peter Lavrič, varnostnik, član LD Novo mesto in Janez Rajar, član LD Mirna Peč.
Program izobraževanja je bil naravovarstveno naravnan. Že na začetku je zdravnik Rok Mežnar, član LD Trdinov vrh poučil otroke o prvi pomoči pri poškodbah in še posebej, kako ukrepati ob piku insektov in kač. Pohvalil je otroke in bil kar malo presenečen nad njihovim znanjem v zvezi s predavano temo.
Učili so se preživetja v naravi
Učenci naj bi se navadili življenja v naravi, preživetja v naravi, znali zakuriti ogenj in si pripraviti nujen obrok. Spoznali so drevesne in grmovne vrste z Marjanom Grahom (ZGS). Živalske vrste gozdne in kulturne krajine ter sledi divjadi je poučeval Franc Jarc, predsednik ZLD Novo mesto. O lovskih napravah in objektih, ter delih v lovišču, ki jih opravljamo lovci, je predaval Lambert Pate, član UO ZLD.
Zgodovino lova na polhe in pomembnosti tega lova nekdaj in danes sta otrokom predstavila Lambert Pate in Branko Tolar, član ČR ZLD iz LD Toplice, ki si je na svojem domu ustvaril pravi polharski muzej. Posnetke iz muzejske zbirke, kakor tudi eksponate, kot so pasti vseh vrst in izdelke iz kožic polhov, je prinesel tudi s seboj, da so jih otroci lahko videli. Verjamemo, da bo jeseni veliko teh otrok želelo sodelovati na polharjenjih, ki je pri nas, še posebej v Suhi krajini, še kako živo.
Udeleženci tabora so se pomerili v streljanju z zračno puško in streljanju z lokom. Streljanje z zračno puško je vodil Franc Gačnik, član LD Mirna Peč, streljanje z lokom pa Nejc Henigman, član LD Toplice. Doseženi rezultati so bili izvrstni.
Predstavili lovske pse in sokolarjenje, otroci so se naučili izdelovati ptičje valilnice
Lovske pse, ki jih lovci uporabljamo za lov, ter posebej krvosledce je predstavil Peter Lavrič, član LD Novo mesto, ki s svojim krvosledcem dosega izvrstne rezultate. Otroci so si delo s krvosledcem lahko tudi ogledali v živo. Glede velikega zanimanja otrok za lovske pse je pričakovati, da si bodo kmalu želeli tudi sami imeti psa, če prej ne, ko bodo dovolj stari, da bodo stopili v lovske vrste.
Vsako leto otroci izdelujejo izdelke tudi praktično. V preteklih letih so izdelovali lovske preže, jasli za krmljenje divjadi, kaluže, ptičje krmilnice itd. Letos pa smo se odločili, da izdelamo ptičje valilnice kot pomoč pticam, ki v gozdovih ne najdejo več dovolj dupel. Stara drevesa namreč lastniki posekajo in gozd za njihove pojme nekako očistijo. Varovanje takšnih starih dreves z dupli, je zapisano le v gozdnih gospodarskih načrtih, resnica pa je povsem drugačna.
Material za ptičje valilnice nam je izdelal in podaril Robert Florjančič, mizar, član LD Trebelno, katerega trije otroci so se tabora tudi udeležili. Praktično delo sta vodila in nudila strokovno pomoč otrokom, Jože Zupančič in Marko Barle, oba mizarja in člana LD Dobrnič.
Za izjemno atrakcijo je poskrbel priznani in svetovno znani sokolar družine Nedanovski iz Šentjerneja, Robert Nedanovski, s svojimi sokoli in orli ter psi šarivci, kot pomočniki pri lovu sokolov. Predstavitev si je prišlo poleg otrok in lovcev, ogledati tudi večje število staršev in svojcev.
Ob zaključku smo z učenci, starši in njihovimi svojci, opravili analizo tridnevnega tabora. Obrazložili smo, da tabor financira Lovska zveza Slovenije iz sredstev članarin slovenskih lovcev, brez državne ali druge pomoči, kar se nam zdi zelo pomembno. Vodje tabora, predavatelji in vsi organizatorji pa delo opravijo brezplačno. Otroci in vodje ter predavatelji so prejeli spominske majice, potiskane z logotipom ZLD Novo mesto in napisom »lovski tabor mladih 2022 , ZLD Novo mesto. Otrokom smo podelili potrdila o udeležbi na taboru, kot tudi brošure Sledi, Z lovcem na lovu več reklamnega materiala ZLD in LZS, šolske urnike, slikovni material o živalih, ki jih bodo ponesli tudi prijateljem v šole ter družabno igro Spomin.
Zahvalili smo se vsem za brezplačno delo in staršem, da so nam zaupali otroke, ter vse povabili na skupno kosilo, ki ga je organizator tabora tako kot vsako leto pripravil za vse otroke in njihove svojce, kakor tudi za vse sodelujoče lovce. Starši so nam posebej dovolili objaviti fotografije s tabora, kjer njihovi otroci ustvarjajo in se veselijo. Hvala vsem staršem in lovcem za pomoč ter dobrodelno sodelovanje.
Lovska zveza Slovenije in Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje sta od 3. do 4. septembra izvedli Dneve lovskega strelstva 2022 na strelišču Gaj pri Pragerskem.
Foto: Bojan Gorenc
V soboto, 3. septembra, je potekalo državno prvenstvo v strelski kombinaciji za veterane in superveterane. Prisotnih je bilo 93 strelcev. Uradno je tekmovanje odprl predsednik Državnega sveta RS AlojzKovšca, ki je v otvoritvenem nagovoru poudaril pomembnost razvoja lovskega strelstva v lovskih družinah in dojemanje lovskega strelstva kot veščine, ki spremlja lovce in lovsko organizacijo.
DRŽAVNO PRVENSTVO SUPERVETERANI – KOMBINACIJA 2022
Zupan Anton, Savinjsko-Kozjanska
Stanislav Francelj, Kočevje
Vladimir Hace, Kočevje
DRŽAVNO PRVENSTVO SUPERVETERANI – KOMBINACIJA 2022 EKIPNO
Kočevje
Savinjsko-Kozjanska
Ljubljana
DRŽAVNO PRVENSTVO VETERANI – KOMBINACIJA 2022
Janez Škrlj, Notranjska
Marko Jelen, Koroška
Dušan Urankar, Savinjsko-Kozjanska
DRŽAVNO PRVENSTVO VETERANI – KOMBINACIJA 2022 EKIPNO
Notranjska
Savinjsko-Kozjanska
Koroška
V nedeljo je potekalo državno prvenstvo v strelski kombinaciji »OPEN 2022« in troboj ekip Lovske zveze Slovenje, Hrvaške lovske zveze (HLS) in Lovske zveze Srbije (LSS). Nedeljsko tekmovanje je otvoril predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca, prisotne pa je pozdravil in nagovoril predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.
V troboju ekip med Hrvaško, Srbijo in Slovenijo je prvo mesto zasedla Slovenija, drugo Hrvaška in tretje mesto Srbija. Foto: Bojan GOrenc
DRŽAVNO PRVENSTVO V VELIKI KOMBINACIJI 2022 – posamezno
Boštjan Sadek, Maribor
Dušan Urankar, Savinjsko-Kozjanska
Leon Sadek, Maribor
DRŽAVNO PRVENSTVO V VELIKI KOMBINACIJI 2022 – ekipno
Maribor
Savinsko Kozjanska
Novo Mesto
DRŽAVNO PRVENSTVO V BM 2022 – posamezno
Marijan Sadek Marijan, Maribor
Matjaž Hlebš, Zasavje
Slavko Bogovič, Posavje
DRŽAVNO PRVENSTVO V BM 2022 – ekipno
Maribor
Posavje
Koroška
MOJSTER STRELEC 2022
Foto: Bojan Gorenc
Mojster strelec – golobi OPEN
Garmut Maksimiljan, Hlebš Matjaž, Sadek Boštjan, Škrlj Janez, Travner Miha, Blatnik Mitja, Urankar Dušan, Sadek Leon, Urbančič Bojan, Rožman Marko
Darko Pahor, Viljan Stepančič, Ljubiša Pavlovič, Anton Hudernik, Stanislav Francelj, Tone Markič, Janez Pavli, Bojan Podgoršek, Anton Zupan, Vladimir Hace
Mojster strelec – golobi veterani
Marko Jelen, Dušan Urankar, Evgen Makuc, Janez Škrlj, Bojan Urbančič, Tomaž Korošec, Marjan Krevh, Leopold Travner, Slavko Prah
Mojster strelec – MK superveterani
Igor Weiss, Zlatko Pogorilić, Janez Škrlj, Marjan Krevh, Dušan Zupan, Juri Žohar, Herman Okroglič, Emil Kralj, Anton Erjavec, Tomaž Korošec, Ivan Curl, Anton Weiss, Marko Jelen, Slavko Prah, Igor Horvat
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
V okviru tradicionalnih Dnevov lovskega strelstva v strelskem centru Gaj na Pragerskem je Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje 4. septembra za lovske pripravnike organizirala tudi sklop predavanj o lovskem orožju, optiki in varnosti na lovu.
Predavanje za lovske pripravnike na Dnevnih lovskega strelstva 2022 Foto: Gregor Bolčina
Predavanje o lovskem orožju, prilagojeno potrebam pripravnikov, ki se odločajo za nabavo prvega orožja, je pripravil Jernej Vute, puškarski mojster iz Maribora. O lovski optiki in primernosti posameznih modelov za različne vrste lova je spregovoril Teodor Štimec, o varnem ravnanju z lovskim orožjem pa je predaval predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje LZS Matija Janc.
Pripravniki so tako poleg pomoči, ki so jo nudili organizatorju pri izvedbi Dnevov lovskega strelstva, na primer pri zamenjavi tarč, izvedeli tudi nekaj praktičnih napotkov o orožju in optiki ter varnosti na lovu.
Skladno z navodili z izvajanje praktičnega in teoretičnega dela lovskega izpita je namreč predvideno, da se v času pripravništva v okviru praktičnega dela lovskega izpita pripravniki udeležijo najmanj dveh lovskih strelskih prireditev.
Potem ko je praznik lovske kulture leta 2020 iz Medvod »odpihnil« covid-19, so v Medvodah srečanje pripravili lani. Letos je bilo načrtovano, da bo 48. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov organizirala Zveza lovskih družin (ZLD) Prekmurje, ki pa je organizacijo zaradi spleta okoliščin prepustila Lovski zvezi (LZ) Maribor.
Obiskovalci srečanja so bili navdušeni. Foto: Božidar Kunej
Ta se je naloge lotila zavzeto, odgovorno in imenovala organizacijski odbor prireditve, ki ga je vodil predsednik komisije za lovsko kulturo LZ Maribor Slavko Štiberc, sicer tudi sam vnet rogist. Poleg organizacijskega odbora, v katerem je bil izredno aktiven tudi predsednik komisije za prireditve in stike z javnostmi LZ Maribor Damir Koblar, je nad vsem skupaj bdel Upravni odbor LZ Maribor pod vodstvom agilnega predsednika Marjana Gselmana.
Ta je kot velik »operativec« imel v rokah »vse vajeti« in je usklajeval dogovarjanje med nosilci odgovornih nalog in strpno pomagal reševati žgoča in odprta organizacijska vprašanja. Teh pa ni bilo malo, saj sta bili na Pragerskem v bistvu druženi dve prireditvi, praznik lovske kulture in Dnevi lovskega strelstva. Drzna pobuda, a hkrati toliko bolj odgovorna, in če se je pripetila kakšna napaka, se organizatorji zanjo opravičujejo. Kdor dela, tudi greši, pravi stari pregovor.
Po prvih ocenah, ki se vrstijo po končani prireditvi, je bil takšen pristop zelo racionalen in tako se je kljub relativno kratkemu času zgodil še en praznik slovenske zelene bratovščine. O dnevih lovskega strelstva bodo poročali drugi, sam lahko glede kulturnega dela izpostavim, da so pohvale po prireditvi kar deževale (nekaj je bilo kritik na rovaš slabšega ozvočenja), in da mi je predsednik organizacijskega odbora Štiberc v šali dejal, da se je zaradi njih »celo malo zredil«.
Šalo na stran, organizatorjem kljub drobnim spodrsljajem, ki se vedno zgodijo, res ni treba zardevati, delo so opravili po najboljših močeh. Sploh, ker se je dogodek zgodil tako rekoč tik po dopustih, ko je bilo za daljše priprave nastopajočih nekoliko manj časa, kot običajno. Ne glede na vse omenjeno, smo slovenski lovci na Pragerskem pokazali bogastvo našega kulturnega poslanstva v širokem kontekstu, sploh ne zgolj petja in igranja na lovske rogove.
Tradicija, ki gre iz roda v rod in nam daje priložnosti za sveža kulturna snovanja
Organizatorji so v program vključili tudi izvedbo monokomedije Toneta Partljiča z naslovom Naj ostane med nami v izvedbi dramskega igralca Bojana Maroševiča. Redko komu uspe pritegniti k sodelovanju tako eminentno ime slovenske dramatike in literature, kot je Tone Partljič, s katerim LZ Maribor tudi sicer dobro sodeluje. Ne smemo pozabiti, da je pomagal tudi pri scenariju ob 100-letnici izhajanja Lovca leta 2010 v SNG Maribor.
Tone Partljič je lovcem zaradi zadržanosti poslal kratko pozdravno pismo, v katerem je med drugim zapisal: »Motiv lova in sledenja, človeka in živali, lova in preživetja je taka dvojnica v literaturi in slikarstvu, kot recimo življenje in smrt, dan in noč, strah in pogum, vojna in mir, eros in thanatos … Gotovo ste vi prisotni že poslušali Finžgarjevo prozo Na Petelina, videli Šubičevo sliko Pred lovom, gotovo poznate Tavčarjevo v Zali, pa spise Murnika, Toneta Svetine itd. Nobelovec Hemingway je pisal o epskem lovu v Afriki, ko je hotel spoznati sebe kot človeka, ne predvsem kot lovca. Kot veste, pa je omenjeno svetovno nagrado dobil za knjigo o spopadu starega ribiča z ribo velikanko, kjer v spopadu z ribo reče, riba te spoštujem, dobra riba, oprosti itd. V soočenju človeka in živali, lovca in uplenjene živali velikokrat najdemo usodna spoznanja o razmerju med ljudmi, ko se vojaška ali policijska enota poda v hajko za begunci, ciljanje prek mušice na cevi na človeka ali medveda je isto opravilo …« Sporočilnost, ki kar sili k razmisleku!
Gostje srečanja so bili tudi člani vokalne skupine Cantare, ki velikokrat nastopajo na lovskih prireditvah. Bili so prijetna osvežitev programa, kar velja tudi za oponašalce jelenjega rukanja. Na Pragerskem torej ni manjkalo ne petja in ne zvena lovskih rogov. Eni bi želeli tega še več, spet drugi manj, okusi so pač različni. O tem bodo govorili v analizah dogodka, ko bodo lahko umirjeno ocenili dobre in slabše plati dogodka na Pragerskem.
Uvodni pozdravni nagovor na 48. SLPZR predsednika Lovske zveze Maribor Marjana Gselmana. Foto: Božidar Kunej
Predsednik LZ Maribor Gselman je kot osrednji govornik poudaril, da »je med lovci veliko umetnikov, ki svojo ljubezen do narave izražajo na različne načine – s petjem, igranjem na instrumente, fotografiranjem, slikanjem, pisanjem poezije … Slovenski lovski pevski zbori in skupine lovskih rogistov odražajo našo nacionalno pripadnost in izraznost v okviru srednjeevropske lovske kulture. Ne smemo pozabiti tudi drugih zvrsti lovske kulture, posebno upodabljajoče umetnosti. Med znanimi slikarji preteklosti velja omeniti nekaj imen: Peter Adamič, Maksim Gaspari, Josip Gorup, Ive Šubic in tudi Božidar Jakac. Med lovci so tudi dandanes nadarjeni slikarji, ki upodabljajo lovske in druge motive iz narave. Dejavni so tudi mojstri graverji, ki z motivi divjadi, lova in arabeskami bogatijo lovsko orožje. Med lovci so navdušeni naravoslovni fotografi, ki s svojimi fotografijami izražajo ljubezen do divjadi. Njihovi vrhunski posnetki so v svetovnem vrhu naravoslovne fotografije, kar dokazujejo z dosežki na svetovnih natečajih in razstavah. In še na nekaj ne smemo pozabiti – na izredno bogato literarno izročilo slovenskih lovcev. V naših vrstah smo imeli vedno vrhunske pisce, kot so: Janko Kersnik, Ivan Tavčar, Rado Murnik , Franc Saleški Finžgar, Jakob Aljaž, Tone Svetina, Saša Vuga in mnogi drugi.«
Med visokimi gosti srečanja na Pragerskem so bili predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca, predsednik KPL Celovec Janez Kaiser, delegacija HLS Hrvatskog lovačkog saveza, delegacija LSS Lovačkog saveza Srbije in vodilni funkcionarji območnih lovskih zvez iz vse Slovenije.
Foto: Bojan Gorenc
Udeležence in goste je nagovoril in pozdravil tudi predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, ki je izpostavil, da »brez lovskih rogov in lovskih pesmi skorajda ne mine noben pomembnejši lovski dogodek. Na letošnjem, že 48-tem srečanju, prazniku lovske kulture bodo ponovno zadoneli številni lovski rogovi, spet se bo slišalo ubrano zborovsko petje, s katerim ohranjamo našo kulturno dediščino in negujemo slovensko lovsko tradicijo. Verjamem, da se nam bo dogodek vtisnil v spomin kot prijetno doživetje in druženje srčnih ljudi. Ob tej priložnosti iskreno čestitam in se zahvaljujem Lovski zvezi Maribor za odlično organizacijo 48. Srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov.«
Prijazne besede je nastopajočim namenil župan občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar. Zaključek prireditve je bila melodija Konec lova, avtorja Jožeta Grleca, nestorja slovenskih lovskih rogistov, ki so jo zaigrale združene skupine rogistov pod vodstvom mladostno razpoloženega dirigenta mag. Janija Šalamona, sicer predsednika Komisije za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS, ki ima tudi zasluge za dobro izvedbo dogodka na Pragerskem. Verjamem, da bodo znotraj komisije najbolj objektivno ocenili celotno dogajanje in si iz oči v oči povedali, kaj je treba v bodoče spremeniti, dodati ali morda tudi odvzeti. Stroki je pač treba zaupati. Svežina snovanja novih vsebinskih in organizacijskih prijemov bodočih srečanj oziroma praznikov lovske kulture je potrebna, o tem ni dilem. Oboje je potrebno, a temelji so trdni.
Na pragerskih odrskih deskah so nastopili: Pevski kvartet ZLD Kočevje, LPZ LD Škale, LPZ Globoko, Lovski oktet Mežica, KD LPZ Bela Krajina, Društvo LPZ in rogisti Zasavje-Trbovlje, LPZ Medvode, LPZ Martin Krpan Bloke, Pevsko društvo prekmurskih lovcev, Lovski oktet Javorniki, Oktet LD Prežihovo, KUD Prekmurski rogisti, Rogisti LZ Maribor, Rogisti Zeleni vrh Vuzenica, Rogisti ZLD Kočevje, Hubertovi rogisti, Domžalski rogisti, Dobovski rogisti, lovski rogisti KUD Muta, KD Notranjski rogisti, Savinjski rogisti Tabor, Lovski rogisti Bohinj, rogisti ZLD Ptuj-Ormož in KD Križevski rogisti.
In za konec še beseda, dve povezovalca programa Stanislava Staneta Kocutarja. Prekaljeni radijski maček, tudi lovec in mariborski mestni viničar ter skrbnik najstarejše vinske trte na svetu na Lentu, ki je vodil že številne lovske dogodke mi je dejal, da je bilo Pragersko »en lep venček vsega, kar je v lovski kulturi dobrega. In tega ni malo, pa še izvedba je bila brezhibna. Konec dober, vse dobro, organizatorjem lahko samo čestitam.« Sam pa bi si drznil dodati: Letos Pragersko, čez nekaj let pa morda SNG Maribor ali celo Cankarjev dom. Zakaj pa ne, naj nelovska publika spozna, kako pomembni segment kulturne dediščine je lovska kultura. Tudi to zmoremo!
Podrobneje o prazniku lovske kulture s komentarjem in o nastopajočih pa v obširnejšem poročilu za revijo Lovec.
dr. Marjan Toš
Foto: Urša KmetecFoto: Urša KmetecFoto: Urša KmetecFoto: Bojan GorencFoto: Bojan Gorenc48. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov na Pragerskem
Na strelišču Gaj-Pragersko bo ta konec tedna potekal “praznik lovske kulture in lovskega strelstva”. Združeno bosta potekali kar dve prireditvi: Dnevi lovskega strelstva 2022 in 48. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov.
Dnevi lovskega strelstva se začenjajo v petek, 2. septembra, ob 9. uri, z uradnim treningom. Državno prvenstvo v strelski kombinaciji za veterane in superveterane 2022 bo v soboto, 3. septembra, s slavnostnim odprtjem ob 8. uri. Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2022 in Državno prvenstvo v streljanju na tarčo bežečega merjasca 2022 bosta v nedeljo, 4. septembra, z začetkom ob 8. uri. V tem času se bo v prostorih strelišča Gaj-Pragersko odvijal tudi sejem orožja, optike in lovske opreme.
Foto: Slavko Komlanc
Za lovske pripravnike bo v nedeljo, ob 10. uri, v dvorani strelskega centra organizirano predavanje na temo optike, orožja in varnosti na lovu.
V soboto, 3. septembra, ob 15. uri, se bodo lovskim strelcem pridružili še lovski pevski zbori in rogisti, ki se bodo zbrali na 48. Srečanju lovskih pevskih zborov in rogistov. Na prireditvi se bodo predstavili tudi lovski ustvarjalci s področja rezbarstva, fotografije, preparatorstva … V kulturnem delu bodo poleg lovskih pevskih zborov in skupin rogistov sodelovali še glasbena skupina Cantare in dramski igralec Bojan Maroševič z monokomedijo Toneta Partljiča »Naj ostane med nami«. Nastopilo bo okoli 170 pevcev in v skupnih nastopih bodo zadonele lovske melodije iz 130 lovskih rogov. Prireditev je mednarodnega značaja, saj bodo sodelovali tudi pevski zbori in rogisti iz sosednjih držav. Program bo povezoval in vodil Stanislav Kocutar.
Tudi v letošnjem letu smo v času od 18. do 20. avgusta s sodelovanjem članov LD Rečica pri Laškem izvedli 8. tabor mladih, ki se ga je udeležilo 22 otrok iz različnih krajev celjske regije. Tako kot vsa leta doslej, smo bili tudi letos nastanjeni v planinskem domu na Šmohorju.
Foto: arhiv SKZLD Celje
Dopoldanski čas prvega dne je bil namenjen predstavitvi lovstva kot dejavnosti, zgodovini lova, lovskega orožja, šeg in navad ter uporabi lovskega roga. Popoldanski čas pa je bil namenjen predstavitvi lova s sokoli, kjer so se otroci seznanili, s katerimi vrstami ujed je pri nas dovoljeno loviti. Lov s sokoli sta predstavila člana Sokolarske zveze Slovenije Vilma Alina Bezenšek in HerbertGoriup.
V lovišču opazovali večerni izstop divjadi na pašo
Na koncu pa so otroci z revirnim gozdarjem Rokom Golobom, ki je tudi član Lovske družine (LD) Rečica pri Laškem, opravili enourni sprehod po gozdu, kjer jih je seznanil s pomenom in vlogo gozdnega ekosistema ter drevesnimi vrstami, ki rastejo na področju Šmohorja. Zvečer je bil z lovci organiziran izhod v lovišče, kjer so otroci iz visokih prež opazovali večerni izstop divjadi na pašo.
Drugi dan je bil namenjen spoznavanju lovsko-tehničnih objektov ter njihove uporabe. Za letošnje leto je bila načrtovana postavitev senene kope, ki bo v zimskem času služila kot dodatni vir hrane za muflone, ki živijo na tem področju. Vendar nam je ponoči vreme nekoliko zagodlo. Padlo je ravno toliko dežja, da je zmočilo že pripravljeno seno. Zato kope nismo mogli postaviti. Kljub temu so otroci s pomočjo lovcev pripravili leseno ogrodje, na katero se bo postavila kopa, ko bo seno suho. Ker ima lovska družina precej krmnih njiv, so otroci pomagali pri njihovem čiščenju. Tudi del gozdnega roba, ki je bil pokošen od praproti so počistili. Ena skupina otrok pa je založila krmišče za muflone.
Po kosilu je sledilo predavanje, ki je bilo namenjeno spoznavanju divjadi, ki živi na območju Slovenije ter vrste in načine lova, ki ga lovci izvajamo. Po popoldanskem počitku in prostih aktivnostih je ob spremstvu lovcev sledil večerni izhod v lovišče.
Foto: arhiv SKZLD Celje
Zadnji dan namenjen lovski kinologiji in streljanju z malokalibrsko puško
Zadnji dan je bil namenjen lovski kinologiji in streljanju z malokalibrsko puško na tarčo srnjaka. Po zajtrku smo se odpravili na lovski dom LD Rečica pri Laškem, kjer so nas že čakali vodniki lovskih psov. Vodnik psa in dolgoletni kinolog Anton Savorgnani jim je predstavil vrste lovskih psov in njihovo delo. Nato so vodniki s svojimi štirinožci prikazali še vaje iz poslušnosti in ubogljivosti. Sledil je prikaz dela lovskega psa na umetni krvni sledi. Po zaključku kinološkega dela smo imeli tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško na tarčo srnjaka, ki so ga otroci vzeli zelo resno, saj so bili za prva tri mesta pripravljeni pokali.
Po končanem streljanju smo se vrnili na planinski dom, kjer je sledil zaključek tabora. Vse prisotne je pozdravil podpredsednik Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih družin (SKZLD) Celje Darko Kolar. V imenu LD Rečica pri Laškem, katere člani so v večernih urah peljali udeležence na preže je starešina Gregor Horjak pohvalil vse udeležence tabora za disciplino in zavzetost, ki so jo na taboru pokazali. Posebej je poudaril njihove strelske sposobnosti, saj so nekateri dosegli zavidljiv rezultat, ki se ga ne bi branil noben lovec.
Strokovni tajnik Zdravko Mastnak, ki je bil z mladimi vse dni tabora in skrbel, da je bilo vse tako, kot mora biti, se jim je zahvalil za udeležbo in zavzetost, ki so jo pokazali. Na koncu so vsi prejeli posebno priznanje za udeležbo na taboru. Najboljši v streljanju so prejeli pokal za prvo, drugo in tretje mesto. Prvo mesto je dosegel Eon Miklavžina, drugo Nace Žerdoner in tretje Maks Jager.
Da smo lahko tudi letos uspešno izvedli tabor, se moram zahvaliti vsem predavateljem in prizadevnim članom LD Rečica pri Laškem, ki so otroke oba večera varno peljali na visoke preže, od koder so lahko opazovali divjad.
Zdravko Mastnak, strokovni tajnik SKZLD
8. tabor mladih SKZLD Celje. Foto: arhiv SKZLD Celje
Zbornik Slovenski lovci v vojni za Slovenijo je zdaj zaradi velikega povpraševanja dosegljiv tudi v elektronski obliki na spletni strani Lovske zveze Slovenije.
Drugo dopolnjeno izdajo zbornika, posvečeno 30-letnici samostojne Slovenije, je uredil dr. Marjan Toš.
Zbornik je predvsem publikacija spominjanja udeležencev vojne za Slovenijo iz vrst slovenske zelene bratovščine. V drugi, dopolnjeni izdaji je med drugim precej več dokumentarnega gradiva, predvsem fotografij ter tudi popolnejši seznam lovcev – udeležencev vojne za Slovenijo 1991.
Zbornik je v celoti dosegljiv v zavihku publikacije/knjižnica oziroma TUKAJ.
Po dveh letih premora se je pri Zvezi lovskih družin (ZLD) Prekmurje ponovno odvijal lovski tabor za osnovnošolsko mladino, tokrat že 13. po vrsti. Potekal je od 19. do 21. avgusta pri lovskem domu in v lovišču Prosenjakovci.
Foto: arhiv ZLD Prekmurje
Vodja tabora je bil Ludvik Rituper, podpredsednik ZLD Prekmurje in predsednik LD Prosenjakovci. Mentorji so bili Štefan Nemec, Jožefa Sakovič in Jože Slaviček. Tabora se je udeležilo 15 otrok, 12 fantov in 3 dekleta.
Cilj tabora je bil, da se mladina in tudi širša javnost seznani z dejavnostmi lovcev pri ohranjanju narave, varstva divjadi in ostalimi dejavnostmi: lovska kultura, kinologija, lovska kulinarika, itd.
Prvi dan, v petek, so se po uvodni predstavitvi vsebin seznanili z lovskim rogom. O zgodovini lova in uporabi jih je s praktičnim prikazom navdušil profesor Stanko Peterka. Po kosilu jim je bilo s strani Jožefa Seršena in Slavka Gomboca poudarjeno varno uporabljanje lovskega orožja. Po večerji so se taborniki pod vodstvom vodnikov, lovcev LD Prosenjakovci odpravili na opazovanje divjadi v lovišče. Izhode v lovišče so ponovili vsako jutro in vsak večer.
Naslednji dan, po zajtrku, so se taborniki srečali z lovskimi psi. Kinolog Sašo Ferenčič jim je predstavil predvsem uporabo lovskih psov in njihov pomen pri lovu. Popoldan, po kosilu, je sledilo predavanje Branka Vajndorferja o mali divjadi. Nadaljevali so s spoznavanjem sokolarstva pod vodstvom Dragana Zemljiča.
Foto: arhiv ZLD Prekmurje
Tretji dan, v nedeljo, je po zajtrku sledilo pospravljanje tabora in še zadnje predavanje, tokrat o veliki divjadi. Predaval jim je mentor Jože Slaviček.
Vtise opazovanja divjadi so upodobili v obliki slikarskih in risarskih del ter izdelavi ponazoritve narave, predvsem iz maha in raznih vej. Sledila je priprava lovskega bograča ob pomoči Silva Bediča, kuharja DOŠ Prosenjakovci, ki je poskrbela za prehrano otrok v taboru.
Ob zaključku tabora so zapeli lovski rogovi KUD Prekmurski rogisti, slišala se je lovska pesem pevcev lovskega pevskega zbora. Pozdravil jih je tudi Alojz Glavač, župan Občine Moravske toplice in dr. Arpad Köveš, predsednik ZLD Prekmurje. Zaključka so se udeležili tudi člani upravnega odbora, starši otrok in ostali povabljeni.
Udeleženci so dobili majice z našitim znakom LZS in potrdila o udeležbi na taboru. Posladkali so se s torto podjetja Mlinopek d. d. iz Murske Sobote.
V času tabora so jih obiskali tudi predstavniki medijev, ki so podali informacije o lovskem taboru širši publiki.
Mnogo je že bilo napisanega o tem našem dolenjskem tradicionalnem lovu »Frata«, ki ga vsako leto organizira ZLD Novo mesto v sodelovanju z lovskimi družinami naše zveze.
Zbor lovcev na Frati 2022. Foto: arhiv ZLD Novo mesto
Da se je po drugi svetovni vojni kalilo naše tovarištvo in širilo lovsko znanje med našimi, pa tudi vabljenimi lovci, je bilo objavljeno v številnih člankih v reviji Lovec in raznem časopisju, pa tudi na RTV, je marsikomu, vsaj starejšim lovcem, znano. Več pa je napisanega v spominski brošuri »Frata kliče in nas vabi« avtorja Staneta Gabrijela, ki smo jo izdali ob slovesnosti praznovanja 60. letnice tega lova.
Častitljivo obletnico, 70 let Frate, bi morali praznovati že v letu 2020, pa smo žal tedaj prvič v vseh teh letih, lov odpovedali zaradi epidemije covid-19.
Obletnico lova so s svojo prisotnostjo počastili vabljeni gosti, predsednik državnega zbora Alojz Kovšca, predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, predsednik Kluba prijateljev lova Celovec Johan Kaiser z delegacijo, občinski svetnik občine Žužemberk in hkrati predsednik borčevske organizacije Darko Pucelj, direktor podjetja REM d.o.o. Trebnje Igor Kastelic, odlikovani in zaslužni člani naše lovske organizacije, kakor tudi delegacije Lovskih družin naše in sosednjih zvez, ter drugi gostje iz Slovenije in tujine.
Kot se za takšno slovesnost in častitljivo obletnico spodobi, so nas na začetku s svojim nastopom počastili Rogisti Lovske družine Trdinov vrh pod vodstvom Zvonka Jakliča. Predsednik ZLD Novo mesto Franc Jarc je vse prisotne toplo pozdravil, še posebej državne in lovske funkcionarje ter poudaril pomen našega druženja ob praznovanju tako visoke obletnice tradicionalnega lova »Frata 2022«. Skupaj s predsednikom LZS in predsednikom državnega zbora je podelil odlikovanja zaslužnim lovcem in sicer:
Znak za lovske zasluge je prejel Bojan Maglica LD Šentjanž, zlati znak za lovske zasluge je prejel Božidar Jerčič LD Velika Loka, red za lovske zasluge III. stopnje sta prejela Peter Lavrič LD Novo mesto in Marjan Kumelj LD Plešivica Žužemberk. Najvišje odlikovanje LZS, red za lovske zasluge I. stopnje, sta prejela nadvse zaslužna člana lovske organizacije Jože Primc LD Plešivica Žužemberk in mag. Štefan Vesel LD Osilnica.
Vsem, ki so s prispevki pomagali pri obnovi spomenika na Frati, smo podelili pisna priznanja in zahvale. Donatorji so bili Občina Trebnje, Občina Žužemberk, Občina Straža, Območno združenje slovenskih častnikov Novo mesto, Občinsko združenje za vrednote NOB Novo mesto, Občinsko združenje za vrednote NOB Žužemberk, podjetje REM d.o.o. Trebnje. Posebna zahvala pa gre mojstru kamnoseku, ki je zahtevno obnovo vrhunsko opravil, Janezu Jeniču članu LD Škocjan. Vsem še enkrat iskrena hvala v imenu ZLD Novo mesto in v imenu junakov, ki so dali svoja življenja za svobodo in sedaj počivajo v senci svobodnih gozdov pri spomeniku na Frati.
Prenovljeni spomenik so s prerezom traku trobojnice odkrili Alojz Kovšca, Darko Pucelj in Franc Jarc.
Pri spomeniku je delegacija, v sestavi Branko Bec LD Padež, Ernest Mežan in Božidar Jerčič oba LD Velika loka, položila venec in prižgala spominski ogenj.
Lova se je kljub slabemu vremenu udeležilo preko 100 gostov. Zbranim lovcem je dal navodila za lov vodja lova, predsednik ZLD Novo mesto Franc Jarc. Pomočniki, starešine LD Novo mesto Iztok Rožič, LD Dobrnič Igor Kastelic, LD Plešivica Aleksander Jordan in LD Mirna Peč Karol Zagorc oziroma njegov pooblaščenec Janez Rajar so poskrbeli, da so razvodniki, člani njihovih lovskih družin, lovske goste popeljali na stojišča.
Lov je bil vzoren, odlično organiziran, saj je to vsakoletna zadolžitev dolgoletnega tajnika ZLD Novo mesto, Staneta Gabrijela, ki je ob tej obletnici že 37-tič organiziral to tradicionalno lovsko prireditev. Izkazali so se gonjači, ki so kljub dežju, odlično opravili svoje delo. Psi goniči in lovski rogovi so lov očarali z melodijo, ki jo razumemo le lovci, in ki mnogim v pričakovanju naleta divjadi požene hitreje kri v žilah.
V pogonu so lovci videli več divjadi, od srnjadi, jelenjadi, jazbecev, manjšega tropa volkov, več medvedov in divjih prašičev. Diana je bila naklonjena le dvema lovcema, druge pa je pustila v pričakovanju za naslednjič. To je od nekdaj bil čar lova, pričakovanje, včasih slišanje, redkeje videnje in še redkeje uplenitev po vseh ocenah, ki jih moramo lovci upoštevati. Žal pa nam danes država in predvsem politika, vse bolj vsiljuje vlogo eksekutorjev in izvajalcev načrtov, na katere imamo bore malo vpliva pri nastajanju.
Po končanem lovu in vsemi lovskimi običaji ob zaključku in pozdravu lovini je vodja lova Franc Jarc, podelil vejici plena in izrekel lovski blagor upleniteljema divjih prašičev, Dušanu Iskri LD Plešivica in Urošu KoželjuLD Orehovica.
Lovska zveza Maribor že več desetletij vlaga veliko truda in sredstev v popularizacijo in širjenje lovske kulture v slovenskem prostoru. Letos jim je bila že tretjič zaupana organizacija Srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov. Srečanja, letošnje bo 48., potekajo vsako leto v drugem kraju že od leta 1973.
Rogisti LZ Maribor
Letošnji slovenski lovski kulturni dan se bo zgodil v Športnem centru strelišča Gaj pri Pragerskem 3. septembra ob 15. uri. Ob tej priložnosti bodo štajerski lovci predstavili lovsko kulturo v širšem kontekstu, ne samo njenega pevskega oz. glasbenega izročila in tradicije. Zaradi tega so prireditev poimenovali »PRAZNIK LOVSKE KULTURE IN LOVSKEGA STRELSTVA«.
Na njej se bodo predstavili lovski ustvarjalci s področja rezbarstva, fotografije, preparatorstva … V kulturnem delu bo sodelovalo 19 skupin lovskih rogistov, 13 lovskih pevskih zborov, glasbena skupina Cantare in dramski igralec Bojan Maroševič z monokomedijo Toneta Partljiča »Naj ostane med nami«.
Zaradi velikega števila nastopajočih, so združili pevce v en zbor. V njem bo nastopilo več kot 170 pevcev in v skupnih nastopih bodo zadonele lovske melodije iz več kot 130 lovskih rogov. Prireditev je mednarodnega značaja, saj bodo sodelovali tudi pevski zbori in rogisti iz sosednjih držav.
Lovska zveza Slovenije je 10. avgusta prejela vabilo Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) za sestanek na temo povoženih prostoživečih živali na cestah in železnici. Sestanka sta se udeležila predsednik LZS mag. Lado Bradač in direktor Strokovne službe LZS mag. Božo Zakrajšek. Na sestanku je bilo dogovorjeno, da se problematika odvoza povožene divjadi čim hitreje uredi, tako je UVHVVR že naslednji dan poslala obvestilo, da se z dnem 12. 8. 2022 preneha uporabljati protokol obveščanja, ki je bil vzpostavljen na podlagi dopisa številka U014-10/2022-33 z dne 1. 7. 2022.
Foto: Andrej Miklavčič
Zaradi težav pri implementaciji odvoza povoženih prostoživečih živali s cest in železnic, je UVHVVR sprejela odločitev, da zagotovi odvoz teh živali v okviru javne veterinarske službe, ki se financira iz proračuna RS.
V praksi to pomeni, da od danes, 12. avgusta dalje trupla povoženih prostoživečih živali, pri katerih ne obstaja sum bolezni, zbira Veterinarsko higienska služba pri Nacionalnem veterinarskem inštitutu (NVI VHS). Glede prijave povoza in zbiranja tako veljajo pravila, ki so veljala pred 1. 7. 2022, in sicer:
• Povoz domačih in prostoživečih živali na cestah in železnicah lahko najditelj povožene živali sporoči direktno na številko NVI VHS ali pa povoz prijavi na številko 112. Regijski center za obveščanje nato obvesti NVI VHS glede odvoza trupla povožene živali in lokalno pristojnega upravljavca lovišča zaradi odvzema materialnega dokaza za potrebe evidentiranja izgub divjadi.
• Kadar najditelj najde povoženega divjega prašiča, najdbo vedno sporoči na številko 112, ki o tem obvesti UVHVVR ne glede na to, kdo je prijavitelj (lovec ali druga fizična oseba, DARS, policija …). V ta namen je na UVHVVR zagotovljena telefonska številka 01 300 13 59, ki je dosegljiva 24/7. Sodelavec UVHVVR, ki je v stalni pripravljenosti, bo obvestil NVI VHS, ki bo poskrbel za odvoz trupla in po potrebi kontaktiral prijavitelja. Obveščanje UVHVVR s strani 112 je določeno v četrtem odstavku 15. člena Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (ZNUAPK) (Uradni list RS, št. 200/2020).
Članice Lovske zveze Slovenije prejmejo licenco za brezplačni dostop do mobilne aplikacije I-Trophy za ocenjevanje lovskih trofej v okviru izvajanja nalog javne službe na področju trajnostnega gospodarjenja z divjadjo.
Pogled v aplikacijo I-Trophy. Vir: www.i-trophy.com
Pogodbo o donaciji 500 licenc za mobilno aplikacijo I-Trophy sta na letošnjem lovskem in ribiškem sejmu v Gornji Radgoni podpisala predsednik LZS, mag. Lado Bradač in direktor podjetja M-PUP d.o.o., Uroš Pirc.
Kako do licence za I-Trophy? 1. V LIS Lisjak v modulu “Organizacija” vnesite v vpisno okence »I-Trophy e-naslov« e-naslov člana, ki bo uporabljal aplikacijo. Vnesete lahko le en e-naslov. 2. Na spletni strani https://www.i-trophy.com/ se lovska družina registrira za brezplačni dostop do mobilne aplikacije (e-naslov mora biti enak e-naslovu v Lisjaku). Aplikacijo namestite na telefon! 3. Vsaka prijavljena lovska družina bo po preverjanju e-naslova v nekaj dneh prejela 1 brezplačni premium dostop do mobilne aplikacije I-Trophy.
I-Trophy je pripomoček za ocenjevanje trofej divjadi po sistemu CIC na vašem telefonu. Mobilna aplikacija trenutno omogoča ocenjevanje trofej šestih najpogostejših vrst evropskih parkljarjev: evropske srne, navadnega jelena, damjaka, gamsa, muflona ter divjega prašiča. Zasnovana je tako, da ocenjevalca po izbiri vrste divjadi enostavno vodi od meritve do meritve.
Prošnji LD Trstelj-Kostanjevica in LD Fajti hrib za donacije po požaru smo objavili zato, da lahko vsak, ki to želi, neposredno pomaga. Odločitev vsakega posameznika pa je, ali bo pomagal ali ne.
Foto: arhiv LD Fajti hrib
Lovska zveza Slovenije bo za obe lovski družini, ki sta bili prizadeti v požarih na Krasu prispevala sredstva iz Zelenega sklada. Sredstva za Zeleni sklad, ki je namenjen zagotavljanju solidarnostne pomoči lovkam in lovcem v izrednih življenjskih razmerah, zbiramo z donacijami na dobrodelnem plesu. O donaciji bo v naslednjih dneh odločala komisija Zelenega sklada.
Sredstva iz članarin so namenjena za delovanje lovskih organizacij kot celote ter njenih komisij, poraba je vsako leto objavljena v letnem poročilu. Predpisi določajo, da mora biti članarina porabljena v skladu z namenom zbiranja. O članarini odloča Upravni odbor LZS, ki bo na septembrski seji odločal tudi o predlogu oprostitve plačila članarine za obe članici.
Lovska zveza Slovenije bo predlagala tudi ukrep, da se z interventnim zakonom obe lovski družini oprosti plačila celotne koncesije.
Jeseni bomo organizirali postavitev oziroma nadomestitev enega lovskega objekta v lovišču LD Trstelj-Kostanjevica in v lovišču LD Fajti hrib, pri akciji pa bodo sodelovali tako vodstvo LZS kot zaposleni v Strokovni službi LZS.
Požar na Krasu je opustošil kar 1.500 hektarov lovišča Lovske družine Fajti hrib Renče, ki prosi za pomoč pri obnovi.
Po požaru in pred požarom. Foto: arhiv LD Fajti hrib
Lovska družina Fajti hrib Renče se na vas obrača s prošnjo za pomoč. Na večjem delu lovišča njihove lovske družine se je zgodil obsežen požar, ki jim je tako rekoč čez noč odvzel 1.500 hektarov lovišča najvišje kvalitete. Požar je uničil lovske objekte, preže, napajališča, solnice, njive. Številna srnjad, jelenjad in divji prašiči v času požara niso našli izhoda in so končali v ognjenih zubljih, ki so se čez lovišče širili z neverjetno hitrostjo. Nastalo škodo je zelo težko natančno določiti, a dejstvo je, da na pogorelem območju visoke divjadi še nekaj časa ne bodo imeli.
Člani LD Fajti hrib Renče bodo za obnovo lovišča, sanacijo habitata za divjad, postavitev lovskih objektov za oskrbo divjadi (popravilo napajališč, čiščenje poti, postavitev solnic, postavitev novi lovskih prež, krmnih njiv…) morali vložiti mnogo ur prostovoljnega dela. Poleg prostovoljnega dela bodo za obnovo lovišča in objektov potrebovali materialna in finančna sredstva, ki jih v tej situaciji lovska družina s svojim delovanjem, za sanacijo objektov in lovišča, ne more zagotoviti, zato prosijo za pomoč.
Lovska družina Trstelj-Kostanjevica prosi za pomoč pri sanaciji lovišča, uničenega v požaru na Krasu.
Foto: arhiv LD Trstelj-Kostanjevica
“Živimo na območju Slovenije, kjer je divjal največji požar v samostojni Sloveniji. Uničil nam je 3200 hektarov lovišča od skupnih 4300 hektarov lovne površine. Divjad, žal ne vsa, je pred ognjem pobegnila v sosednja lovišča, ki niso bila prizadeta v požaru. V tej situaciji naša lovska družina nima pogojev, da ustvari dovolj prihodkov za sanacijo lovišča in objektov,” pojasnjuje starešina Lovske družine Trstelj-Kostanjevica Jelko Lapajne.
Požar jim je uničil lovske objekte, preže, napajališča, solnice …V požaru je Lovski družini Trstelj-Kostanjevca popolnoma pogorelo dvanajst visokih zaprtih prež, delno poškodovanih, ki brez takojšnjega popravila niso varne za uporabo, je več kot deset, poleg tega morajo popraviti tudi osmojene enosedne preže v železni izvedbi. V hudem požaru, ki je pustošil po Krasu, so jim pogorele tudi krmne njive v skupni izmeri dva hektara.
Obnova lovišča, sanacija habitatov za divjad, postavitev lovskih objektov za oskrbo divjadi, krmne njive, čiščenje poti, namestitev solnic bo od članov LD Trstelj-Kostanjevica zahtevalo mnogo ur prostovoljnega dela. Poleg tega bodo za obnovo rabili material in finančna sredstva, ki ju v tej situaciji ne bodo zmogli zagotoviti. Lovci Lovske družine Trstelj-Kostanjevica zato prosijo lovce, lovske organizacije in ostale civilne organizacije za materialno ali finančno pomoč.
Lovci LD Trstelj-Kostanjevica so po požaru, ki je pustošil na Krasu, pregledali razmere v lovišču. Njihova prva skrb je bila napolniti korita za žejno divjad. Foto: arhiv LD Trstelj-Kostanjevica
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) že tretje leto s kampanjo ozavešča o širjenju afriške prašičje kuge. V sodelovanju z različnimi organizacijami, ki nagovarjajo rejce, lovce in veterinarje, si prizadeva za zajezitev bolezni.
Vir: Evropska agencija za varnost hrane (EFSA)
Afriška prašičja kuga (APK) je virusna bolezen domačih in divjih prašičev. Virus je neškodljiv za zdravje ljudi. Izbruh bolezni v državi povzroči obsežno gospodarsko škodo, vezano na izgubo živali, omejitev izvoza živali in mesa ter stroške ukrepov za preprečitev bolezni. Ker cepiva v Evropi še ni, izbruh lahko pomeni pokončanje velikega števila domačih prašičev na prizadetih območjih.
Da bi preprečila nadaljnjo širitev APK po Evropi, EFSA s pomočjo pristojnih organov in krovnih kmetijskih, lovskih in veterinarskih organizacij že tretje leto ozavešča o ustreznih varnostnih ukrepih za zajezitev bolezni. Kampanja poteka v 18 državah Jugovzhodne Evrope: Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Republika Češka, Črna Gora, Estonija, Grčija, Hrvaška, Kosovo [1], Litva, Latvija, Madžarska, Severna Makedonija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Srbija.
»Afriška prašičja kuga je izredno nalezljiva bolezen, ki se širi tudi v območja Evrope, ki v preteklosti še niso bila prizadeta. Širjenje bolezni predstavlja globalno grožnjo, njene posledice pa že občutijo prašičerejci v Evropi in drugod,« pravi Bernhard Url, izvršni direktor EFSA.»Skupaj z lokalnimi partnerji želimo nagovoriti rejce, ki jih je prizadela ta smrtonosna bolezen. Kampanja, ki nosi ključnik #StopASF, je namenjena obveščanju rejcev, veterinarjev in lovcev o tem, kako naj prepoznajo bolezenske znake, preprečijo prenos na domače prašiče in prijavijo sumljive primere«.
Kampanja za zajezitev afriške prašičje kuge dopolnjuje ukrepe, ki jih za izkoreninjenje bolezni v Evropi in za preprečitev širjenja virusa v sosednje države že izvajajo Evropska komisija ter druge mednarodne in nacionalne organizacije ter pristojni organi.
Podpišite peticijo na SignForHunting.com in se pomagajte boriti proti grožnjam lovstvu v Evropi. Podpis peticije vam bo vzel le nekaj sekund, vendar pomeni veliko.
Odločitve, ki jih glede lovstva in varstva narave sprejemajo bruseljski odločevalci imajo velik vpliv tudi na Slovenijo. Dejstvo je, da je kar 80 odstotkov zakonodaje s področja lovstva in naravovarstva na nacionalni ravni sprejetih na ravni institucij Evropske unije, za zaprtimi vrati.
Kampanja je odgovor na vedno več težav, s katerimi se lovci soočajo v vsej Evropi: življenjsko okolje divjadi, upravljanje z velikimi zvermi, lovska kultura posameznih držav in pobude lovcev za ohranjanje narave so ogroženi zaradi odločitev evropske politike. Takšen, a na srečo neuspešen, primer je bil predlog prepovedi lovstva in ribištva na 10 % površine Evropske unije.
Podpišite peticijo #SignForHunting v podporo lovstvu in varstvu narave
Medtem, ko se v Evropi soočamo s številnimi izzivi, ki jih je potrebno rešiti, nekateri bruseljski odločevalci ostajajo osredotočeni na nepotrebno omejevanje lovskih praks. “Bruseljskim odločevalcem sporočamo, da naj sodelujejo z lovci in ne proti nam,” je ob začetku kampanje povedal Torbjörn Larsson, predsednik Združenja zvez za lov in varstvo divjadi v Evropski uniji (FACE).
Lovska zveza Slovenije je članica FACE od leta 1993. Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač poziva: “Za vsakega slovenskega lovca je pomembno, da si vzame nekaj sekund časa in podpiše peticijo.”
* Kampanjo #SignForHunting vodi FACE, ki zastopa interese 7 milijonov evropskih lovcev. Z vašo podporo se borimo proti grožnjam lovstvu v Sloveniji in v Evropi.
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) začenja z javno razgrnitvijo osnutkov gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov območij za obdobje 2021-2030. V okviru javne razgrnitve se bo najširša javnost lahko seznanila z dokumenti in podala mnenja in pripombe. Javna razgrnitev traja od 26. julija do vključno 2. septembra 2022.
Na ZGS so v letu 2021 pripravili 14 območnih gozdnogospodarskih načrtov (GGN GGO) in 15 območnih lovskoupravljavskih načrtov (LUN) za obdobje 2021-2030. Ob izdelavi območnih načrtov so na ZGS med 1. 11. 2020 in 31. 12. 2020 zbirali predloge in pobude, v letu 2021 pa izvedli dva sklopa participativnih delavnic, pri katerih so s strani zainteresirane javnosti zbrali številne pobude, ki so jih pri izdelavi osnutkov območnih načrtov tudi upoštevali.
Pomemben del formalno določenega participativnega procesa izdelave in sprejemanja območnih načrtov ter okoljskega poročila z dodatkom za varovana območja narave predstavljajo javne razgrnitve in javne obravnave območnih načrtov, v okviru katerih zbirajo konkretne pripombe na posamezne območne GGN GGO in LUN.
Območni načrti so letos prvič presojani v postopku celovite presoje vplivov na okolje, zato bo hkrati z javno razgrnitvijo potekala tudi javna razgrnitev okoljskega poročila in dodatka za varovana območja za 14 GGN GGO in javna razgrnitev okoljskega poročila in dodatka za varovana območja za 15 LUN.
ZGS vljudno vabi zainteresirano javnost k podajanju pisnih mnenj in pripomb. Mnenja in pripombe na posamezen dokument je mogoče oddati na obrazcu v preglednici v stolpcu »obrazec za pripombo« do vključno 2. septembra 2022. V nadaljevanju postopka se anonimna mnenja in pripombe ter nerelevantni komentarji ne bodo upoštevali.
Z junijsko prireditvijo na gradu Bogenšperk so zaključili izobraževanje za lovski izpit zasavski lovci generacije 2022.
Foto: Matej Kokalj
Podpisa zaprisege in podelitve spričeval, ki že tradicionalno poteka v atriju gradu Bogenšperk, se je udeležilo štirinajst lovcev in lovk od skupno šestnajstih, ki so lovski izpit opravili v prvem roku.
Od dvajsetih prijavljenih na lovski izpit v letošnjem letu sta dva tečajnika odstopila od izobraževanja, dva tečajnika bosta ustni del zaključnega izpita ponovno opravljala v drugem roku, šestnajst pa jih je lovski izpit uspešno opravilo v prvem roku.
Na slovesni prireditvi so zadoneli lovski rogovi Zasavskih rogistov, prireditev je vodil član Komisije za izobraževanje ZLD Zasavje Franci Trebušak, nova lovka Eva Groznik pa je svojim lovskim tovarišem pred podpisom etičnega kodeksa prebrala zaprisego slovenskega lovca.
Mentorji, starešine, prijatelji, ki so spremljali nove lovce, so se po uradnem delu dogodka družili ob odličnem divjačinskem golažu, ki so ga pripravili lovci Lovske družine Šmartno pri Litiji. Vsem novim lovcem so bile izrečene mnoge čestitke in napotki za dobro delo in počutje, ki jih bodo spremljali skozi vso lovsko pot.
Upravno sodišče Republike Slovenije je, za razliko od preteklih let, izvedlo dokazni postopek in sredi junija sprejelo odločitev ter zavrnilo tožbo Alpe Adria Green zoper dovoljenje za odvzem osebkov rjavega medveda, ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor.
Foto: Pixabay
Tožbo je zavrnilo na podlagi 63. člena ZUS-1. Po presoji sodišča je odločitev Ministrstva za okolje in prostor, da je izdalo dovoljenje za odvzem 222 medvedov pravilna in v skladu s c. in b. točko prvega odstavka 16. člena Habitatne direktive oziroma tretjo in drugo alinejo prvega odstavka 7. člena Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah.
Lovska zveza Slovenije je uveljavljala interes stranke v postopku, zato smo imeli možnost spremljati dokazni postopek, zdaj pa smo prejeli tudi sodbo upravnega sodišča, ki še ni objavljena na spletni strani Upravnega sodišča.
Naš cilj je bil, da se po vseh teh letih enkrat dokončno vsebinsko odloči. Deležni smo bili očitkov, da je lovcem edini interes zgolj in le izvajanje lova, kar seveda ni res. Sodba pritrjuje, da je lov le eden od načinov upravljanja, pri preštevilni populaciji pa neizogibno dejstvo! Seveda je potrebno izvajati tudi ostale ukrepe, da bomo lahko sobivali z medvedom v današnji kulturni krajini!
Predvsem smo lovci ponosni, da smo ohranili zveri, tako medveda kot risa. Na eni strani pri populaciji, ki je ogrožena, sodelujemo pri doselitvi risa v projektu LIFE Lynx, na drugi strani pa moramo pri preštevilni populaciji medveda izvajati tudi lov. Da je to v interesu javne varnosti in varnosti ljudi, je s sodbo potrdilo tudi Upravno sodišče.
Že v preteklosti smo lovci dokazali, da znamo trajnostno upravljati tudi z zavarovanimi prostoživečimi živalskimi vrstami in sodba le potrjuje, da bo moralo okoljsko ministrstvo tudi v bodoče na podobnih temeljih upravljati z vsemi zavarovanimi prostoživečimi živalskimi vrstami. Tudi dandanes je lov neizogibno dejstvo in zato na Lovski zvezi Slovenije pričakujemo, da bo tako vloga lovca kot tudi upravljalca lovišča primerno cenjena oziroma spoštovana.
Sodba Upravnega sodišča je vsebinsko zanimiva in bo dolgoročno vplivala na politiko trajnostnega upravljanja s prostoživečimi živalmi. Upamo, da bo sodba čim prej javno dostopna. Sam odvzem medvedov pa bomo morali usmeriti predvsem v odvzem problematičnih osebkov in v zmanjševanje konfliktov.
Ali je dajanje orožja v uporabo lovskemu pripravniku s strani njegovega mentorja, pod pogoji, kot je to dovoljeno za športnega strelskega mentorja, dovoljeno tudi na civilnih in na lovskih streliščih, ki jih lovske organizacije uporabljajo za pristrelitev?
Foto: Urša Kmetec
“Ker je lovski mentor odgovoren, da pripravnika usposobi za ravnanje z orožjem, in ker lovske pripravnike in njihove posebne pogoje za opravljanje lovskega izpita podrobno določajo predpisi o lovstvu in divjadi, oziroma ker je varnost zagotovljena s tem, da lovski pripravnik po predpisih o lovstvu samostojno ne more izvajati lova (kar pomeni, da je ob njem vedno prisoten njegov mentor, ki nadzira njegovo ravnanje z orožjem) menimo, da lahko lovski mentor da v uporabo lastno orožje pripravniku, ko je to potrebno zaradi programa usposabljanja lovskega pripravnika in kasnejšega opravljanja lovskega izpita, torej tudi na civilnih in na lovskih streliščih, če je to potrebno zaradi programa usposabljanja lovskega pripravnika za opravljanje lovskega izpita,” pojasnjujejo na Direktoratu za upravne notranje zadeve na Ministrstvu za notranje zadeve.
Dodatno to utemeljujejo tudi s tem, da vse lovske družine ne razpolagajo s svojim streliščem oziroma da del programa usposabljanja lovskih pripravnikov izvajajo tudi na civilnih streliščih. Navedene določbe tako omogočajo, da se lahko lovski pripravnik v času pripravništva usposobi za varno ravnanje z lovskim orožjem, kot to med drugim določa tudi 14. člen Navodil za izvajanje praktičnega in teoretičnega dela lovskega izpita ter vodenje zbirk podatkov, in sicer, da se mora lovski pripravnik v času pripravništva usposobiti za varno ravnanje z lovskim orožjem v skladu s Pravilnikom o lovskem strelstvu, in po programu, določenem v katalogu znanja.
Iz 3. člena Pravilnika o lovskem strelstvu, ki ga je izdala Lovska zveza Slovenije na podlagi Zakona o divjadi in lovstvu tako izhaja, da določbe tega pravilnika veljajo tudi v primerih usposabljanja lovskih pripravnikov, pri vsakoletnih pristrelitvah orožja oziroma preizkusu strelnih sposobnosti lovcev (pred lovsko sezono) ter tudi za vsa tekmovanja v lovskem strelstvu, ki jih organizira LZS (podobno izhaja tudi iz 9. člena navedenega navodila).
V Lovski družini Prosenjakovci tradicionalno vsako tretjo nedeljo v juniju organizirajo tekmovanje v trapu.
Foto: arhiv LD Prosenjakovci
Letošnje tekmovanje, na katerega je bilo prijavljenih deset ekip in 184 posameznikov, je potekalo od 9. do 17. ure. Streljalo se je na 15 golobov.
Maksimalno število golobov je uspelo zadeti petim tekmovalcem, ki so se v finalni seriji razvrstili po sledečem vrstnem redu:
Miljević Marko
Maček Boštjan
Garmut Maks
Maček Rene
Rupret Andrej
Tekmovanje je potekalo tudi ekipno, prvo mesto je osvojila ekipa LPNPohorje, drugo mesto ekipa LD Videm ob Ščavnici in tretje mesto si je pristreljala ekipa LD Brestanica Podgorci.
Za lažji in bolj sistematičen monitoring izbranih vrst prostoživečih živali (predvsem divjadi) smo v sodelovanju Lovske zveze Slovenije in treh raziskovalnih inštitucij (Univerze na Primorskem, Univerze v Ljubljani in Fakultete za varstvo okolja iz Velenja) razvili aplikacijo z imenom SRNA (Spremljanje in Raziskovanje Narave z Aplikacijo).
Foto: Matic Vožič
Z aplikacijo lahko vsi zainteresirani beležite opažanja divjadi na terenu, zanimivosti pri uplenjenih živalih in zbirate pomembne podatke o njihovem zdravstvenem stanju ter razmnoževalnem potencialu. Zbrani podatki bodo omogočili izboljšanje poznavanja, posledično pa tudi upravljanja in varstva prostoživečih živali (velikih sesalcev in izbranih vrst ptic) v Sloveniji.
Lovci ste/smo najboljši poznavalci divjadi in mnogih drugih vrst prostoživečih živali, pri svojih izhodih v lovišča pa dnevno opažamo različne zanimivosti in pridobivamo številne podatke. Le-te pogosto tudi beležimo, a praviloma ostanejo zgolj kot zapiski v lastnih arhivih in spominih, niso pa sistematično zbrani ter obdelani.
Do aplikacije Srna, dostopne na https://srna.lovska-zveza.si/, lahko lovci dostopajo preko pametnega telefona ali računalnika prek lastne identifikacijske številke, zapisane na lovski izkaznici. Uporaba aplikacije je kljub njeni kompleksnosti (omogočeni so res številni vnosi različnih opažanj) enostavna, saj nas od začetka do konca vnosa vodijo notranje povezave in pregledni meniji. Z uporabo aplikacije je možno poleg različnih vnosov opažanj slediti tudi statistiki vnosov (lastnih in na območju države). V aplikaciji je tudi možnost nalaganja fotografij iz vaših foto-kamer. Zelo bomo veseli, če boste pripravljeni z nami deliti vaše posnetke.
Prav zaradi nesistematičnega zbiranja in razpršenosti so bili v preteklosti v znanstvenih krogih podatki, pridobljeni z neposrednim opazovanjem, pogosto zanemarjeni oz. celo podcenjevani. Vendar so z novimi tehničnimi možnostmi povezovanja podatkov velike množice terenskih sodelavcev (v tem primeru lovcev) in sistematične analize ter sinteze le-teh s strani usposobljenih raziskovalcev terenska opažanja zopet postala izjemno pomembna, lovci pa postajajo izjemno pomembni »ljubiteljski znanstveniki« (angl. citizen scientists).
Monitoring (spremljanje stanja) populacij prostoživečih živali, ne glede na to ali so uvrščene med lovne vrste (tj. divjad) ali zavarovane vrste, je nujen del sodobnega varstva in/ali trajnostnega upravljanja populacij. Sistematičen monitoring mnogih vrst je potreben tudi zaradi obveznosti, ki izhajajo iz slovenske in evropske zakonodaje.
Le s sodelovanjem lovcev kot izjemno dragocenih terenskih sodelavcev in raziskovalcev, ki lahko zbrane parcialne podatke med sabo povežejo, jih ustrezno statistično obdelajo in analizirajo, je mogoče pridobiti nove, relevantne informacije, ki so izjemno pomembne tudi za izboljšanje upravljavskega procesa. Tako bo, npr., z zbiranjem in analiziranjem podatkov o številu mladičev, ki jih vodijo srne, možno za vsako leto določiti/napovedati prirastek (le-ta se med leti zaradi zunanjih dejavnikov, npr. vremenskih razmer in obroda plodonosnih listavcev, zelo spreminja) in posledično tudi bolj optimalno posegati v populacijo z odvzemom.
Podobno bo možno bolj učinkovito spremljati zdravstveno stanje populacij in ustrezno ter pravočasno odreagirati (npr. napovedati izgube oz. le-te upoštevati pri načrtovanju odvzema). Z beleženjem opažanj redkih in ogroženih vrst (npr. predstavnikov koconogih kur) pa bomo lovci bistveno izboljšali poznavanje njihove razširjenosti, populacijskega statusa in trendov, s čimer bomo pomembno prispevali tudi k varstvu teh vrst ter tako utrdili naše naravovarstveno poslanstvo.
Aplikacija je namenjena tudi neposredni komunikaciji med lovci in raziskovalci, saj lahko prek nje posredujete kakršnakoli vprašanja v povezavi z vašimi opažanji oz. divjadjo nasploh na naslov: stepchange@famnit.upr.si.
O rezultatih vas bomo redno obveščali. Posameznike z največ vnosi bomo za sodelovanje in še lažje beleženje podatkov o prostoživečih živalih nagradili s sodobnimi lovskimi kamerami.
Vabimo vas, da aplikacijo čim prej preizkusite, npr. ob čakanju divjadi na preži, in jo čim bolj pogosto uporabljate.
Lovska zveza Slovenije in Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje organizirata Dneve lovskega strelstva 2022, ki bodo od 2. do 4. septembra na Pragerskem. Prijave strelcev sprejemamo do srede, 10. avgusta.
Foto: Bojan Gorenc
Državno prvenstvo v strelski kombinaciji za veterane in superveterane 2022
Volilni okoliši lahko prijavijo pet strelcev v starostni kategoriji in ekipo treh strelcev iz prijavljenih strelcev, ki zastopajo volilni okoliš. Prvenstvo bo potekalo na strelišču Gaj – Pragersko v soboto, 3. 9. 2022, z začetkom ob 8. uri.
Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2022 (400 točk)
Volilni okoliši lahko prijavijo deset strelcev (ženske, mladinci, člani in veterani, super veterani) in ekipo treh strelcev iz prijavljenih strelcev, ki zastopajo volilni okoliš. Prvenstvo bo potekalo na strelišču Gaj – Pragersko v nedeljo, 4. 9. 2022, z začetkom ob 8. uri.
Državno prvenstvo v streljanju na tarčo bežečega merjasca 2022
Volilni okoliši lahko prijavijo po eno ekipo za streljanje na tarčo bežečega merjasca, ki šteje tri strelce. Prvenstvo bo potekalo na strelišču Gaj – Pragersko v nedeljo, 4. 9. 2022, z začetkom ob 8. uri.
Tekmovalci bodo tekmovali po Pravilih o izvedbi lovskih strelskih prireditev. Na Državno prvenstvo v vseh disciplinah so vabljeni tudi državni prvaki 2021.
Uradni trening na strelišču Gaj – Pragersko bo v petek, 2. 9. 2022, z začetkom ob 9. uri.
Od 2. 9. do 4. 9. 2022 se bo v prostorih strelišča Gaj – Pragersko odvijal sejem orožja, optike in lovske opreme in predavanja o balistiki, optiki in orožju. V teh dneh bodo za lovske pripravnike ob 12. uri organizirani vodeni ogledi.
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Pred zgradbo Zveze lovskih družine (ZLD) Ptuj-Ormož je 8. julija potekala slovesnost odkritja spominske plošče »tajno skladišče orožja v času osamosvajanja Republike Slovenije«.
Odkritje spominske plošče (z desne proti levi): mag. E. Trafela, Milan Slana. Foto: arhiv ZLD Ptuj-Ormož
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ptuj se je že kar nekaj časa dogovarjalo z ZLD o odkritju spominske plošče, a zaradi omejitev v lanskem letu do dogodka ni prišlo prej. Zbrali smo se člani Območne zveze Veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS Ptuj), upravni odbor ZLD Ptuj-Ormož, podžupan Mestne občine Ptuj Marjan Kolarič in predstavniki krajevnih medijev.
Govorniki ob odprtju so bili Vlado Žgeč, predsednik OZVVS Ptuj, Milan Slana, organizator tajnih skladišč območni štab Teritorialne obrambe (OŠ TO) Ptuj in predsednik ZLD Ptuj-Ormož doc. dr. Srečko Felix Krope. Slavnostni govornik na prireditvi je bil Stane Žitnik, organizator Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) Ptuj.
Vlado Žgeč, praporščak, Mirko Obran, E. Trafela, S. F. Krope, Milan Slana (leve proti desni). Foto: arhiv ZLD Ptuj-Ormož
Odkritje spominske plošče sta opravila takratni predsednik, sedanji častni predsednik ZLD Ptuj-Ormož, mag. Emilijan Trafela in Milan Slana, organizator tajnih skladišč OŠ TO Ptuj. Ključno vlogo pri takratnem dogovoru o tajnem skladišču sta v okviru ZLD Ptuj-Ormož imela mag. Emilijan Trafela in takratni strokovni tajnik Mirko Obran.
Ob odkritju spominske plošče smo si izmenjali protokolarna darila, in sicer smo prejeli iz rok predsednika OZVVS Ptuj, Vlada Žgeča spominski zbornik »Tajna skladišča orožja TO v letih 1990 in 1991«. Lovci pa smo izročili knjigo »Lovci med osamosvojitveno vojno«.
Člani ZLD Ptuj-Ormož smo dali zaobljubo, da bomo spominsko ploščo na pročelju svoje zgradbe vzdrževali, ohranjali in negovali spomin na pretekle zgodovinske dogodke v katere smo bili med ostalimi vključeni tudi lovci.
3. julija je v Postojni potekal 29. Furmanski praznik. Na turistično-etnološki prireditvi Turističnega društva Postojna so pripravili pester program, med drugim tudi tekmovanje v kuhanju najboljšega lovskega golaža, ki se ga je udeležilo šest ekip lovcev: iz LD Bukovje, LD Brje-Erzelj, LD Prestranek, LKD Postojna, LD Črna jama in LD Vojkovo.
Foto: Milan Simčič
Odlične izdelke vseh šestih ekip je ocenjevala šestčlanska komisija, ki ji je predsedoval podžupan občine Postojna Andrej Berginc; vsem ekipam je podelil priznanja in praktične nagrade.
1. mesto v kuhanju lovskega golaža je osvojila ekipa LKD Postojna, 2. mesto je zasedla ekipa LD Prestranek in 3. mesto ekipa LD Bukovje. Prvonagrajena ekipa iz LKD Postojna se bo udeležila tudi tekmovanja v kuhanju lovskega golaža na prihodnjem Mednarodnem sejmu lovstva in ribištva v Gornji Radgoni.
Razglasitev rezultatov je na lovskem rogu obogatil Andrej Uhelj, s petjem pa Lovski oktet Javorniki.
Postojnsko Bistriška Zveza lovskih družin vsem ekipam in lovskim družinam, ki so obogatile promocijo lovstva, čestita in se jim zahvaljuje za njihov prispevek.
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je z dopisom št. U014-10/2022 z dne 1. 7. 2022 obvestila Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, da Veterinarsko – higienska služba Nacionalnega veterinarskega inštituta (VHS) ne bo več odvažala povoženih živali s cest in železnic, razen povoženih domačih živali in divjih prašičev.
Foto: Andrej Miklavčič
S 1. julijem 2022 je namreč začela veljati Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2 (Uradni list RS, št. 44/22), zaradi katere se nekoliko spreminjata način in financiranje zbiranja živalskih stranskih proizvodov (ŽSP) kategorije 1 in 2. Eden od virov ŽSP kategorije 1 in 2 pa so tudi povožene živali s cest in železnice. Obvestilo objavljamo v celoti.
Z navedenim obvestilom je UVHVVR od 4. julija 2022 dalje »predpisala« tudi nov protokol obveščanja v primeru povoza divjadi, in sicer;
o povoženih prostoživečih živali (razen divjih prašičev) na cesti ali na železnici, se obvesti upravljavca cest oziroma železnice, ki bo poskrbel za odstranitev povožene živali;
o najdbi poginjenega ali povoženega divjega prašiča pa se obvesti UVHVVR.
Zaradi navedenega obvestila se vedno več občanov obrača na lovske družine z zahtevo za odvoz povožene divjadi in drugih prostoživečih živali s cest in površin ob cestah. Prav tako pa tudi lovske družine o odstranitvi povožene živali obveščajo upravljavce cest, ki z »novim protokolom obveščanja v primeru povoza divjadi« niso obveščeni, zato ostaja vprašanje odvoza povožene divjadi in drugih prostoživečih živali, ko ne obstaja sum na bolezen, nerešeno. Trupla povožene divjadi in drugih prostoživečih živali ostajajo na cestah in ob cestah ter se s tem tveganje za nastanek nesreč v prometu še poveča. Takšen odnos do povožene divjadi in drugih prostoživečih živali prispeva tudi k zgražanju javnosti z jasno zahtevo, da mora država vprašanje odvoza povožene divjadi in drugih prostoživečih živali sistemsko urediti.
Ob tem je treba opozoriti na določbe 45. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08, 46/14 – ZON-C, 31/18, 65/20, 97/20 – popr. in 44/22; v nadaljevanju: ZDLov-1), ki v tretjem odstavku določa, da morajo policija, upravljavci cest in VHS o trku divjadi z vozili v prometu in o najdbi ranjene ali poginule divjadi na cestišču pred odstranitvijo divjadi obvestiti Regijski center za obveščanje, ki o tem obvesti upravljavca lovišča. Predstavnik upravljavca ima pred odstranitvijo poginule divjadi na cestišču pravico do pridobitve vseh tistih delov poginule divjadi, ki jih potrebuje za evidentiranje izgub.
Četrti odstavek 45. člena ZDLov-1 pa nalaga v primeru najdbe ranjene ali poginule divjadi zaradi trka divjadi z vozili v prometu posebno obveznost tudi upravljavcu lovišča, saj si mora pooblaščeni predstavnik upravljavca po obvestilu o najdbi poginulo divjad in zavarovane velike zveri čimprej ogledati, poskušati ugotoviti vzrok smrti in ukrepati v skladu s četrtim odstavkom 46. člena ZDLov-1, ki predpisuje evidentiranje odstrela in izgub divjadi ter zavarovanih vrst velikih zveri.
Za odvoz poginule divjadi in drugih prostoživečih živali, za katero lovci ocenimo, da obstaja sum na bolezen, in za odvoz poginulih in povoženih divjih prašičev ter domačih živali pa je še vedno pristojen VHS.
Na 14. Evropskem prvenstvu v lovski kombinaciji, ki je potekalo med 1. in 3. julijem, na strelišču Piancardato v Italiji, je strelska ekipa Lovske zveze Slovenije tudi letos dosegla zavidljive uspehe.
Foto: arhiv Matije Janca
Strelska ekipa LZS je na evropskem prvenstvu, na katerem je sodelovalo trinajst držav in 126 strelcev, osvojila skupno 2. mesto v golobih in 3. mesto v kombinaciji. Pri posameznikih je v golobih Matjaž Hlebš dosegel 3. mesto, Nejc Hlebš pa 4. mesto.
Kombinacija OPEN je prinesla 8. mesto, ki ga je pristreljal Matjaž Hlebš, 10. mesto je zasedel Boštjan Sadek, 17. mesto Miha Travner, 29. mesto Marijan Sadek, 31. mesto David Jerovšek, 46. mesto Nejc Hlebš, 51. mesto Dušan Urankar in 60. mesto Dušan Žehelj. V kategoriji veterani je Dušan Urankar dosegel 7. mesto, Dušan Žehelj pa 11. mesto.
Foto: arhiv Matije Janca
Ekipo LZS so sestavljali Matjaž Hlebš, Boštjan Sadek, Nejc Hlebš, Marijan Sadek, Miha Travner in David Jerovšek. Nastopila sta tudi dva posameznika Dušan Urankar in Dušan Žehelj. Ekipa je bila izbrana na osnovi treh izbirnih tekem, ki so se odvijale na strelišču Gaj – Pragersko. Letošnjo ekipo sta zasedala dva novinca in vesel sem, da sta dokazala, da sta iz pravega testa in tako utišala lovsko javnost, ki je pritiskala name, da si ne zaslužita zastopati Lovske zveze Slovenije na evropskem prvenstvu.
Letošnje evropsko prvenstvo se nam bo vtisnilo v spomin zaradi visokih temperatur, ki so vse dni dosegale 40°C, in slabega streljanja premične tarče. A bo z zlatimi črkami zapisano tudi to prvenstvo, saj smo dosegli odličen uspeh in dokazali, da se lahko strelci zberejo, pozabijo slabo in streljajo na zadnjih dveh tekmah tako, kakor znajo, ne glede na vse prekinitve, menjavo naprave … V letu 2018 smo na tem italijanskem strelišču z zadnjim compakom izgubili prvo mesto in pristali na devetem mestu, v letu 2022 pa smo ponovno dosegli odlične rezultate.
Iskreno čestitam vsem članom ekipe Lovske zveze Slovenije za dosežene rezultate, tovariško enotnost, prijateljstvo, vaš trud, denar in prosti čas, ki ste ga vložili za ta izjemen uspeh ter ‘kravžljanje’ mojih živcev, ki je zdaj poplačano z rezultati.
Zahvaljujem se tudi Lovski zvezi Slovenije ter vsem sponzorjem: Hamex, d.o.o.; Gorenjska gradbena družba, d.d.; Lab Commerce, d.o.o.; RWS d.o.o., Prevent & Deloza d.o.o., Optics Trade d.o.o., BLACK FIRE, HAIX – Stella d.o.o., Dedal Storitve, Davidov Hram d.o.o. in MF plus d.o.o., ki so prispevali sredstva in opremo za udeležbo ekipe LZS na evropskem prvenstvu.
Upam, da smo si z letošnjim uspešnim nastopom in častnim zastopanjem naše države ter slovenske krovne lovske organizacije zaslužili sodelovanje in pomoč tudi v letu 2023, ko bo evropsko prvenstvo potekalo v Sloveniji, na Pragerskem.
Župan občine Sv. Trojica v Slovenskih goricah David Klobasa je k sodelovanju na letošnjem občinskem prazniku TrojicaFest 2022 povabil tudi Lovsko družino (LD) Dobrava v Slovenskih goricah. To je bilo za lovce, ki s trojiško občino in z županom dobro sodelujejo, veliko priznanje, saj so dobili priložnost, da javno predstavijo bogato in razvejano dejavnost lovske organizacije.
Na stojnici LD Dobrava. Foto: arhiv LD Dobrava
Pripravili so raznoliko promocijsko gradivo, pri čemer sta LD Dobrava izdatno pomagali tako območna Lovska zveza (LZ) Maribor kot tudi Lovska zveza Slovenije, ki sta prispevali različne brošure, letake, zloženke, knjige, urnike, veliko izvodov revije Lovec in druge literature z lovsko tematiko. Še posebej bogato je bilo gradivo za mlade obiskovalce, ki so najraje posegali po kartah Črni peter in igri Spomin, mnogi pa so si za novo šolsko leto nabrali urnike in kemične svinčnike z logotipi LZ Maribor in LZS.
Poleg tega se je delegacija LD Dobrava udeležila osrednje slovesnosti ob občinskem prazniku in bila med gosti deležna prijaznega sprejema. Štiri večere so na stojnici predstavniki LD Dobrava obiskovalcem pojasnjevali vlogo sodobnega lovstva in jim predstavili ukrepe za preprečevaje škode po divjadi. Tej tematiki so še posebej prisluhnili, saj je to območje kmetijsko in kmetje se velikokrat soočajo s škodo po srnjadi v vinogradih in na nekaterih kmetijskih kulturah, zlasti na fižolu in pri nekateri zelenjavi.
Promocija lovstva in lovske organizacije pri Sv. Trojici je lepo uspela, sploh, ker je bilo štiridnevno praznovanje občinskega praznika množično obiskano. Zato je bil namen dosežen in prihodnje leto bodo promocijo zastavili še bolj celovito in bogato, usmerjeno zlasti na mlajše obiskovalce, saj je tudi župan David Klobasa ocenil, da bodo morali lovci več narediti za pomlajevanje njihovih vrst.
Kmetje so z dejavnostjo lovske organizacije zadovoljni, predlagali so le nekoliko večji odstrel srnjadi n lisic, saj je te divjadi po njihovih ocenah preveč. Obžalujejo pa, da zelo redko videvajo fazane in zajce, medtem ko poljskih jerebic in prepelic na tem območju že nekaj časa ni več.
Lovski dom Dobrava občina vključuje v turistično ponudbo in ga uporablja za svoje potrebe. Foto: Marjan Toš
Lovske družine Poljčane, Makole, Boč in Rogaška Slatina so pripravile krajšo slovesnost ob 50-letnici naselitve muflonov na pogorju Boča.
Tomo Kovačič je orisal zgodovino naselitve muflonov na Boču. Foto: arhiv LD Poljčane
Prva naselitev muflona v Sloveniji je bila leta 1953 v dolini Kokre, nato so sledile še številne druge, in sicer na območju Kriške gore, Kamniške Bistrice, Stahovice, Šmarne gore, Trente, Bohinja, Šmohorja, Solčave, Mosta na Soči, Hrastnika, Selc in Škofje Loke, Polhovega Gradca, Trnovskega gozda in Ljubinja in Uršlje Gore. Leta 1972 so ga naselili tudi na pogorju Boča, kjer se je kolonijo hitro ustalila, postopoma širila in številčno razširila.
Slovesnost ob zlatem jubileju naselitve muflonov na tem območju je bila na domačiji Kavkler na Jelovcu pri Makolah. Po uvodnem nastopu rogistov Lovske zveze Maribor, ki so zaigrali njihov »Jägermarš«, sta zapela Tinka Trefalt in Sandi Kavkler nepozabno Zelenico. Nato je vse navzoče goste in lovce pozdravil in jim zaželel dobrodošlico na njihovi domačiji Sandi Kavkler.
Za njim sta imela krajša nagovora starešina LD Makole Aljoša Tovornik in predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman. V strokovnem delu prireditve so pripravili posvet o muflonu z orisom zgodovine naselitve te divjadi na pogorju Boča, o čemer je govoril starešina LD Poljčane Tomo Kovačič.
O muflonih je strokovno predaval prof. dr. Boštjan Pokorny. Foto: arhiv LD Poljčane
Gabriel Omerza je kot dolgoletni predsednik Območnega združenja upravljalcev lovišč (OZUL) predstavil primere dobre prakse pri gospodarjenju s to divjadjo, dekan Visoke šole za varstvo okolja prof. dr. Boštjan Pokorny pa je celovito in strokovno predstavil muflona kot neavtohtono vrsto divjadi na Slovenskem in uspehe po naselitvi na Boču. Gost iz sosednje Hrvaške prof. dr. Nikica Šprem je predstavil gospodarjenje z mufloni v njihovih loviščih.
Strokovni del so posrečeno obogatili s pregledno razstavo trofej uplenjenih muflonov na pogorju Boča, ki jo je strokovno predstavil Branko Reisman. Celotno slovesnost na Kavklerjevi domačiji je doživeto vodila in povezovala Mateja Marolt.
Makolski lovci so postregli z okusnim srnjakovim golažem, haloški vinarji pa so prispevali domačo haloško kapljico. Lep in odmevni dogodek so zaokrožili s krajšim družabnim srečanjem ob zvokih rogistov Lovske zveze Maribor. Spomnili so se tudi zaslužnih lovcev, ki so zasnovali in realizirali ta projekt in nekaterim redkim še živečim podelili spominska priznanja.
Marjan Toš
Srečanje udeležencev slovesnosti po prireditvi. Foto: arhiv LD Poljčane
Po premoru zaradi izrednih razmer, povezanih s covid-19, je Lovska zveza Slovenije za udeležence zadnjih dveh tečajev za lovske čuvaje, v okviru programa usposabljanja ponovno organizirala ekskurziji za tečajnike.
Lovsko, predvsem pa polharsko zbirko je predstavil župan občine Loška dolina Janez Komidar. Foto: Gregor Bolčina
Ekskurzija za tečajnike iz Zveze lovskih družin Zasavje in Zveze lovskih družin Posavje je potekala v soboto 18. junija, za tečajnike iz ZLD Gorenjske pa v nedeljo, 19. junija.
Pot obeh ekskurzij vodila mimo Ljubljane in Postojne, kjer sta zapustili avtocesto in nadaljevali proti Pivki in Ilirski Bistrici. V Knežaku je pot zavila levo proti Mašunu, kjer je vodja LPN Jelen Snežnik Anton Marinčič v Gozdni hiši Mašun predstavil LPN Jelen, raziskovalne projekte na velikih zvereh, ki so potekali na Snežniku, upravljanje z divjadjo in velikimi zvermi ter skrb za življenjski prostor.
Obhodili smo gozdno učno pot in izvedeli zanimivosti iz preteklosti Snežniških gozdov, naseljevanja jelenjadi, varovanja velikih zveri in preteklosti tukajšnjega lovstva, kar je predstavil vodja ekskurzije Gregor Bolčina. Sledila je predstavitev veščin in pripomočkov oponašanja jelenjega rukanja, kar je slikovito predstavil Jožef Gril.
Jožef Gril je udeležencem ekskurzije slikovito prikazal veščine oponašanja jelenjega rukanja. Foto: Gregor Bolčina
Nato je bil podan praktični prikaz dela s psom krvosledcem s strokovno razlago in komentarjem Lea Fabianija – avtorja knjige Barvarji in krvosledništvo in praktičnim prikazom postopkov s strani poklicnega lovskega čuvaja iz LPN Jelen Snežnik Uroša Grželja.
Leo Fabiani (skrajno levo) in Uroš Grželj (skrajno desno) s svojima bavarskima barvarjema sta predstavila pravilne postopke dela po krvnem sledu. Foto: Gregor Bolčina
Po slastnem kosilu v gostilni Mašun je pot vodila čez gozdarsko naselbino Leskova dolina do gradu Snežnik v Kozariščah. Po ogledu lepo obnovljenega gradu, ki je bil lovska rezidenca Saške družine Schönburg Waldenburg, so si tečajniki iz Gorenjske ogledali še Notranjsko lovsko in polharsko zbirko, ki domuje v grajski pristavi. Tečajniki iz Zasavja in Posavja so na žalost morali ogled zadnje točke izpustiti, saj je tahograf neusmiljeno preganjal njihovega šoferja, ki je moral vožnjo zaključiti do 20. ure.
Gregor Bolčina
Proti nastrelu. Foto: Gregor BolčinaNa stopnišču gradu Snežnik. Zgoraj levo preparat medveda, uplenjenega 26. 4. 1893, v bližini Mašuna. Foto: Gregor Bolčina
Na Občnem zboru Lovske zveze Slovenije 21. junija, v Celju, so delegati sprejeli poročilo Nadzornega odbora LZS, poročilo o delu in rezultatu poslovanja LZS v letu 2021 in se seznanili z vsebinskim in finančnim načrtom LZS v tem letu ter z informacijami o izgradnji Nacionalnega lovskega centra v Lukovici.
Foto: Andrej Miklavčič
Predsednik Nadzornega odbora LZS Branko Zlobko je povedal, da pri opravljenih pregledih ni bilo ugotovljenih nepravilnosti v poslovanju LZS, temveč so bili realizirani vsi predlogi in pobude, ki jih je Nadzorni odbor predlagal v preteklih letih.S prihodom novega direktorja Strokovne službe sta se organizacija in delo v Strokovni službi LZS zelo izboljšala, je na podlagi pregledov ugotovil Nadzorni odbor.
“V preteklem letu smo dokazali, da smo v Sloveniji lovci edini, ki zmoremo organizirati, usposabljati in izvajati aktivnosti po zakonu o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge. To nam daje garancijo, da smo resni partnerji pri poslovanju z državo in verjamem, da se bo v naslednjih koncesijskih obdobjih to upoštevalo,” je delegatom povedal predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.
Foto: Andrej Miklavčič
Po Bradačevih besedah imamo na področju škod po divjadi manjši delež nerešenih škodnih primerov kot zavarovalnica pri poslih s svojimi komitenti. Prejšnji minister je sicer želel, da lovske družine začnejo plačevati tudi škode zaradi popašenosti travinja in objedenosti mladja v gozdovih, a je bil nato sklenjen kompromis, da bodo pri več kot 20 odstotni tovrstni škodi kmetje lahko pridobili nadomestila iz kohezijskih skladov.
“Prejšnje leto je bilo prelomno leto za lovce tudi pri spremembah zakona o orožju. Narejen je bil velik korak, naša odgovornost pa je, da zakon spoštujemo in da ne bo prihajalo do kršitev. Žal pa nismo zadovoljni z rešitvijo na področju problematike lastninjenja kmetijskih zemljišč. Lovske družine so zdaj pridobile možnost za brezplačni najem odvzetih zemljišč. S kmetijsko ministrico bomo na sestanku govorili tudi o vrnitvi odvzetih zemljiščtistim, ki imate pogodbo, da ste ta zemljišča kupili,” je pojasnil Bradač.
Pridobljeno pravnomočno in dokončno gradbeno dovoljenje za gradnjo Nacionalnega lovskega centra
Foto: Andrej Miklavčič
“Dobra novica je, da je bilo 14. junija pridobljeno pravnomočno in dokončno gradbeno dovoljenje na zemljiščih, ki so v lasti Lovske zveze Slovenije in imajo vse dodatke, skladno z veljavno zakonodajo. To pomeni, da je pravnoformalno podana zelena luč za izgradnjo Nacionalnega lovskega centra v Lukovici. Lovska zveza se lahko začne pogajati in pridobivati ponudbe za izgradnjo. Gradnja se bo izvedla v dveh fazah, najprej nacionalni lovski center, v drugi fazi pa izgradnja muzeja,” je pojasnil vodja svetovalnega inženiringa Marko Ahlin in dodal, da je realno pričakovati, da bo gradnja izvedena v dveh letih.
Delegati so po podanih informacijah soglasno sprejeli vse sklepe v povezavi z izgradnjo nacionalnega lovskega centra. Sprejeli pa so tudi pobudo iz volilnega okoliša Maribor, ki jo je predstavil Marjan Toš, o poimenovanju novega objekta Nacionalni lovski center Zlatorog.
Predsednik Zveze lovskih družin Gorenjske Peter Belhar je ob zaključku občnega zbora Lovsko zvezo Slovenije odlikoval z najvišjim priznanjem Zveze lovskih družin Gorenjske – z zlato plaketo.
Občni zbor Lovske zveze Slovenije 2022. Fotografije: Andrej Miklavčič
Lovska družina (LD) Dobrava v Slovenskih goricah ohranja tradicijo strelskih tekmovanj na glinaste golobe v počastitev dneva državnosti. Letošnje tekmovanje za jubilejni, že 30. pokal dneva državnosti bo ta konec tedna, ko pričakujejo na strelišču pri lovskem domu v Dobravi veliko ekip LD in Strelskih društev (SD), iz vse Slovenije.
Na strelišču v Dobravi se bodo lovci in strelci pomerili za 30. pokal dneva državnosti. Foto: Marjan Toš
Tekmovanje bo v ekipni in posamični konkurenci, začelo se bo na praznično soboto, 25. junija, po 15. uri in nadaljevalo v nedeljo, 26. junija, od 9. ure dalje.
To tekmovanje je namreč od samega začetka posvečeno dnevu slovenske državnosti. Organizatorji pričakujejo tudi nekatere najboljše slovenske strelce, zato se bodo pri izvedbi prireditve še posebej potrudili, je povedal predsednik strelske komisije LD Dobrava Srečko Hojnik. Strelišče so skupaj z okoljem lovskega doma sredi Dobrave lepo uredili, poskrbeli pa bodo tudi za lovsko kulinarično ponudbo, saj bodo tekmovalcem in tudi obiskovalcem, ki radi prihajajo v Dobravo, ponudili okusni srnjakov golaž.
Koroška lovska zveza je bila ustanovljena leta 2001 ter je tako že lani obeležila 20. obletnico obstoja. Izdali smo bilten, zaradi epidemioloških omejitev pa nismo uspeli organizirati proslave ob obletnici. Izvedli smo jo 16. junija letos, na Muti, v organizaciji Pohorsko-Kobanskega lovskogojitvenega bazena, ko smo združili 16. praznik koroške lovske kulture in 20. obletnico Koroške lovske zveze.
Foto: Franc Rotar
Na praznovanju je uvodoma nastopila Kmečka godba Pernice, po prihodu praporščakov s prapori pa še Lovski rogisti KUD Muta, Lovski oktet LD Prežihovo, Rogisti LD Zeleni vrh, Lovski oktet LD Peca Mežica. V okviru Društva za ohranjanje lovske kulture Črna so nastopali Stanko Grl s svojo lovsko zgodbo ter pesmijo in oponašalci jelenjega rukanja Damijan Zdovc, Franz Hirm in dr. Blaž Šuler. Program je popestril še z svetovni prvak z diatonično harmoniko Anže Krevh. Progam je vodila Katarina Valentar.
V okviru praznovanja 20. obletnice Koroške lovske zveze je vseh 19 koroških lovskih družin ustanoviteljic Koroške lovske zveze prejelo spominske plakete, kot tudi vsi podporniki in iniciatorji ustanovitve Koroške lovske zveze. Zbrane goste so nagovorili predsednik organizatorja dogodka – Pohorsko-Kobanskega lovskogojitvenega bazena Jože Meh, predsednik Koroške lovske zveze Janez Švab, podpredsednik Lovske zveze Slovenije dr. Srečko Felix Krope ter župan gostiteljske občine Muta Mirko Vošner. Sama prireditev je potekala v okviru krajnega praznika občine Muta.
Na prireditvi se je zbralo lepo število ljudi, saj je bil prireditveni šotor skoraj v celoti zaseden, še posebej so bile vabljene vdove pokojnih koroških lovcev in lovci, ki so dopolnili 70 let. Veseli smo bili, da so se vabilu odzvali tudi iz Kluba prijateljev lova iz Celovca, s katerimi sodelujemo že vrsto let. Nad Muto se je tisto popoldne razbesnela nevihta, kar ni vplivalo na dobro voljo vseh gostov v šotoru, kot tudi ne na uspešne nastope vseh nastopajočih, kar nam bo vsem v Koroški lovski zvezi še dolgo ostalo v lepem spominu.
Urška Dvornik, strokovna tajnica Koroške lovske zveze
“Kako se imenuje samica jelena? Je belka bele barve? Kako ločimo domačo in divjo mačko? Kako še rečemo dlaki divjega prašiča?”so bila le nekatera izmed vprašanj, na katera so morali odgovoriti obiskovalci sobotnega Festivala Dober dan v Arboretumu, da so prislužili nagrado, igro Spomin ali karte Črnega Petra Lovske zveze Slovenije.
Foto: Laura Podobnik Zajamšek
In čeprav so se morda komu vprašanja zdela otročje lahka, je večina obiskovalcev festivala, ki se je ustavila pri stojnici Lovske zveze Slovenije, ugotavljala, da temu še zdaleč ni tako. Zato smo obiskovalcem priskočili na pomoč z odgovori, ki so jih lahko poiskali tudi v priročniku Divjad in lovstvo. Delili smo jim tudi male plakate parkljaste divjadi v Sloveniji, knjižice Stopinje in sledovi prostoživečih živali, knjižice Marko in Maja z lovcem na lovu, pa zgibanko o varovanju narave, urnike, glasilo Lovec, veseli so bili tudi pobarvank iz Lovca za mlade.
Ali ima medved rep je mlada obiskovalka festivala skupaj z mamico preverila kar na leseni skulpturi medveda in si prislužila nagrado. Pri predstavitvah za mlade so sodelovali tudi člani Lovske družine Mengeš in člani Lovske družine Kamnik, ki so na ogled pripeljali tudi lovske pse. Najmlajši so še posebej radi pobožali mehko zimsko dlako lisice in pihali v piščalke za klicanje divjadi.
Lesene skulpture kozoroga, medveda, divjega prašiča, sove, polha, jelena in zajca Gašperja Kranjca, ‘kiparja z motorno žago’, so bile deležne navdušenih ogledov in fotografiranja. Predvsem ženski del obiskovalcev pa je pritegnil čudovit nakit iz roževine ustvarjalca Štefana Gorenčiča. Predstavili smo se tudi z izborom strokovne literature iz Zlatorogove knjižnice. Po nastopih na glavnem odru so ob naši stojnici zapeli člani Lovskega pevskega zbora Medvode in zaigrali Domžalski rogisti, obiskal nas je tudi oponašalec jelenjega rukanja Simon Ferlinc.
Poleg Lovske zveze Slovenije so se predstavljale tudi Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije, Gasilska zveza Slovenije, Slovenska vojska in slovenski reševalci. Na sedmih prizoriščih so nastopili godbe in pihalni orkestri, vokalne skupine in pevski zbori, tamburaši, orgličarji in harmonikarji. Zaplesale so folklorne skupine in plesne skupine, na oglede svojih predstav pa so vabile gledališke in lutkovne skupine. Dogodek skupaj z drugimi aktivnostmi Tedna ljubiteljske kulture je predstavljal poklon skoraj 110.000 ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem pri nas.
Organizatorji prireditve, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Občina Kamnik in Arboretum Volčji Potok, so ta dan namenili tudi vseslovenski humanitarni akciji zbiranja sredstev za pomoč otrokom z rakom, Junakom tretjega nadstropja.
Domžalski rogisti so 11. junija s posebnim povabilom organizatorja, Slovaškega kluba lovskih rogistov, nastopili na tekmovanju lovskih rogistov v Divinu na Slovaškem.
Foto: arhiv Domžalskih rogistov
V njihovi skupini, to je lovski rogisti z Es instrumenti, je tekmovalo sedem skupin lovskih rogistov. Domžalski rogisti so zasedli prvo mesto v njihovi skupini. Nastopili so s skladbami Fanfare (R. Stief / Minneburg), Konec honu (L. Koželuh) in Na motívy skladby Pochod (V. Šikula).
Udeleženci so tekmovali v štirih skupinah: lovski rogisti z B instrumenti, lovski rogisti z Es instrumenti, solisti na B instrumentih in solisti na Es instrumentih.
Z žalostjo sporočamo, da nas je nenadoma zapustil Milan Velkovrh, član Upravnega odbora Lovske zveze Slovenije in predsednik Komisije za priznanja in odlikovanja Lovske zveze Slovenije.
Milan Velkovrh se je v lovske vrste vpisal leta 1974, kot pripravnik v Lovski družini Dobrova. Po opravljenem lovskem izpitu je svoje znanje nenehno nadgrajeval na številnih izobraževanjih in usposabljanjih; leta 1984 je opravil izpit za lovskega čuvaja, bil je strelski sodnik in mentor pripravnikom.
V LD Dobrova je opravljal najodgovornejše funkcije: kot starešina, tajnik, član upravnega odbora, kot predsednik in član različnih komisij. Od leta 2020 je bil tudi član LD Trojane – Ožbolt, kjer je do zadnjega aktivno opravljal delo tajnika in informatika ter lovskega čuvaja.
Milan je bil dolgoletni tajnik Zveze lovskih družin Ljubljana, do zadnjega trenutka pa je opravljal delo predsednika Komisije za priznanja in odlikovanja LZS in člana Upravnega odbora LZS. Za svoje delo je med drugim prejel zlati red za lovske zasluge LZS (2012) in priznanje OLZ II. (2019).
Ob boleči izgubi v imenu Lovske zveze Slovenije izrekamo iskreno sožalje njegovim bližnjim.
V Lovski družini (LD) Podvelka se je 18. junija odvijala četrta, zadnja tekma letošnje lige LZS za veterane in superveterane. Sodelovalo je 13 strelcev, ki so bili razdeljeni v dve starostni skupini.
Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Rezultati četrte tekme:
Vseh štirih tekem se je udeležilo 12 strelcev, ki so prejeli medalje in pokale v kategoriji golobi, malokalibrska puška (MK) in kombinacija.
Hvala LD Podvelka za dobro pripravljeno strelišče in organizacijo prireditve.
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
V Arboretumu Volčji potok, bo v soboto, 18. junija, med 10. in 18. uro, potekal dan ljubiteljske kulture, na katerem bo sodelovala tudi Lovska zveza Slovenije. Vstop bo prost!
Na sedmih prizoriščih bodo nastopili godbe in pihalni orkestri, vokalne skupine in pevski zbori, tamburaši, orgličarji in harmonikarji. Nastopili bodo tudi lovski pevski zbori in lovski rogisti ter oponašalci jelenjega rukanja. Zaplesale bodo folklorne skupine in plesne skupine, na oglede svojih predstav pa bodo vabile gledališke in lutkovne skupine. Dogodek skupaj z drugimi aktivnostmi Tedna ljubiteljske kulture predstavlja poseben poklon skoraj 110.000 ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem pri nas.
Predstavili se bodo Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije, Gasilska zveza Slovenije, Slovenska vojska in slovenski reševalci. Na kulinarično-ekoloških kotičkih bodo na voljo jedi in žlahtna kapljica osmih slovenskih pokrajin.
Organizatorji prireditve, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Občina Kamnik in Arboretum Volčji Potok, so ta dan namenili tudi vseslovenski humanitarni akciji zbiranja sredstev za pomoč otrokom z rakom, Junakom tretjega nadstropja.
Na letošnjem lovskem in ribiškem sejmu v Gornji Radgoni sta predsednik LZS, mag. Lado Bradač in direktor podjetja M-PUP d.o.o., Uroš Pirc podpisala pogodbo o donaciji 500 licenc za aplikacijo I-Throphy za ocenjevanje lovskih trofej za namen izvajanja nalog javne službe na področju trajnostnega gospodarjenja z divjadjo. Posamezne licence bodo prejele vse članice LZS ter nekateri posamezniki v nekaterih delovnih telesih, komisijah in območnih zvezah LZS.
Predsednik LZS, mag. Lado Bradač (levo) in Uroš Pirc (v sredini), direktor M-PUP d.o.o. pri podpisovanju pogodbe o donaciji licenc za I-Trophy. Pri razvoju aplikacije je sodeloval dr. Hubert Potočnik (desno). Foto: Andrej Miklavčič
Digitalizacija družbe v zadnjem desetletju je prinesla številne spremembe. »Pametne« mobilne telefone in druge mobilne naprave danes uporablja že skoraj vsak. Zato ni naključje, da so zanje razvili na tisoče aplikacij, ki so pravzaprav pripomočki, ki nam olajšajo ali omogočijo izvajanje stvari, za katere smo v preteklosti potrebovali priročnike, navodila, merilne naprave, kalkulatorje in fotoaparate. Z mobilnimi napravami in aplikacijami nam je sedaj vse to vedno pri roki.
Trenutno omogoča ocenjevanje trofej šestih parkljarjev
S to mislijo so razvili tudi aplikacijo I-Trophy, ki bi jo na kratko lahko opisali kot pripomoček za ocenjevanje trofej divjadi po sistemu CIC, ki pa ima ambicijo, da postane veliko več. Aplikacija trenutno omogoča ocenjevanje trofej šestih najpogostejših vrst evropskih parkljarjev: evropske srne, navadnega jelena, damjaka, gamsa, muflona ter divjega prašiča. V prihodnosti se bo aplikacija razvijala, dopolnjevala, izpopolnjevala in omogočala ocenjevanje še večjega števila vrst vključno z zvermi. Za ocenjevanje rogovja srnjadi je aplikacija brezplačna in prosto dostopna na www.i-trophy.com. Aplikacija je v sedanji obliki namenjena vsem evropskim lovcem in je trenutno dostopna v treh evropskih jezikih; poleg slovenščine še v angleškem in nemškem, v pripravi pa je še v italijanskem, španskem, francoskem, madžarskem in hrvaškem jeziku.
Aplikacija I-Trophy je zasnovana tako, da ocenjevalca po izbiri vrste divjadi enostavno vodi od meritve do meritve. Način posamezne meritve je nazorno prikazan s fotografijo, ki si jo lahko uporabnik tudi poveča oziroma si natančneje ogleda podrobnosti, ki ga zanimajo. Dodatno pa si lahko odpre tudi besedilo z dodatno informacijo o pravilnem poteku merjenja in točkovanju.
Pregledna in enostavna aplikacija
Aplikacija je torej zasnovana tako, da lahko uporabnika tudi poučuje o merjenju in točkovanju. Pri vrednostih pri katerih se točkuje razmerje med razkrečenostjo in dolžino rogov(ja) aplikacija sama izračuna ustrezne vrednosti točk, prav tako se na primer avtomatično izračunajo vrednosti točkovanja kron pri navadnem jelenu na podlagi vnesenega števila dolgih in srednje dolgih parožkov v kronah, ali pa izmerjenih dolžine lednikov. Aplikacija I-Trophy samodejno izračuna nekatere sestavljene vrednosti kot je npr. vrednost C-indeksa pri muflonu in pretvori v morebitne odbitne točke ali pa na podlagi vnosa starosti (gams) doda ustrezne točke.
Pogled v aplikacijo I-Trophy.
Po vnesenih meritvah in neposrednemu točkovanju pribitkov in odbitkov si lahko uporabnik ogleda seznam vseh meritev oziroma neposrednih točkovanj posameznega ocenjevanja in se po potrebi vrne na meritev, ki jo želi popraviti. Pred izračunom točk uporabnik v aplikacijo vnese ime meritve ( npr. vrsto_uplenitelja_datum) meritvam pa lahko po želji doda še do šest že posnetih fotografij v telefonu ali pa jih naredi neposredno, odvisno od izbire ustreznega gumba. S klikom na gumb odda meritve v izračun točk in pripravo točkovalnega lista, ki ga kot trofejni list lahko pošlje (izvozi) kot datoteko pdf neposredno v svoj telefon, svojim stikom v telefonu npr. preko aplikacije Viber, WhatsApp, Messenger ali pa na e-mail (Gmail), oziroma podatkovne shrambe v oblaku (npr. Drive).
Uporaba aplikacije I-Trophy je pregledna in enostavna ter omogoča hitro priučitev njene uporabe, izkušenejši uporabniki pametnih telefonov in drugih aplikacij pa posebnega učenja oziroma »treninga« niti ne bodo potrebovali. Prepričani smo, da se bo z uporabo aplikacije povečala dostopnost znanj potrebnih za ocenjevanje trofej divjadi med (mladimi) lovci, prispevala pa bo tudi h kulturi spoštljivega odnosa do trofej in divjadi.
Upravni odbor Lovske zveze Maribor pod vodstvom predsednika Marjana Gselmana je na zadnji predpočitniški seji namenil največ pozornosti pripravam na izvedbo 48. srečanja Slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov, ki bo 3. septembra na Pragerskem.
Božidar Kunej, sekretar LZ Maribor (v sredini) z odlikovanjem LZS. Foto: Bojan Urbančič
Gre za tradicionalni praznik slovenske lovske kulture, s katerim se zelena bratovščina vsako leto celovito predstavi javnosti z bogato kulturno dejavnostjo. Prireditev pripravljajo v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije in Komisijo za lovsko kulturo in odnose z javnostmi.
Kot je povedal predsednik komisije za lovsko kulturo pri LZ Maribor Slavko Štiberc, pričakujejo okoli 250 pevcev in rogistov iz vse Slovenije. Priprave potekajo brez zapletov, izdali bodo tudi elektronski bilten srečanja in poskrbeli za spominska darila vsem udeležencem.
Podpredsednik LZ Maribor Borut Mithans je člane Upravnega odbora seznanil s potekom urejanja ekološke multimedijske učilnice, ki naj bi jo odprli 1. septembra. Za prizadevno delo je predsednik LZ Maribor Gselman podelil odlikovanje Lovske zveze Slovenije, in sicer red za lovske zasluge III. stopnje sekretarju LZ Maribor Božidarju Kuneju.
Na 23. Evropskem prvenstvu v oponašanju jelenjega rukanja, ki je potekalo od 10. do 12. junija v okviru največjega evropskega lovskega sejma Jagd & Hund v nemškem Dortmundu, je sodelovala tudi slovenska ekipa.
Slovenska ekipa oponašalcev jelenjega rukanja. Foto: Aleš Klemenšek
Med 36 tekmovalci iz dvanajstih evropskih držav se je dr. Blaž Šuler uvrstil na odlično 5. mesto. Tadej Klemenšek si je 6. mesto delil še s tremi tekmovalci, Damijan Zdovc pa se zaradi napake v prvi disciplini žal ni uvrstil v finale. Naša ekipa je za dve točki zgrešila zmagovalni oder in zasedla nehvaležno 4. mesto. Sodniške vrste je zastopal Pavel Nared, ki je sodeloval tudi pri pripravi naših tekmovalcev.
Novi evropski prvak v oponašanju jelenjega rukanja je Čeh Jan Brtnik, ki je v finalu za eno točko premagal Poljaka Tomasza Gurzynskega. Tretje mesto je osvojil Francoz Virgile Parpinelli. Prihodnje evropsko prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja bo na Češkem, v okviru praznovanja stoletnice delovanja češke lovske zveze.
Hvala sponzorju, podjetju Prevent Prevent & Deloza d.o.o., ki je zagotovil oblačila za slovensko ekipo.
mag. Jani Šalamon, predsednik Komisije za lovsko kulturo in odnose z javnostmi
Ekipa Slovenije v oblačilih Prevent & Deloza d.o.o. ob predaji skulpture kozoroga koordinatorju evropskega združenja oponašalcev jelenjega rukanja. Skulpturo je izdelal Branko Žunič in jo v ta namen podaril LZS. Foto: Aleš Klemenšek
Na strelišču Žančani se je 11. junija odvijala tretja tekma lige LZS za veterane in superveterane. Natekmije sodelovalo trinajst strelcev, ki so bili razdeljeni v dve starostni skupini.
Foto: Matija Janc
Rezultati tekme:
Skupno število točk po treh tekmah:
Hvala organizatorjem za dobro pripravljeno strelišče in organizacijo prireditve.
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Lovska zveza Maribor je v soboto 4. junija izvedla svečano podelitev spričeval 30 mladim lovcem, ki so v prvem izpitnem roku uspešno opravili lovski izpit. Ob podelitvi spričeval so mlade lovke in lovci slavnostno zaprisegli in podpisali etični kodeks slovenskih lovcev.
Najboljši v generaciji 2022 Urška Repolusk /desno/ in Zoja Šprah /levo/ na sredini razrednik Dejan Rebernik. Foto: arhiv LZM
Vpisna knjiga opravljenih lovskih izpitov, ki jo vodimo na Lovski zvezi Maribor od leta 1955, je z zaključkom izobraževanja v tem letu dopolnjena z imeni 30 novih lovcev, od tega štirih lovk. Knjiga do zdaj šteje 4.977 zapisov o opravljenih lovskih izpitih na Lovski zvez Maribor, ki je usposobljena članica Lovske zveze Slovenije za opravljanje lovskih izpitov.
Po dveh letih omejitvenih ukrepov zaradi covid-19, ko je izobraževanje delno potekalo na daljavo, je bilo letošnje v celoti izvedeno v predavalnici. Teoretični del tečaja se je izvajal ob sobotah dopoldan med 12. februarjem in 7. majem. V skladu z novimi Navodili je pred državno izpitno komisijo zaključni pisni in ustni del lovskega izpita potekal 20. in 21. maja. Tega je uspešno opravilo 30 kandidatov – mladih lovcev. Ostali kandidati bodo zaključni del lovskega izpita opravljali v jesenskem roku.
Skupinska fotografija mladih lovcev/lovk z mentorji, starešinami in predavatelji LZM. Foto: arhiv LZM
Slavnostna podelitev lovskih spričeval s podpisom Zaprisege o spoštovanju Etičnega kodeksa slovenskih lovcev je bila 4. junija v Kulturnem domu Kulturno umetniškega društva Franc Ilec Loka-Rošnja.
Začetek prireditve so naznanili Rogisti Lovske zveze Maribor. V uvodu je vse prisotne pozdravil predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman. Vsem, ki so sodelovali pri izvedbi učnega programa, organizaciji tečaja in preverjanju znanja, se je iskreno zahvalil, novim lovcem pa čestital za opravljeni lovski izpit.
Ivan ŽižekMarjan GselmanPodpis etičnega kodeksaSlavnostna podelitev lovskih spričeval LZ Maribor generaciji 2022. Foto: arhiv LZM
Vsebinski del podelitve je vodil predsednik Komisije za izobraževanje in vodja tečaja za pripravo na teoretični del lovskega izpita Ivan Žižek. Podal je poročilo o poteku izobraževalnega procesa. Povprečna starost pripravnikov je bila 33 let in povprečna ocena teoretičnega dela izobraževanja 3,72. Od tega sta teoretično izobraževanje dve opravili z odličnim uspehom, trinajst s prav dobrim, petnajst z dobrim in eden z zadostnim uspehom.
Posebne knjižne nagrade za odličen uspeh sta prejeli Urška Repolusk iz LD Ruše in Zoja Šprah iz LD Starše. Razrednik generacije Dejan Rebernik iz LD Ruše se je v imenu mladih lovcev zahvalil za posredovano znanje in strpen odnos vsem predavateljem, vodji izobraževanja in vodstvu LZM.
Sledilo je podeljevanje lovskih spričeval, lovskih izkaznic in podpis zaprisege, s katero so se mladi lovci zaobljubili, da bodo spoštovali etični kodeks slovenskih lovcev. Za zaključek podelitve so ponovno zaigrali Rogisti LZM in s tem naznanili družabni del opravljenih lovskih izpitov.
Vsem še enkrat čestitamo in jim želimo dober pogled!
Na delnem občnem zboru Lovske zveze Slovenje za območje Lovske zveze Maribor v Zg. Polskavi so podprli predlog začetka gradnje modernega nacionalnega lovskega centra Zlatorog v Lukovici.
Foto: Božidar Kunej
Kot je povedal predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, so za bodoči center dokupili še nekaj dodatnih zemljišč, za naložbo pa bodo zagotovili sredstva tudi z naslova prodaje vile Zlatorog, na Župančičevi ulici 9, v Ljubljani, kjer je sedanji sedež Lovske zveze Slovenije.
Udeleženci občnega zbora so se zavzeli za čim hitrejši začetek izgradnje centra, v katerem mora biti na novo postavljen tudi moderni lovski muzej s sodobno muzeološko infrastrukturo in strokovno knjižnico. Prav tako morajo biti v novem centru sodobno opremljene učilnice za izvajanje vseh izobraževalnih programov Lovske zveze Slovenije.
Lovske organizacije opravljajo pomembno javno službo na področju varstva narave
Sicer je mag. Bradač štajerske lovce seznanil z uspešnim izvajajem ukrepov za zatiranje afriške prašičje kuge in opozoril na velik pomen lovske organizacije pri izvajanju nekaterih javnih nalog, ki jih je sposobna izvesti le izvesti lovska organizacija. Napovedal je pravilnik o uporabi lovskega orožja na nelovnih površinah in omenil prizadevanja za vrnitev odvzetih zemljišč lovskim družinam od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije.
Delni občni zbor LZS je postregel z zanimivimi vprašanji 2022. Foto: Božidar Kunej
Govorili so tudi o zavarovanju lovcev pri opravljanju javne službe in o nekaterih aktualnih vprašanjih glede lastništva divjadi. Lovska zveza Slovenije se zavzema za dolgoročno reševanje problematike upravljanja z velikimi zvermi, še zlasti z volkom in rjavim medvedom. Izpostavili so tudi prostovoljno delo lovcev pri upravljanju z lovišči in skrb lovske organizacije za nenehno strokovno izobraževanje in usposabljanje lovcev.
Območno združenje upravljavcev lovišč Primorskega lovskoupravljavskega območja (LUO), Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana in Lovska družina Tabor Dornberk – Branik vabijo na razstavo trofej jelenjadi, najkvalitetnejših srnjakov, gamsov, damjakov in divjih prašičev, odvzetih v letu 2021.
Foto: arhiv Primorskega LUO
Otvoritev razstave bo v petek, 10. junija, ob 18. uri, v dvorani Krajevne skupnosti v Braniku (Branik 75). Razstava bo odprta še v soboto, 11. junija, od 9. do 19. ure in v nedeljo, 12. junija, od 9. do 16. ure.
Na naši spletni strani in Youtube kanalu si lahko ogledate novo, majsko oddajo Dober pogled, oddajo o lovstvu.
Majska oddaja Dober pogled se začenja v Celju, kjer je aprila potekala slavnostna akademija, posvečena stoletnici organiziranega lovstva na Celjskem. Ustvarjalci oddaje so se na Zatrniku na Gorenjskem udeležili slavnostne zaprisege in podelitve spričeval o opravljenem lovskem izpitu pripravnikom generacije 2021/22. V Hočah pri Mariboru so obiskali Zdenko in Ignaca Lovrenčiča in spoznali postopek prepariranja poginulih živali.
Po napornih in nepredvidljivih letih tudi v lovski kinologiji, smo se v Lovski družini Velika Nedelja zbrali na že skoraj tradicionalni kinološki prireditvi. Pri lovskem domu v Trgovišču smo združeno izpeljali telesno oceno za jamarje in preizkušnjo naravnih zasnov (PNZ).
Preizkus dela v umetnem rovu. Foto: Katka Kovačec
V sodelovanju z Lovskim kinološkim društvom (LKD) Ptuj-Ormož smo obe prireditvi izpeljali na velikonočno soboto, 16. aprila, sodnik je bil Matjaž Roter.
Najprej smo začeli s telesno oceno, kjer smo imeli prijavljenih pet psov, dva nemška lovska terierja in tri jazbečarje. Kot je običajno pri Matjažu, si je za oceno psov vzel dovolj časa, hkrati pa vsakemu lastniku tudi razložil, zakaj je takšna ocena. V zadnjem času opažam, da to lastnikom veliko pomeni, hkrati pa ob komentarju lahko tudi sami povprašajo o različnih stvareh.
Takoj po končani telesni oceni smo začeli s preizkušnjo naravnih zasnov. Za PNZ smo imeli prijavljenih 8 psov. Najprej smo opravili preizkus strelomirnosti, kar so vsi psi opravili brez težav. Sledil je preizkus v rovu. Kot običajno, smo imeli pred PNZ tudi dva treninga, tako da so psi lahko rov tudi prej že preizkusili. Vsi psi so opravili ta del, s tem sta dva psa tudi opravila svojo prvotno zadano nalogo in nas zapustila. Prav tako smo se z dvema lastnikoma dogovorili, da bosta poljski del opravila naslednji dan v dogovoru s sodnikom, ker tudi divjega zajca lažje najdemo ob jutrih, kasneje se običajno že nekje potuhne in ga je težje najti.
Tako smo poljski del nadaljevali z ekipo štirih psov, dveh jazbečarjev in dveh nemških lovskih terierjev. Ura je bila že okrog 11.30, kar je tudi otežilo iskanje zajcev, hkrati pa je bilo zelo vetrovno. Dobro uro in pol smo iskali zajce v lovišču, nazadnje smo pse preizkusili na sled srnjadi, kar je po pravilih preizkušnje naravnih zasnov za jamarje tudi dovoljeno (sledoglasnost na divjega zajca se ponovno preverja na vzrejnem pregledu, kjer takšne izjeme niso dovoljene).
Zaključek in podelitev rodovnikov. Foto: Katka Kovačec
Med preizkušnjo se nam je pridružila Vesna Osterc iz Radia Prlek, ki je naredila kratek intervju s sodnikom in pripravila prispevek o prireditvi. V zadnjem času se v LD Velika Nedelja trudimo tudi za medijsko prepoznavnost in nam to veliko pomeni, hkrati pa tudi okolica spozna naše aktivnosti, ki niso vezane le na lov.
Na koncu zahvala vsem ostalim sodelujočim: Bojanu Pokrivaču, Ivanu Fišerju in Petru Kovačecu za vso pomoč ter vsem, ki so pomagali pri izvedbi prireditve.
Državna tekma (CACT) za memorial Franca Svetca po krvni sledi za vse pasme lovskih psov razen barvarjev je potekala 28. maja v Krakovskem gozdu, LD Kostanjevica na Krki, v organizaciji Lovskega kinološkega društva (LKD) Ljubljana.
Foto: Darja Koželj
Rezultati:
1. mesto Emil Bradač, Ajna, n. prepeličar, 150 točk, I. n r.
2. mesto Mark Sojer, Rusi NLT, 150 točk, I. n. r.
3. mesto Dejan Poljanšek, Jack od Vlašiča NLT, 140 točk, I. n. r.
4. mesto Anton Vovk, Jon NLT, 120 točk, I. n. r.
5. mesto Franc Kogovšek, Aba, res. jazbečar, 97.5, točk II. n. r.
6. mesto Janez Srbcic, Elf NLT, 90 točk, II. n. r.
7. mesto Bojan Habjan, Luna Bj, 77.5 točk, III. n. r.
8. mesto Jože Hren, Dina, 67.5 točk, III. n. r.
Dva vodnika sta odstopila.
Hvala vsem udeležencem, vodnikom, sodnikom, članom LD Kostanjevica na Krki, LD Veliki Podlog za vso logistiko in pomoč, LZS in posebej mag. Aleš Klemencu. Posebna zahvala gre tudi Janiju Šivicu, Maji Brunskole, Matjažu Gerbcu pri izdelavi kataloga in Bojanu Habjanu za ikebano, Goranu Turku za izvrstne nagrade od 1-3 mesta in sponzorjema Artemis hunting in Medo sport.
Do vključno srede, 1. junija, še imate čas, da nam pošljete fotografije prostoživečih živali v naravnem okolju. Najboljše fotografije bodo nagrajene in objavljene v koledarju Lovske zveze Slovenije za leto 2023.
Fotografije posredujte preko povezave WeTransfer, vendar največ deset izbranih in ostrih fotografij v formatu jpg, velikosti od 2 do 4 MB in v resoluciji najmanj 300 dpi. Vsaka fotografija mora biti poimenovana z imenom in priimkom avtorja (npr. Janez Jager), z latinskim (znanstvenim) imenom živali (npr.: volk = Canis lupus) in rimsko številko meseca nastanka (npr. marec = III). Primer poimenovanja fotografije: Janez Jager, Canis lupus III. Fotografije, poslane na natečaj, ne smejo biti prej objavljene še nikjer drugje. Kandidati jamčijo, da so poslane fotografije njihova lastna in izvirna avtorska dela.
Priložite tudi dopis z osebnimi podatki (ime in priimek, naslov, telefonska številka, matična številka občana, davčna številka, številka transakcijskega računa in ime banke, kjer je odprt). Ne pozabite dodati seznama poslanih in poimenovanih avtorskih fotografij.
Po zaključku natečaja bo prispele fotografije pregledala komisija, ki bo izbrala 13 najustreznejših sezonskih fotografij prostoživečih živali, ki bodo uvrščene v koledar Lovske zveze Slovenije za prihodnje leto.
Nagrade in avtorske pravice: 1. nagrada: 500 evrov, 2. nagrada: 300 evrov in 3. nagrada: 200 evrov. Preostale izbrane fotografije za koledar bomo honorirali po ceniku Lovske zveze Slovenije. Ob fotografijah bodo objavljena imena in priimki avtorjev.
Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani vabi dijake gimnazij in srednjih šol, ki jih zanimajo naravoslovne tematike, da se konec junija udeležijo gozdarskega tabora. Tabor bo potekal na Žagi Rog v kočevskih gozdovih, od 24. do 29. junija.Prijave do 10. junija, število mest je omejeno.
Okvirni program tabora:
spoznavanje ekologije gozda ter razlik med gospodarskim gozdom in pragozdovi na območju Rajhenavskega Roga;
spoznavanje velikih zveri in ostalih gozdnih živali – sledenje velikim zverem s pomočjo telemetrije, pomen lova, spoznavanje gozdnih dvoživk in čakanje medvedov in drugih živali na lovski preži;
botanična pohajkovanja – spoznavanje drevesnih in zeliščnih vrst, spoznavanje ekoloških dejavnikov in ekoloških posebnosti, kot so mrazišča;
odkrivanje gozdnih škodljivih organizmov;
spoznavanje z delom v gozdu in gozdnimi proizvodi – ogled sečnje in spravila lesa, spremljanje obremenitev gozdnih delavcev, prepoznavanje gozdnih lesnih proizvodov.
popoldanske prostočasne aktivnosti.
Cena dijaškega gozdarskega tabora je 50 € in vsebuje prevoz iz Ljubljane in nazaj, prehrano, prenočišče in zavarovanje.
Prijava in informacije: preko prijavnice ali preko kontaktne osebe: Blaž Fricelj (blaz.fricelj@bf.uni-lj.si; 01 320 35 19)
Na podlagi programa izobraževanj Postojnsko Bistriške Zveze lovskih družin (ZLD) je 15. maja potekalo regijsko tekmovanje v streljanju s puško risanico pri lovskem domu LD Bukovca pri Pavlici. Tekmovanja se je letos udeležilo kar 11 ekip, in sicer iz LD Bukovca (2 ekipi), LD Hrenovice, LD Timav Vreme, LD Javornik Postojna, LD Trnovo, mešana ekipa LD Prestranek – Tabor Zagorje, LD Pivka (2 ekipi) in LD Gradišče Košana (2 ekipi).
Foto: Matic Klemenc
Prvo mesto v streljanju je osvojila ekipa LD Hrenovice, drugo mesto LD Timav Vreme, tretje mesto LD Javornik Postojna, četrto mesto LD Trnovo in peto mesto LD Prestranek – Tabor Zagorje.
Med posamezniki je prvo mesto osvojil Gregor Černač iz LD Pivka, drugo mesto Jan Sedmak iz LD Trnovo, tretje mesto Igor Petrič iz LD Hrenovice, četrto mesto Matjaž Novak iz LD Trnovo in peto mesto Davor Čepar iz LD Timav Vreme. Ekipam in posameznikom so bili za osvojena mesta podeljeni pokali, priznanja in medalje ter praktične nagrade.
Regijskega tekmovanja, so se v skladu z določili Pravilnik o lovskem strelstvu LZS, udeležili in si ga ogledali lovski pripravniki Postojnsko Bistriške ZLD in ZLD Notranjske, v okviru programa za usposabljanje iz varnega ravnanja z lovskim orožjem, v sklopu izvedbe izobraževanja za lovce, pod vodstvom predavatelja Božidarja Štembergerja.
Postojnsko Bistriška ZLD se zahvaljuje lovskim družinam in članom za njihovo udeležbo ter organizacijam, ki so prireditev omogočile: Rebec, d.o.o., Trgovina Avantura, Limles” Vodopivec Srečko s.p., Zavarovalnica Triglav d.d. in LD Bukovca.
Na Srednji lesarski in gozdarski šoli Maribor je 19. maja potekalo državno lovsko tekmovanje v znanju iz lovstva – Male zelene celice. Na tokratnem tekmovanju sta sodelovali dve šoli, Srednja lesarska in gozdarska šola iz Maribora in Srednja gozdarska in lesarska šola iz Postojne.
Foto: Mateja Kišek
Tekmovanje sta organizirala in vodila dr. Mateja Kišek in Renato Vovk, oba učitelja strokovnih gozdarskih predmetov na Srednji lesarski in gozdarski šoli Maribor. Da je bilo tekmovanje izvedeno lovsko pravično, je skrbela strokovna komisija, ki so jo sestavljali predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman, tajnik Lovske zveze Maribor Božidar Kunej in predsednik komisije za izobraževanje pri Lovski zvezi Maribor in Lovski zvezi Slovenije Ivan Žižek.
Tekmovanje je bilo sestavljeno iz petih različnih nalog, ki so obsegale poznavanje določenih lovskih in naravovarstvenih vsebin. Obe ekipi sta bili tekom tekmovanja zelo izenačeni. Strokovna komisija je bila mnenja, da je znanje dijakov na zavidljivo visokem nivoju. Zadnja naloga je bilo streljanje z zračno puško, kjer so imeli mariborski dijaki nekaj več lovske sreče in so ekipno dosegli večje število točk. To jim je v seštevku prineslo skupaj 32 točk, medtem, ko so jih postojnski dijaki zbrali 28,5. Mariborčani so ob koncu tekmovanja v svojo lovsko učilnico ponosno odnesli prehodni pokal – lovsko palico, kamor bodo zapisali ime Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor in leto, ko so postali državni lovski prvaki v znanju iz lovstva.
Za podporo pri izvedbi državnega lovskega tekmovanja se organizatorji zahvaljujemo Lovski zvezi Slovenije, Lovski zvezi Maribor in trgovini z lovsko opremo, Puškarstvu Vute d.o.o., ki je prispevalo del nagrad za tekmovalce.
Na strelišču Gaj – Pragersko se je 22. maja končala liga v kombinacijskem streljanju, ki je obsegala tri strelska tekmovanja. Udeležilo se jih je petindvajset strelcev.
Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Rezultati ligaških strelskih tekmovanj so veljali tudi za izbor strelcev v strelsko ekipo Lovske zveze Slovenije, ki bo našo zvezo zastopala na 14. Evropskem prvenstvu v kombinacijskem streljanju, ki se bo letos odvijalo med 1. in 3. julijem na strelišču v mestu Piancardato, v Italiji.
Po končanih ligaških tekmovanjih so prva tri mesta zasedli: 1. Boštjan Sadek (2.252 točk), 2. Matjaž Hlebš (2.244 točk), 3. David Jerovšek (2.215 točk).
Na temelju vseh postavljenih meril za izbor je bilo izbranih prvih šest strelcev, ki bodo zastopali barve LZS Evropskem prvenstvu 2022; to so Marijan Sadek, David Jerovšek, Boštjan Sadek, Matjaž Hlebš, Nejc Hlebš, Miha Travner in selektor Matija Janc.
Ekipa, bo zastopala LZS na EP 2022 iz desne proti levi: Marijan Sadek, David Jerovšek, Boštjan Sadek, Matjaž Hlebš, Nejc Hlebš, Miha Travner in selektor Matija Janc. Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Rezultati 3. kola:
Skupni rezultati lige v kombinacijskem streljanju LZS 2022:
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje, selektor ekipe LZS
Na strelišču Strelskega društva (SD) Osek v Slovenskih goricah pri Vladu Steinfelserju se je končalo letošnje prvenstvo v strelski kombinaciji za pokale lenarškega lovsko–gojitvenega bazena (LGB).
Najboljši strelci lenarškega LGB 2022 , od leve Milan Bauman, Gregor Fekonja in Dominik Slekovec. Foto: Jure Toš
Nastopile so ekipe Lovskih družin (LD) Benedikt, Dobrava, Lenart, Voličina, Sveta Ana in Sveti Jurij v Slovenskih goricah. Med udeleženci je bilo nekaj dobro znanih in izkušenih strelcev, sicer pa so skoraj vse LD svoje ekipe že močno pomladile. V tem je tudi edina prihodnost lovskega strelstva, je med drugim povedal Vlado Steinfelser, sicer predsednik SD Osek in sam vrhunski strelec, ki pa je z aktivnim tekmovanjem zaključil.
Tekmovanje je bilo nadvse zanimivo in do konca negotovo, saj so bili izidi dokaj tesni. Najprej so se strelci pomerili v streljanju na glinaste golobe, ki so dobesedno leteli v prah in pepel. Po golobih je bilo na vrsti še tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško na tarče srnjaka, gamsa, lisice in divjega prašiča. To je nekaterim povzročalo kar nemalo preglavic, saj je bilo časa za priprave na letošnje bazensko prvenstvo relativno malo.
Ekipni zmagovalci v lovski kombinaciji so zasluženo postali člani LD Benedikt pod vodstvom kapetana Branka Lončariča. Na drugo mesto so se nekoliko presenetljivo, a zasluženo uvrstili tekmovalci iz LD Sveti Jurij in na tretje člani LD Dobrava, ki je v preteklosti veljala za nepremagljivo, zdaj pa tudi oni ekipo že pomlajujejo. Na četrto mesto se je uvrstila ekipa LD Lenart, na peto LD Sveta Ana in na šesto mesto LD Voličina. V posamični konkurenci je slavil Grega Fekonja iz LD Benedikt pred Milanom Baumanom iz LD Sv. Jurij in Dominikom Slekovcem iz LD Dobrava.
Glavni sodnik na letošnjem prvenstvu lenarškega LGB je bil izkušeni Mladen Petelin iz LD Benedikt, prvenstvo pa je zgledno organizirala in brezhibno izvedla LD Sveta Ana v Slovenskih goricah. Ta je poskrbela tudi za prijetno vzdušje med prijateljskim druženjem po tekmovanju, ki je pritegnilo tudi nekaj radovednih gledalcev in ljubiteljev lovskega strelstva.
Marjan Toš
Zmagovalna ekipa prvenstva LD Benedikt s pokalom LGB Lenart za leto 2022. Foto: Jure Toš
Gregor Fekonja je zasluženo zmagal v posamični konkurenci. Foto: Jure Toš
Tekmovanje je vodil strelski sodnik Mladen Petelin. Foto: Marjan Toš
Na območju lovišča s posebnim namenom (LPN) Jelen je 17. maja potekal izpust Bliska; risa, preseljenega iz Romunije za pomoč pri reševanju Dinarsko – JV Alpske populacije risa pred izumrtjem.
Ris Blisk. Foto: Vedran Slijepčević, VUKA, LIFE Lynx
Pred izpustom je v Gradu Snežnik potekala novinarska konferenca, ki se jo je udeležil tudi predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, ki je spregovoril o pomembnosti vključenosti lovcev v projekt in pomembnosti ohranjanja risa za prihodnje generacije z besedami: “naša dolžnost je, da to, kar smo dobili od naših prednikov, ohranimo tudi za naše vnuke, če je le mogoče še v boljšem stanju”.
Video: Lado Bradač
Ris je ime dobil s pomočjo učencev osnovne šole Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica s pomočjo Centra o velikih zvereh DINA Pivka, ki so tudi del programa Mladi varuhi risa.
Risjega samca so v aprilu pripeljali iz Romunije in ga namestili v prilagoditveno oboro na območju Snežnika. V času prilagajanja so zanj skrbeli lovci lovišča s posebnim namenom (LPN) Jelen, skupaj z odgovorno veterinarko in člani projektne ekipe LIFE Lynx. S pomočjo uporabe prilagoditvenih obor poskušajo zmanjšati možnost, da bi ris po izpustu odtaval daleč stran od mesta izpusta in ostal brez stika z risi iz Dinaridov in JV-Alp.
V Lovski družini Prosenjakovci je v soboto, 14. maja, potekala druga tekma lige Lovske zveze Slovenije za veterane in superveterane. Sodelovalo je 21 strelcev, ki so bili razdeljeni v dve starostni skupini.
Hvala lovski družini za dobro pripravljeno strelišče in organizacijo prireditve.
Foto: Matija Janc
Rezultati tekme:
Skupno število točk po dveh tekmah:
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Druga izbirna tekma za ekipo Lovske zveze Slovenije v kombinacijskem streljanju je potekala 8. maja na strelišču Gaj Pragersko.Udeležilo se jo je 24 strelcev.
Foto: Matija Janc
Rezultati:
Rezultati dveh tekem skupaj:
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Ste pravkar postali lovec in iščete rabljeno lovsko opremo? Ali vam v omari stoji star daljnogled ali lovska literatura? Izdelujete unikatno lovsko opremo? Vabljeni na Bled!
Foto: arhiv LD Bled
Lovska družina Bled namreč v nedeljo, 29. maja, med 9. in 12. uro, pripravlja lovski bolšjak – sejem rabljene lovske opreme, ki bo potekal v lovskem domu na Bledu (gostilna Grajska preža).
Lovski dom bo odprt eno uro pred začetkom prireditve. Ker je prostor omejen, bo prednost pri izbiri prostora imel tisti, ki bo prej prišel. Udeležba je brezplačna!
Kontakt: Leon Čarni, 041 756 259, lovska.druzina.bled@gmail.com
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je v Uradnem listu RS, št. 58/2022 objavilo 6. javni razpis za ukrep odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih, s katerim je razpisalo 250.000 evrov nepovratnih sredstev. Vložitev vlog poteka od 19. maja, od 9. ure, do zaprtja javnega razpisa.
Zaraščeno kmetijsko zemljišče | Avtor Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Vlaganja v odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih pomenijo ponovno vzpostavitev kmetijske pridelave na teh zemljiščih s ciljem povečanja samooskrbe s hrano v Sloveniji. Odpravljanje zaraščanja se izvaja z agromelioracijskimi deli, kot so krčitev grmovja in dreves, izravnava zemljišča in odstranitev kamnitih osamelcev. Podpora se dodeli samo za tiste površine, na katerih so bila dejansko opravljena agromelioracijska dela.
Objavljeni javni razpis potencialnim upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev proračuna Republike Slovenije (RS), in sicer za odpravljanje zaraščanja na zemljiščih, ki so v prostorskem načrtu lokalne skupnosti po namenski rabi prostora opredeljena kot kmetijska zemljišča in so v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč vpisana kot 1410 ‑ zemljišče v zaraščanju, 1500 ‑ drevesa in grmičevje ali 2000 – gozd.
Finančna pomoč se izplača kot enkratni pavšalni znesek 5000 eurov/ha kmetijskega zemljišča v zaraščanju, oziroma sorazmerno površini, na kateri je bil odpravljeno zaraščanje. Najmanjša površina, za katero se dodeli pomoč, je 0,3 ha, ki je lahko seštevek večjega števila manjših površin, pri čemer posamezna zaraščena površina, na kateri se odpravlja zaraščanje, ne sme biti manjša od 0,1 ha. Upravičenec do podpore je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je lastnik ali zakupnik kmetijskega zemljišča v zaraščanju. Ker gre za državno pomoč, je treba pri tem upoštevati določbe o dodeljevanju pomoči po de minimis v kmetijskem sektorju.
Vložitev vlog poteka od 19. 5. 2022 od 9.00 ure do zaprtja javnega razpisa, ki ga na svoji spletni strani objavi MKGP.
Podrobnejše informacije glede pogojev in obveznosti lahko vlagatelji pridobijo v okviru INFO točke Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ter Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in na spletnih straneh MKGP.
Projektna skupina LIFE Lynx je med 4. in 6. majem v vadbenem centru Gotenica organizirala drugo tridnevno usposabljanje za pripadnike policije za preprečevanje, zmanjšanje, poostren nadzor, sankcioniranje in obravnavanje sumov nezakonitega lova prostoživečih živali.
Udeleženci usposabljanja. Foto: Tilen Hvala
V sredo, 4. maja, so udeleženci usposabljanja pridobili poglobljen vpogled v varstveno problematiko velikih zveri in nekaterih vrst divjadi, ki jo je predstavil dr. Ivan Kos (Biotehniška fakulteta UL), ter potencial uporabe genetskih metod za preiskovanje nezakonitega lova s strani dr. Tomaža Skrbinška (Biotehniška fakulteta UL). Prav tako so bili seznanjeni s projektom LIFE Lynx in aktivnostmi znotraj projekta. Policist Jože Grajš s Policijske postaje Cerknica je predstavil praktičen primer odkrivanja nezakonitega lova volka, za zaključek pa je vrhovni državni tožilec mag. Jože Kozina predstavil nekaj primerov nezakonitega lova v Sloveniji in težave, s katerimi se srečujejo pri odkrivanju tovrstnih kaznivih dejanj.
V četrtek, 5. maja, je mag. Uršula Belaj iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi v dopoldanskem času predstavila nezakonit lov ter nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi in rastlinami, v popoldanskem času pa so slušatelji najprej prisluhnili predsedniku LZS mag. Ladu Bradaču, ki je predstavil organizacijo slovenskega lovstva. Kasneje je Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje LZS, predstavil lovsko orožje, kalibre, izstrelke ter ciljno balistiko, dan pa je bil zaključen s predavanjem o krvosledništvu in njegovi potencialni uporabi pri odkrivanju nezakonitega lova, ki ga je predstavil veterinar mag. Marko Mali.
Pristop k najdenemu kadavru, za katerega sumimo, da je posledica ilegalne usmrtitve. Foto: Tilen Hvala
V petek, 6. maja, se je dan pričel s predavanjem dr. Diane Žele Vengušt (Veterinarska fakulteta UL), ki je udeležence seznanila s patomorfološko preiskavo trupla prostoživeče živali s sumom na ilegalni odvzem iz narave, sledilo je predavanje Roberta Pračka iz Nacionalnega forenzičnega laboratorija o pristopu k najdenemu kadavru živali, za katerega se sumi, da je posledica ilegalne usmrtitve. Dan se je zaključil z delom na terenu, kjer so udeleženci na dveh kadavrih lahko korektno pristopili k najdenemu kadavru živali in določili optimalen potek obveščanja in ukrepanja od obvestila o najdbi do patološke preiskave.
Lovska zveza Slovenije ima ničelno toleranco do nezakonitega lova, zato si tudi v prihodnosti želimo veči takšnih usposabljanj in dviganja ozaveščenosti o pomembnosti odkrivanja nezakonitega lova.
Spomladi ima veliko živali mladiče, zato odsvetujemo sprehajanje s psi po gozdu. Pse moramo imeti vedno pod nadzorom, saj lahko spuščeni psi preganjajo in poškodujejo divjad.
Foto: Barbara Ložar
Med sprehodom po gozdu se držimo označenih poti. Na svojo prisotnost opozorimo z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem, da se nam živali lahko umaknejo. Prostoživeče živali so v obdobju, ko polegajo mladiče, še posebej občutljive. V času, ko iščejo hrano, mladiče pustijo same. Mladičem se ne približujemo in jih ne hranimo.
Medvedke se običajno začnejo pariti maja in junija in v tem obdobju odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem lahko zelo približajo človeku. Pes, ki ni na povodcu, bo ob srečanju z medvedom zbežal k gospodarju in medveda pripeljal neposredno k nam. Previdni naj bodo tudi kolesarji, saj so hitri in tihi, s tem pa medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo. Ob morebitnem srečanju z medvedom se počasi in ritensko umikajte.
Divje svinje, ki polegajo med marcem in majem, se skrivajo v gostem kritju, hranijo se ponoči, zato so možnosti, da nanje naletimo podnevi zelo majhne. V zadnjih desetih letih ne beležimo niti enega napada divje svinje na človeka. Napadalne bi lahko bile, če bi naleteli na gnezdo svinje z majhnimi mladiči. V takšnem primeru se počasi umaknemo.
Ne dotikaj se me, moja mama je v bližini!
Srne praviloma polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih. Ko iščejo hrano, mladiče odložijo v visoko travo oziroma kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Čeprav morda mladič deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini. Mladičev se ne dotikajte, sploh pa ne z golimi rokami, saj tako prenesete svoj vonj na mladiča in s tem povzročite nepopravljivo škodo. Srna takšnega mladiča zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več.
Brezplačne plakate lahko dobite na Lovski zvezi Slovenije.
Previdno pri košnji!
Nevarnost, ki v tem obdobju preti številnim prostoživečim živalim, je košnja. Pred košnjo je priporočljivo s šolanim psom preiskati travnike, v zadnjih letih jih vse več uporablja drone s termo kamero. Košnjo začnemo na sredini travnika in nadaljujemo proti robu ter tako preprečimo divjadi, da bi se nagonsko pritajila na mestu. S pomočjo pokošenih šopov trave lahko mladiča srnjadi, če je to potrebno, prenesemo v primerno kritje v bližini. Pri košnji zadnjih pasov je priporočljivo zmanjšati hitrost košnje, da se lahko prostoživeče živali še pravočasno umaknejo na varno.
Kmetovalcem svetujemo, da pri košnji uporabljajo tudi svetlobna ali zvočna odvračala. Če med pokošeno travo, ki naj bi kasneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, krma v krogu cca 40 cm, za živino ni primerna. Ob zaužitju takšne krme lahko živina resneje oboli ali celo pogine. Več o postopkih reševanja prostoživečih živali pri košnji v aprilski številki Lovca.
V soboto, 23. aprila, se je po dveh letih ukrepov zaradi covida-19 v Lovski družini (LD) Velike Lašče pričela liga LZS za veterane in superveterane.V nedeljo, 24. aprila, pa so potekala izbirna tekmovanja na strelišču Gaj – Pragersko za strelsko ekipo, ki bo zastopala Lovsko zvezo Slovenije na evropskem prvenstvu v Italiji.
Druga izbirna tekma za uvrstitev v strelsko ekipo LZS, bo v nedeljo, 8. maja 2022, na strelišču Gaj – Pragersko, s pričetkom ob 9. uri. Druga tekma lige za veterane in superveterane pa v soboto, 14. maja 2022, v LD Prosenjakovci, s pričetkom ob 10. uri.
Na tekmi lige LZS v Velikih Laščah je sodelovalo 33 strelcev, razdeljenih v dve starostni skupini – veterane in superveterane. Hvala lovski družini za dobro pripravljeno strelišče in organizacijo prireditve.
Foto: Matija Janc
Rezultati veteranov:
Rezultati: veterani, Velike Lašče 23. 4. 2022
Foto: Matija Janc
Rezultati superveteranov:
Rezultati: superveterani, Velike Lašče, 23. 4. 2022
V nedeljo, 24. aprila so se začela izbirna tekmovanja na strelišču Gaj – Pragersko za strelsko ekipo, ki bo zastopala LZS na evropskem prvenstvu v Italiji.
Foto: Matija JancRezultati 1. izbirne tekme za ekipo LZSFoto: Matija Janc
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
V veliki dvorani Celjskega doma je bila na svetovni dan Zemlje, 22. aprila, svečana akademija v počastitev stoletnice lovstva na Celjskem.
Foto: Marjan Toš
Množico savinjsko-kozjanskih lovcev in njihovih gostov iz vse Slovenije so nagovorili in pozdravili predsednik Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih družin (SKZLD) Celje Maksimilijan Arlič, celjski župan Bojan Šrot in predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač. Vsi so izpostavili pomen lovstva in lovske organizacije v pretekosti, predvsem pa njeno veliko odgovornost, poslanstvo in dolgoročno naravovarstveno vlogo v sodobnem času.
Akademija je postregla tudi z bogatim in izbranim lovsko-kulturnim programom, s katerim so tudi celjski lovci potrdili že dolgo znano resnico, da je lovstvo s svojim kulturnim ustvarjanjem del nesnovne kulturne dediščine na Slovenskem. Slovesnosti so dodali odmevni pečat Savinjski in Štajerski rogisti in seveda lovski praporščaki, ki so sooblikovali sceno na odru velike dvorane Celjskega doma. Prijetna osvežitev kulturnega program je bilo ubrano petje članov Šaleškega študentskega okteta in nastop skupine Quatro Stik. Nekaj drugačnega, a lepo darilo zeleni bratovščini ob okroglem jubileju.
Po akademiji so se člani zelene bratovščine zadržali še v sproščenem in prijetnem tovariškem druženju in obujali spomine na prehojeno pot lovcev od »savinjskih snežnih vršacev in domovanja gamsov do obsoteljskih meandrov s še vedno živahnimi kosci na Kozjanskem«. Imeli so si veliko za povedati.
Foto: Marjan Toš
Bogata zgodovina je porok prihodnosti
Ob visokem jubileju je SK ZLD Celje izdala tudi priložnostno publikacijo z naslovom Sto let lovstva naCeljskem 1922 – 2022. Prispevke so napisali Vladimir Hrovatč, Zdravko Mastnak, dr. Boštjan Pokorny in Jernej Štrajhar. Knjigo je uredila dr. Ida Jelenko Turinek, lektorirala Jasmina Spahalič, oblikoval pa Bojan Žičkar. Uvodno poslanico ob stoletnici je napisal Jernej Štrajhar v obliki poetične pesnitve z naslovom Bodimo pravi poslanci narave in v njej med drugim opozoril, da »zdrav razum gojimo v glavi, saj divjad ni kriva, da živi pod isto streho z nami. Zato lovci, ki narave smo poslanci, storimo vse, da še dolgo nam peli bodo Slavci!«.
Predsednik SK ZLD Celje Maksimilijan Arlič je v kratkem predgovoru h knjigi izpostavil, da tudi zdajšnja generacija lovcev s svojim načinom upravljanja z lovišči, predvsem pa z upravljanjem z divjadjo, uspešno nadajuje tradicijo predhodnikov, ki so jim zelo hvaležni za njihovo minulo delo. Zelo pomenljivo se je dodatknil aktualnega lovskega trenutka in med drugim zapisal, da je edini način, da bodo lahko prepustili zdravo divjad in naravo zanamcem sonaravni način upravljanja z divjadjo. »Da bomo imeli komu predati vse te lepote, je treba delovati z izrednim občutkom, predvsem z mladimi. Samo z lastnimi dobrimi zgledi jih bomo pritegnili svoje vrste. Dober zgled lahko ustvarimo na način, da upoštevamo besede dr. Ivana Lovrenčiča, ki veljajoše danes: Lov je šola preudarnosti, vztrajosti in doslednosti, šola prisotnosti duha. Lov navaja ljudi zopet k naravi. In še ena pomembna misel: mi poznamo samo eno barvo – to je – zeleno, barvo svojih lovišč,« je sklenil predgovor Arlič.
Prvi načelnik je bil Fritz Confidenti, podnačelnik pa Fran Roblek
Iz zgodovinskega pregleda lovstva na Celjskem od ustanovitve podružnice Slovenskega lovskega društva (SLD) leta 1922 do druge svetovne vojne in po letu 1945, ki ga je napisal Vladimir Hrovatič, je mogoče razbrati vse važnejše zgododovinske prelomnice, ki so zaznamovale razvoj lovske organizacije v tem delu Slovenije. Od ustanovnega občnega zbora podružnice Sloveskega lovskega društva Celje 9. februarja 1922, v celjskem hotelu Balkan, do ureditve lovstva v Kraljevini Jugslaviji, povojni SFRJ in seveda v samostojni republiki Sloveniji po letu 1991.
29. januarja je okoli 40 lovcev oblikovalo pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice Slovenskega lovskega društva za okrajni glavarstvi Celje in Konjce. Ustnovni občni zbor je bil že 9. februarja 1922 v celjskem hotelu Balkan. Za načelnika nove podružnice je bil izvoljen Fritz Confidenti, za podnačelnika Fran Roblek in za tajnika Ljudovit Černej. Knjigo bogatijo izbrane dokumentarne fotografije in celo faksimile Pravil podružnice SLD Celje z dne 19. februarja 1922. O ustanovitvi celjske podružnice SLD je zelo verodostojno poročalo tudi glasilo SLD Lovec.
Danes so tudi celjski lovci varuhi narave in divjadi
O zdajšnji razvejani dejavnosti SK ZLD Ceje, ki združuje in povezuje 46 lovskh družin z več kot 2.000 člani, je napisal prispevek Zdravko Mastnak, sicer dolgoletni strokovni tajnik te območne zveze. O lovu v peteklosti,o gojitvi divjadi nekoč, o gospodarjenju z divjadjo in o zdajšnjem trajnostnem upravljanju s populacijami različne divjadi pa je napisal poglobljeno strokovno študijo prof. dr. Boštjan Pokorny, izjemen lovski strokovnjak, raziskovalec in lovski publicist. Spominska publikacija je navzven videti kot skromna knjižica, a je prepolna uporabnih informacij in podatkov. Hkrati je svojevrstni trajni spomenik mnogim generacijam savinjsko-kozjanskih lovcev, ki so v dolgih desetletjih sooblikovali in soustvarjali njeno bogato zgdoovino.
Svetovni dan Zemlje, ki ga obeležujemo 22. aprila, letos poteka pod sloganom Vlagajmo v naš planet.
Foto: Urša Kmetec
Svetovni dan Zemlje nas nagovarja, da si vsak dan lahko prizadevamo za trajnostno naravnan razvoj, zdravo okolje in bivanje ter za okoljsko in podnebno bolj prijazen planet, kajti zelena prihodnost je uspešna prihodnost. Zato so nujne inovacije in ukrepanje, ki pospešujejo rešitve ter ohranjanje planeta.
Kaj lahko stori vsak izmed nas?
Eden od pomembnejših izzivov za upočasnitev podnebnih sprememb je trajnostna mobilnost, ki vključuje hojo, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in druge oblike alternativne mobilnosti. S tem pa prispevamo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, čistejšemu zraku v mestih, kakovosti bivanja, zdravju in socialni pravičnosti.
Raziskave kažejo, da imajo mladi vedno večji vpliv na zelene odločitve v družinskem okolju in so odgovorni za spreminjanje navad. Zato je pomembno, da jim damo vse potrebne informacije, s katerim bodo vplivali na prihodnost in vlaganje v planet, kot nas v svojem sloganu poziva letošnji Svetovni dan Zemlje. Mladi so pomemben del, a ne pozabimo, da smo odrasli tisti, ki smo opolnomočeni ustvarjati še večje spremembe, in nosimo odgovornost do naslednjih generacij. Spodbujamo k odgovornemu ravnanju, tako na področju varčevanja energije, skrbi za okolje, ravnanju z vodami kot pri ravnanja z odpadki, vlaganju v planet s svojimi dejanji in prispevku k boljšemu jutri.
Dne 13. aprila 2022 je začel veljati nov Zakon o varstvu okolju, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 44/22 (v nadaljevanju: ZVO-2).[1] Z dnem uveljavitve ZVO-2 je prenehal veljati Zakon o varstvu okolja (v nadaljevanju: ZVO-1) in s tem tudi določba drugega odstavka 163. člena ZVO-1, da je divjad po predpisih o lovstvu lastnina države.
Foto: Urša Kmetec
Predlog zakona o varstvu okolja, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije na 100. redni seji dne 4. 11. 2022[2] ter ga posredovala v obravnavo in sprejem Državnemu zboru, ni vseboval spremembe glede lastništva divjadi in je v 254. členu[3] ohranil obstoječo ureditev iz drugega odstavka 163. člena ZVO-1.
Taka rešitev je bila v predlogu zakona ohranjena na podlagi mnenja oziroma stališč Lovske zveze Slovenije in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Sprememba je nastala na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe DZ.[4]
Obžalujemo, da je Ministrstvo za okolje in prostor enostavno brez kakršnegakoli razmisleka, in ne da bi Lovsko zvezo Slovenije o tem vsaj obvestilo, iz predloga črtalo določbo, da je divjad po predpisih o lovstvu lastnina države, čeprav obstajajo o tem vprašanju v javnosti različna stališča. Kar pa nas ne preseneča, saj se niso usklajevali niti z resornim ministrstvom, pristojnim za upravljanje z divjadjo. Glede na obstoječo prakso medresorskega usklajevanja bi se o tovrstni spremembi Ministrstvo za okolje in prostor moralo uskladiti z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano!
Ob tem je potrebno opozoriti, da so rastline in živali po Zakonu o ohranjanju narave (v nadaljevanju: ZON)[5] pod posebnim varstvom države[6], da tudi zaščitene prostoživeče živali, kot so velike zveri, nimajo lastnika, temveč le upravljavca, in da je dovoljeno loviti živali lovnih vrst v skladu s predpisi, ki urejajo lov.[7] Tudi Zakon o divjadi in lovstvu (v nadaljevanju: ZDLov-1)[8] jasno določa, da z divjadjo upravlja Republika Slovenija. Trajnostno gospodarjenje z divjadjo pa lahko Republika Slovenija pod pogoji, določenimi s tem zakonom, prenese na usposobljeno pravno osebo kot lovsko pravico. [9] ZDLov-1 tudi jasno določa, da postane divjad, uplenjena v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi last upravljavca lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom.[10]
Glede na navedeno nov Zakon o varstvu okolja ne posega v pravni režim varstva, upravljanja in trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, ki ga ureja ZDLov-1, in na noben način ne odpira vrat za kakršnekoli spremembi na tem področju. Lovska zveza Slovenije ne podpira s strani Zakonodajno-pravne službe DZ predlaganega črtanja določb o lastnini, upravljanju in varstvu naravnih dobrin v predlogu ZVO-2, ki je bil posredovan v obravnavo in sprejem Državnemu zboru. Z ohranitvijo posebne določbe o lastnini divjadi tudi v predlogu ZVO-2, kot krovnem zakonu, ki ureja varstvo naravnih dobrin, je predlagatelj opozoril na varovanje divjadi kot splošne naravne dobrine.
[6] 12. člen Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20 in 3/22 – ZDeb; v nadaljevanju: ZON)
[9] Tretji odstavek 1. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06-Odl. US, 46/14-ZON, 31/18. 65/20 in 44/22; v nadaljevanju: ZDLov-1)
Na zadnji seji Upravnega odbora Lovske zveze (LZ) Maribor so namenili posebno skrb razpravi o poteku izobraževanja lovskih pripravnikov in strokovnem izobraževanju v lovstvu nasploh.
Marjan Gselman, predsednik LZ Maribor (levo) in podpredsednik LZ Maribor Borut Mithans, ki mu je v imenu štajerskih lovcev čestital ob osebnem jubileju. Foto: Božidar Kunej, arhiv LZ Maribor
Vnovič so poudarili, da brez znanja v lovstvu že dolgo ne gre več, in da je treba tudi v okviru pomlajevanja članstva v prvi vrsti skrbeti za kakovostne kadre, ki bodo lahko s strokovnim znanjem uresničevali vse bolj zahtevno poslanstvo varstva narave in divjadi.
Govorili so še o pripravah na letošnji Praznik slovenske lovske kulture, ki bo 3. septembra na Pragerskem. Tam bo tudi že 48. Srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov. Prisluhnili so poročilom članov Upravnega odbora iz letnih zborov lovskih družin. Če je le mogoče, se namreč predstavniki LZ Maribor udeležujejo vseh letnih občnih zborov lovskih družin in lovcem neposredno posredujejo vse aktualne informacije. Hkrati pa dobijo veliko povratnih informacij o težavah na terenu, s katerimi se soočajo lovci.
Še vedno so v ospredju težave zaradi posegov v okolje (spomladansko požiganje, sekanje remiz, mejic, grmišč …), zaradi katerih se iz leta v leto slabšajo naravni pogoji in razmere za divjad. Najbolj kritične so razmere za malo, poljsko divjad, v nekaterih predelih Pohorja in Kozjaka pa se nadaljuje vznemirjanje divjadi zaradi divjih voženj z motornimi vozili in gorskimi kolesi po gozdovih izven za to določenih prog. Posebno poglavje je ograjevanje površin, ki je najbolj v razmahu na območju Slovenskih goric.
Mariborska lovska zveza je največja območna lovska organizacija v Sloveniji, saj povezuje in združuje 45 lovskih družin z okoli 2100 člani. Že tretji mandat jo kot predsednik vodi Marjan Gselman, sicer član Lovske družine Pobrežje – Miklavž, lovec in kinolog, ki je aktiven tudi v Upravnem odboru Lovske zveze Slovenije in njegovih organih. Dolga leta je kot starešina uspešno vodil LD Pobrežje – Miklavž in je tudi predsednik slovenskogoriškega območnega združenja upravljalcev lovišč (SOZUL). Lovcem predava o varnem ravnanju z orožjem in je tudi strelski sodnik. Ob njegovi 60-letnici, ki jo je praznoval pred kratkim, so mu člani Upravnega odbora izročili spominsko sliko in se mu zahvalili za predano delo v lovski organizaciji in za uspešno vodenje LZ Maribor.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) poziva upravljavce lovišč in lovišč s posebnim namenom, da v letu 2022 nadaljujejo z intenzivnim odvzemom vseh vrst divjadi.
Foto: Pixabay
Lovska zveza Slovenije v celoti objavlja poziv MKGP, vendar ob tem ponovno opozarja, da je resorno ministrstvo v celoti spregledalo pomen in vlogo divjadi kot blagovnih rezerv, ki bi jih morala država v čim večji meri zagotavljati za primer izrednih razmer ali krize. Vlado RS bomo zato pozvali k ponovnemu razmisleku, saj je zaloga mesa v naravi bistveno bolj pomembna, kot v hladilnicah blagovnih rezerv. Obstoječi poziv je zato po našem mnenju nesmiseln, na kar smo MKGP že opozorili, zato jih tudi javno pozivamo k ustreznemu vrednotenju vloge in pomena divjadi v naravnem okolju. Stališče Lovske zveze Slovenije je jasno: lovci ne nameravamo odstreliti vse divjadi in smo kategorično proti takemu dejanju.
“V lanskem letu je bilo po zaslugi veliko vloženega napora lovcev v Sloveniji odvzeto rekordno število divjih prašičev in navadnih jelenov. Navedeno je pripomoglo k učinkovitejšemu upravljanju s populacijo obeh vrst divjadi, ki v Sloveniji povzročata več kot 90 % vseh škod od divjadi.
Zaradi vojne v Ukrajini in s tem povezanimi izzivi glede prehranske varnosti, je v letu 2022 zelo pomembno, da se nadaljuje z intenzivnim odvzemom vseh vrst divjadi, saj bi z nadaljnjim uspešnim izvajanjem odstrela vseh vrst divjadi lahko pripomogli k zmanjšanju škod od divjadi na kmetijskih kulturah. S tem bi pomembno prispevali k višji pridelavi in čim večji samooskrbi s hrano v Sloveniji.
Na podlagi navedenega Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva vse upravljavce lovišč in lovišč s posebnim namenom, da izvedejo čim večji odvzem divjadi, ki na kmetijskih kulturah povzroča škodo oziroma da intenzivirajo odvzem divjadi na območjih, kjer se pojavljajo škode na kmetijskih kulturah. Prav tako Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva k uporabi tudi vseh drugih preventivnih ukrepov za preprečevanje škod od divjadi. Z zmanjšanjem škod od divjadi se bo povečala samooskrba Slovenije s hrano in s tem tudi zmanjšala odvisnost Slovenije od uvoza hrane iz drugih držav.”
Vaščani Zg. Verjan v Slovenskih goricah, vasice blizu Sv. Trojice, so ob večerih radovedno pogledovali proti rečici Drvanji, če se bo slučajno pokazal kateri od bobrov. Ti skrivni nočni prebivalci, ki so se v Sloveniji v zadnjih letih lepo namnožili in jih je po strokovnih ocenah že nekaj sto, so si za eno od prebivališč izbrali tudi Drvanjo.
Zadnji ostanki bobrovih zob ob Drvanji v Verjanah. Foto: Marjan Toš
A zdaj je njihovega domovanja konec, podjetje Drava iz Ptuja je namreč ves vodotok gorvodno od mosta v Zg. Verjanah očistilo in pustilo samo nekaj osamljenih dreves. Enega od ostankov bobrove »pojedine« smo uspeli še ujeti v objektiv za spomin.
Kot nam je povedal vaščan Milan Anžel, sicer tudi občinski svetnik, je vaščanom žal, da je bil poseg tako močan in da je konec njihovega sobivanja z bobri. Bobre bodo še posebej pogrešali najmlajši prebivalci Zg. Verjan, je še povedal Anžel. Majhno bobrišče na Drvanji so dobro poznali tudi člani Lovske družine Dobrava iz Sv. Trojice, ki so tudi sicer vse bolj zaskrbljeni zaradi nenehnega slabšanja razmer v naravnem okolju na škodo male, poljske divjadi.
Konec marca se je zaključila tretja lovska krvodajalska akcija v organizaciji Lovske zveze Slovenije, Rdečega križa Slovenije in Lovskega dobrodelnega združenja Diana. Akcije so se na pobudo Franca Kerina, vodje izobraževanja na tečaju za lovski izpit, udeležili tudi lovski pripravniki Zveze lovskih družin (ZLD) Ljubljana.
Pripravniki ZLD Ljubljana na lovski krvodajalski akciji. Foto: ZLD Ljubljana
Potrdila o udeležbi na krvodajalski akciji sprejemamo do konca aprila. Vsi, ki boste poslali potrdilo, po pošti prejmete posebno darilo Lovske zveze Slovenije – dvostranski ovratnik – “buff”.
“Lovski pripravniki so se solidarnostno udeležili te dobrodelne akcije za pomoč tovarišem solovcem in vsem ostalim. To krepi našo zavest k boljšemu sodelovanju na vseh področjih, in nas spodbuja k udeležbi pri krvodajalstvu in nesebični pomoči,” je v njihovem imenu povedal Kerin.
Krvodajalske akcije so se udeležili Luka Zupet (LD Komenda), Mitja Zupan (LD Medvode), Dejan Loparnik (LD Polhov Gradec), Robert Gabrovec, Miha Karner,Leja Lipovšek (vsi trije LD Trojane – Ožbolt), Benjamin Korelc (LD Vodice) in Simon Kuzma (LD Grosuplje).
Lovska družina Velike Lašče v organizaciji LZS prireja odprto prvenstvo za veterane in superveterane, ki bo potekalo v soboto, 23. aprila. Pričetek tekme bo ob 10. uri. Tekma se izvede v vsakem vremenu.
Foto: arhiv LD Velike Lašče
Prvenstvo bo potekalo na strelišču, ki se nahaja v neposredni bližini pri lovske koče, na naslovu LD Velike Lašče, Prilesje 25 (Google Maps 45.820797,14.671632) Discipline: 25 glinastih golobov, 10 strelov MK. Podelijo se kolajne za posamezna prva tri mesta. Za hrano in pijačo je poskrbljeno. Štartnina znaša 15,00 €.
Trening je v soboto, 16. aprila, ob 9. uri, uradni trening pa v petek, 22. aprila, od 14. ure dalje.
Razmnoževanje divjega petelina se začne konec marca in traja približno do sredine maja. Tedaj se petelini in kokoši zberejo na mestih, ki jih imenujemo rastišča. Med samci nastajajo medsebojni boji. V času rastitve se petelin značilno oglaša, s čimer označuje svoj teritorij in vabi kokoši. Petje lahko razdelimo v štiri faze: klepanje, drobljenje, glavni udarec in brušenje.
Foto: Marjan Artnak
V srednji Evropi in tudi pri nas spada divji petelin med ogrožene živalske vrste, saj se njegova številčnost neprestano zmanjšuje, medtem ko se številčnost divjih petelinov v osrednjem življenjskem prostoru (Skandinavija, Rusija) ne manjša, temveč niha v naravnih ciklih. Kljub popolnemu varstvu divjega petelina v Sloveniji, ki traja že skoraj 20 let, se je samo v zadnjih 15 letih delež aktivnih rastišč divjega petelina v Sloveniji zmanjšal še za 31 %.
Video: Aleksander Reberšek
Vzroki za tako stanje so obsežni, od zmanjševanja deleža starih ohranjenih raznodobnih gozdov prek vsesplošne vznemirjenosti v naših gozdovih zaradi turizma, rekreacije in drugih aktivnosti, večanja številčnosti malih plenilcev (lisica, kuna belica) do globalnega segrevanja ozračja in kislega dežja.
Lovska zveza Slovenije bo pripravila in založila koledar s fotografijami prostoživečih živali (divjad in zavarovane vrste) za leto 2023. K sodelovanju vabimo vse, ki se ukvarjate z naravoslovno fotografijo in imate odlične fotografije prostoživečih živali v naravnem okolju (izven obor in ujetništva) na območju Slovenije. Fotografije sprejemamo na e-naslovu lovec@lovska-zveza.si prek povezave WeTransfer do vključno 1. junija 2022!
koledar LZS 2022
Kako poslati fotografije
Kandidati pošljejo svoje najboljše fotografije preko povezave WeTransfer, vendar največ deset izbranih in ostrih fotografij v formatu jpg, velikosti od 2 do 4 MB in v resoluciji najmanj 300 dpi. Vsaka fotografija mora biti poimenovana z imenom in priimkom avtorja (npr. Janez Jager), z latinskim (znanstvenim) imenom živali (npr.: volk = Canis lupus) in rimsko številko meseca nastanka (npr. marec = III). Primer poimenovanja fotografije: Janez Jager, Canis lupus III. Fotografije, poslane na natečaj, ne smejo biti prej objavljene še nikjer drugje. Kandidati jamčijo, da so poslane fotografije njihova lastna in izvirna avtorska dela.
Priložite tudi dopis s svojimi osebnimi podatki (ime in priimek, naslov, telefonska številka, matična številka občana, davčna številka, številka transakcijskega računa in ime banke, kjer je odprt). Ne pozabite dodati seznama poslanih in poimenovanih avtorskih fotografij.
Izbor najboljših fotografij
Po zaključku natečaja bo prispele fotografije pregledala komisija, ki bo izbrala 13 najustreznejših sezonskih fotografij prostoživečih živali, ki bodo uvrščene v Koledar Lovske zveze Slovenije za prihodnje leto.
Na 12. Mednarodnem sejmu lovstva in ribištva v Gornji Radgoni je potekalo tudi 15. Državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja. Organizirala ga je Lovska zveza Slovenije, Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi in Zveza lovskih družin Ptuj – Ormož.
Foto: Urša Kmetec
Najprepričljivejši oponašalci jelenjega rukanja so bili po mnenju strokovne komisije Janez Podkrižnik (LD Ljubno ob Savinji), ki si je z 87 točkami prirukal prvo mesto. Drugo mesto je s 83 točkami zasedel Franz Hirm (Društvo za ohranjanje lovske kulture Črna), tretje mesto pa lanski zmagovalec Tadej Klemenšek (LD Solčava) s 66 točkami.
Nastopili so še Zorko Frančeškin (LD Trstelj-Kostanjevica), Matic Oberstar (LD Ribnica) in Simon Ferlinc (LD Puščava), ki so zasedli 6. mesto, Blaž Šuler in Damijan Zdovc (oba Društvo za ohranjanje lovske kulture Črna) sta bila na 5. mestu, Marko Mavri (LD Podbrdo) pa je zasedel 4. mesto.
Čestitamo!
15. Državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja 10. 4. 2022. Foto: Urša Kmetec
V Uradnem listu RS, št. 49/2022 je objavljen Sklep o prenehanju veljavnosti Sklepa o določitvi nujnih ukrepov v zvezi s pojavi aviarne influence pri prostoživečih pticah. Ukinjeni so ukrepi zaradi pojava visoko patogene aviarne influence (HPAI) H5N1 pri prostoživečih pticah.
Foto: Pixabay
Ne glede na to pa Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (VHVVR) poziva, da se rejci zavedajo pomena izvajanja biovarnostnih ukrepov, s katerimi lahko zmanjšajo možnost vnosa bolezni v rejo in prenos med rejami: – preprečevanje dostopa prostoživečim pticam (predvsem vodnim) do perutnine, – preprečevanje dostopa prostoživečim pticam do krme in vode za perutnino, – omejitve obiskov ljudi v prostorih, kjer je nastanjena perutnina in upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok …), – uporaba opreme za enkratno uporabo ali čiščenje in razkuževanje opreme pred uporabo na drugem gospodarstvu s perutnino, – izogibanje stikom z bolnimi ali poginjenimi prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi pticami in ujedami (s kontaminirano obutvijo in obleko se lahko virus nehote raznese na perutnino).
Zelo pomembno je zgodnje odkrivanje bolezni. Z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni se lahko omeji širjenje bolezni in posledično zmanjšajo škode, ki jih pojav bolezni povzroči. Pri znakih, ki bi lahko kazali na pojav aviarne influence v reji (klinični znaki, spremembe v proizvodnji – padec nesnosti, povečana umrljivost, zmanjšana poraba vode in krme), naj rejci perutnine nemudoma pokličejo svojega veterinarja.
V Gornji Radgoni sta v soboto, 9. aprila 2022, v okviru 12. Mednarodnega sejma lovstva in ribištva Strokovno-znanstveni svet Lovske zveze Slovenije (LZS) in Projektna skupina LIFE Lynx pripravila strokovni posvet na temo Ris v Sloveniji: uspeh slovenskega lovstva?.
Foto: Andrej Miklavčič
Predavatelji so govorili o vplivu risa na upravljanje z divjadjo, o tem, koliko risov lahko pričakujemo v Sloveniji v prihodnosti, kako spremljamo rise in kako ohraniti ustrezno genetsko pestrost med risi.
Dogodek je bil v celoti namenjen ozaveščanju o pomembnosti ohranjanja risa in vključenosti lovcev v aktivnosti za preprečitev ponovnega izumrtja risa v Sloveniji. Strokovnjaki so predstavili biologijo in ekologijo risa, pomen doselitev novih risov za izboljšanje genetskega stanja populacije in preiskovanje nezakonitega lova. Lovci, ki sodelujejo in pomembno prispevajo k uspešnosti projekta, so delili svoje izkušnje iz spremljanja (monitoringa) risa in doselitev risov iz Karpatov.
Udeležence posveta so pozdravili predsednik LZS mag. Lado Bradač in izvršni direktor Pomurskega sejma Boris Erjavec in mag. Robert Režonja, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo, ki deluje pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Polega predsednika LZS mag. Bradača so predavali še Vedran Slijepčević, Rok Černe, dr. Ivan Kos, dr. Tomaž Skrbinšek, Jernej Javornik, Miha Marolt, Peter Benedik, Stanko Anzeljc, dr. Hubert Potočnik, dr. Matija Stergar, Tomaž Berce in mag. Uršula Belaj. Predavanjem je sledila razprava.
Ali je res potrebno odvoz poginule oziroma povožene divjadi plačati in ali je mogoče povoženo divjad zbirati v lovskih zbiralnicah?
Fotografija je simbolična. Foto: Gregor Bolčina
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ponovno pojasnjuje, da glede zbiranja in zaračunavanja povožene divjadi v zadnjem obdobju ni prišlo do nikakršnih sprememb, saj odvoz povožene divjadi s cest (in cestnih baz) poteka nemoteno. Odvoz povožene divjadi z mesta povoza plača UVHVVR.
V skladu z 2. členom Uredbe 1069/2009 ES so trupla prostoživečih živali in divjadi izvzeta iz obsega uredbe, razen v primeru, ko gre za sum bolezni oziroma, ko gre za izvajanje ukrepov zaradi ogroženosti za posamezne bolezni. To pomeni, da poginule divjadi (sem spadajo tudi povozi na cestah in na železnici), ni treba zbirati, razen v primeru, ko gre za sum bolezni oziroma izvajanje ukrepov za zgodnje odkrivanje bolezni, kot je v primeru afriške prašičje kuge, ko je potrebno zbirati vse poginule divje prašiče. Tako se lahko povoženega jelena, srno, lisico … pusti na mestu povoza, zakoplje ali pa se pokliče Veterinarsko higiensko službo (VHS) – posebno, če gre za povoz v naselju ali blizu naselja – ki bo trup odpeljala z mesta povoza. Trupel poginule (in povožene) divjadi ni dovoljeno zbirati v lovskih zbiralnicah, ki so živilski objekt.
Naloge VHS službe NVI so opredeljene v 26. členu Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05, 90/12 – ZdZPVHVVR, 23/13 – ZZZiv-C, 40/14 – ZIN-B in 22/18) in v Pravilniku o zbiranju, prevozu, skladiščenju, ravnanju, uporabi in odstranjevanju živalskih trupel kot vrste živalskih stranskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi (Uradni list RS, št. 122/07).
Če torej želi lovska družina oddati v sistem zbiranja truplo poginule ali povožene divjadi potem, se obrne na veterinarsko higiensko službo Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI), ki truplo poginule divjadi praviloma pobere na kraju pogina, razen v primeru, ko upravljalec cest truplo dostavi na zbirno mesto v cestni bazi.
V primeru, ko želi lovska družina oddati ŽSP kategorije 1 in 2 iz lovske zbiralnice pokliče koncesionarja KOTO d.o.o., v primeru oddaje ŽSP kategorije 3 iz lovske zbiralnice pa se LD lahko obrne na nosilce dejavnosti na področju ŽSP, ki so odobreni ali registrirani za predelavo ŽSP kategorije 3. ŽSP kategorije 3 iz lovskih zbiralnic lahko lovske družine uporabijo tudi za krmljenje zveri na krmiščih, ki imajo dovoljenje UVHVVR.
Ne glede na jasna pravila se na posameznih področjih v Sloveniji še vedno dogaja, da lovske družine dostavljajo povoženo divjad v lovske zbiralnice, kjer jih prevzame VHS služba NVI. Nekatere lovske družine so sistem (v sodelovanju s higieniki VHS službe) izkoristile do te mere, da so hkrati na stroške UVHVVR ob prevzemu povožene divjadi v zbiralnici oddale še vse ŽSP, predvsem kategorije 1 in 2, ki so nastali v lovski zbiralnici. Da je oziroma je bila taka praksa dokaj razširjena potrjuje podatek, da je v letu 2021 le 11 lovskih družin uradno oddalo ŽSP kategorije 1 in 2 koncesionarju KOTO (tem družinam je bilo za prevzem izdano potrdilo in račun). Dejstvo je, da v vsaki lovski družini nastanejo tudi ŽSP kategorije 1 inj 2 (glej poglavje glede kategorizacije ŽSP v obrazložitvah načrta ravnanja). Poleg tega se dogaja, da kot kadaver povožene ali poginule divjadi lovske družine oddajo trupe divjadi (že exenterirane), ki so bili ocenjeni kot neustrezni za prehrano ljudi.
Da bi preprečili takšne prakse, je vodstvo NVI svojim higienikom izdalo navodilo, da se vse ŽSP, ki se prevzamejo v lovskih zbiralnicah prevzame samo kot ŽSP po pogodbi s koncesionarjem KOTO, in da se ti ŽSP lovski družini tudi zaračunajo. Naj še enkrat poudarimo, da trupel poginule (in povožene) divjadi ni dovoljeno zbirati v lovskih zbiralnicah.
Več o pravilih rokovanja z ŽSP v lovskih družinah lahko najdete tukaj:
V Varšavi danes poteka izredna generalna skupščina in srečanje članic Združenja zvez za lov in varstvo divjadi v EU (FACE). V imenu Lovske zveze Slovenije se je srečanja udeležil predsednik mag. Lado Bradač.
Foto: Lado Bradač
Udeleženci srečanja članic razpravljajo tudi o posodobitve politike FACE do tem, kot so ptice selivke, velike zveri, zdravje živali, svinec v strelu in biodiverziteti ter tudi o reviziji strategije, poslanstva in vizije FACE.
Oglejte si novo, marčevsko oddajo o lovstvu, oddajo Dober pogled.Na voljo na naši spletni strani in na Youtube kanalu.
Oddaja se začenja v Mariboru, na obisku Lovske družine Pobrežje – Miklavž. Ustvarjalci oddaje so obiskali poligon v Zgornji Polskavi in izvedeli več o delu Lovskega kinološkega društva Maribor. Pred lovskim domom pa so prisluhnili Lovskim rogistom Lovske zveze Maribor. Oddajo so zaključili z obiskom Lovske zveze Koper in ogledom njihove nove pridobitve, naravoslovnim izobraževalnim centrom.
Po kratki in hudi bolezni je v 71. letu starosti preminil predsednik Hrvaške lovske zveze Đuro Dečak, ki je zvezo vodil vse od leta 1998.
Foto: Hrvaška lovska zveza
Đuro Dečak je lovec postal leta 1975, ko je pri 23 letih opravil lovski izpit. Prelomnica, ki bo zaznamovala hrvaško lovstvo je leto 1998, ko je Dečak postal predsednik Hrvaške lovske zveze, svojo funkcijo pa je opravljal do smrti. Hrvaški lovci so mu zaupali šest zaporednih mandatov. Dečak je bil predsednik z najdaljšim stažem v vseh 97 letih obstoja Hrvaške lovske zveze.
Hrvaško lovsko zvezo, ki združuje več kot 65.000 lovcev in več kot 1.100 lovskih društev, je tako vodil kar 24 let. Hrvaška lovska zveza je pod njegovim vodstvom članica mednarodnih lovskih združenj CIC in FACE. S svojim delom je izboljšal hrvaško lovstvo in ga popeljal v novo tisočletje in v Evropsko unijo s promocijo lovske tradicije in etike.
Od vsega začetka je sodeloval pri obrambi Hrvaške, leta 1991 ga je aretirala JNA. Po izpustitvi 22. maja 1991 je postal častnik hrvaške vojske, organiziral obrambo Hrvaške in postal poveljnik sektorja Pakrac, nato pa poveljeval 127. Virovitiški brigadi. Bil je načelnik pehote HV, leta 1992 je bil imenovan za načelnika II. vojaško okrožje Đakovo. Za prefekta je bil izvoljen leta 1997, leto pozneje je postal predsednik Hrvaške lovske zveze, leta 2000 je bil ponovno izvoljen v hrvaški sabor, kjer je opravljal funkcijo predsednika saborskega odbora za vojne veterane. Dolga leta je bil predsednik Zveze prostovoljcev in veteranov domovinske vojne.
Lovska zveza Slovenije in projektna skupina LIFE Lynx v letošnjem letu organizirata 13. Slovenski lovski dan z naslovom ‘Ris v Sloveniji: uspeh slovenskega lovstva?’. Na posvet se lahko do 6. aprila prijavite preko sistema Lisjak, če niste član lovske družine pa preko e-naslova tilen.hvala@lovska-zveza.si.
Strokovni posvet bo potekal v okviru sejma lovstva in ribištva v Gornji Radgoni, 9. 4. 2022, s pričetkom ob 9. uri.
Dogodek bo v celoti namenjen ozaveščanju o pomembnosti ohranjanja risa in vključenosti lovcev v aktivnosti za preprečitev ponovnega izumrtja risa v Sloveniji. Strokovnjaki bodo med drugim predstavili biologijo in ekologijo risa, pomen doselitev novih risov za izboljšanje genetskega stanja populacije in preiskovanje nezakonitega lova. Lovci, ki sodelujejo in pomembno prispevajo k uspešnosti projekta, pa bodo delili svoje izkušnje iz monitoringa risa in doselitev risov iz Karpatov.
Na Lovski zvezi Slovenije lahko tudi letos naročite tarče za pristrelitev risanic in MK ter vložke za tarče za pristrelitev lovskega orožja oziroma za preizkus strelskih sposobnosti.
Naročite jih lahko po e-pošti: lzs@lovska-zveza.si. Možen je osebni prevzem ali po pošti.
Ponovno sta v e-izvedbi odprti dve izobraževanji, in sicer obnovitveni tečaj za usposobljeno osebo in dopolnilno izobraževanje za lovske čuvaje. Izobraževanji sta odprti od 22. marca do 30. aprila.
Foto: Pixabay
Po oddani prijavi preko informacijskega sistem Lisjak bo vsak udeleženec prejel na e-naslov uporabniško ime in geslo, s katerim se bo prijavil v sistem. Vsak udeleženec mora imeti v Lisjaku vnesen veljaven e-naslov! Po prejemu uporabniškega imena in gesla do Moodla bo udeleženec imel sedem dni časa, da opravi izobraževanje oz. tečaj.
V lovskem domu v Malečniku je bil redni letni zbor članov LD Malečnik – Košaki. Kot je povedal njen starešina Benjamin Metličar, so lovci kljub omejitvam zaradi epidemije covid 19 dobro delali in razen utečenih oblik druženja vse ostale naloge opravili z odliko.
Utrinek iz zborovanja lovcev v Malečnik. Foto: Marjan Toš
Medsebojni odnosi med lovci so zelo dobri in vedno tovariški. Tudi s kmeti in drugimi lastniki zemljišč nimajo težav. Največji problem je v njihovem lovišču novo in novo ograjevanje površin. Zaradi tega se lovišče nenehno krči, in če bo šlo tao naprej, bodo čez nekaj let ostali brez njega, je opozoril Metličar.
Povedal je, da LD Malečnik – Košaki dobro sodeluje tako z Lovsko zvezo Maribor kot s Krajevno skupnostjo Malečnik – Ruperče in s slovenskogoriškim območnim združenjem upravljalcev lovišč (OZUL). Vzdržujejo oba lovska domova, v Košakih in v Malečniku. Zaradi zakonskim predpisov je bila leta 2005 izvedena združitev LD Malečnik in LD Košaki v enotno LD Malečnik – Košaki. Združitev je bila več kot uspešna in zaradi nje nimajo težav, je še povedal Metličar in se zavzel za ustvarjalno sodelovanje vseh članov in strpno reševanje morebitnih težav.
Z loviščem so dobro upravljali, njihova edina pomembna divjad je le še srnjad. Skupni odvzem je znašal 113 živali obeh spolov, od tega čisti odstrel 102 živali in so ga zaključili že mesec pred iztekom lovne dobe. Male divjadi razen zveri skorajda ni več, uplenili so 38 lisic, tri jazbece, 69 sivih vran, tri poljske zajce in tri fazane. Ocenjujejo, da bodo slej ko prej ostali brez zajcev in fazanov, kot se je to že pred leti zgodilo s poljsko jerebico.
Lovski dom v Malečniku se je nevarno posedal. Foto: Marjan Toš
LD Malečnik – Košaki šteje 49 članov, od tega tri članice; povprečna starost znaša 62,4 leta, je izpostavil informator Kristjan Strgar. Najstarejša člana sta Peter Mravljak in Janez Krajnc, ki sta v zeleni bratovščini že od leta 1965. Na letnem zboru so za 50-letnico zvestobe lovski oranizaciji podelili priznanje LZS Antonu Brodnjaku.
V tej LD delujejo složno in ne dovolijo vdora politike v njihovo delovanje, ki je usmerjeno v varovanje narave in divjadi ter v nenehno krepitev lovskega tovarištva, je med drugim izpostavil predsednik delovnega predsedstva Anton Brodnjak. Povedal je tudi, da so imeli veliko dela s sanacijo lovskega doma v Malečniku, saj se je stavba začela nevarno posedati in je bila potrebna celovita sanacije. Pri tem so naleteli na pomoč številnih podpornikov, še posebej jim je pomagal Bojan Brus, ki so se mu so se na zboru javno zahvalili. V članstvo so sprejeli dva nova člana, enega izprašanega lovca in enega pripravnika. Kot je to v navadi, so zborovanje sklenili s krajšim družabnim srečanjem.
Vse lovske družine v Sloveniji so v aprilu in maju 2022 vabljene k sodelovanju zbiranja vzorcev rodil povoženih srn v okviru CRP projekta Vpliv zveri na parkljarje: določitev vrstno specifične stopnje plenjenja in pomena za upravljanje prostoživečih velikih sesalcev v Sloveniji.
Foto: Urša Kmetec
Za dodatne raziskave velikosti legel in spolnega razmerja zarodkov bi potrebovali vzorce iz obdobja april–maj, ko so v maternicah srn že prisotni in dobro razviti zarodki, pri katerih je že mogoče določiti spol. Ker je v tem obdobju srna v lovopustu, bodo poskušali zbrati vzorce rodil srn, ki bodo povožene na cestah.
Namen zbiranja vzorcev rodil povoženih srn je pridobitev pomembnih informacij, ki bodo pomagale pri ugotavljanju razmnoževalnega potenciala srnjadi in spolnega razmerja zarodkov ter upravljanju s to vrsto. Glavni cilj projekta je pripraviti predlog, ki ga bo mogoče upoštevati pri načrtovanju, in sicer kot pripomoček pri upoštevanju plenjenja pri načrtovanju višine in strukture odvzema/odstrela ciljnih vrst parkljarjev.
Izšla je nova, osma številka Zlatorogovega zbornika, znanstvenega glasila Lovske zveze Slovenije.
V novi številki Zlatorogovega zbornika, ki je izšla v nakladi 1.000 izvodov, lahko preberete o vplivu reliefa na objedenost drevesnega mladja v jelovo-bukovih gozdovih na Kočevskem, o vplivu lastništva lovnih pravic divjadi na stanje velikih zveri v Evropi, o izbiri dnevnih počivališč evrazijskega risa v dinarskih gozdovih Slovenije, pa tudi o pregledu rodnosti populacij rjavih medvedov, variabilnosti spodnje čeljustnice navadnega jelena in o prehajanju sesalcev čez avtoceste.
Na rednem, že 68. občnem zboru so se zbrali člani Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih goricah.
Udeleženci zborovanja v Dobravi. Foto: Jure Toš
Ta kolektiv zelene bratovščine gospodari z nekaj več kot 3.000 hektarji nižinskega lovišča, v katerem so se zgodile velike spremembe in se močno poslabšali naravni pogoji za ohranitev poljske divjadi, še zlasti jerebic in fazanov. Njihova edina gospodarsko pomembna vrsta divjadi je srnjad.
Kot je na zborovanju povedal gospodar LD Dobrava Vlado Steinfelser, so lani uplenili 113 srnjakov in srn, 112 lisic, 1 jazbeca, 4 poljske zajce, 9 fazanov, 9 divjih rac- mlakaric in 101 sivo vrano. Z vranami imajo kar precej težav, saj so se v Slovenskih goricah izjemno namnožile in delajo škodo. Lani v tej lovski družini niso uplenili divjih prašičev, ki sicer občasno zaidejo v njihovo lovišče. Prav tako niso uplenili šakala, ki je še vedno redno navzoč v lovišču.
Po besedah gospodarja Steinfelserja »je srnjad številčno še primerno zastopana in je populacija glede na bioindikatorje v dobri kondiciji. Zanimivo je tudi, da se obseg škode po srnjadi ne povečuje. Imeli smo le dva primera bolezni srnjadi, od tega en primer močne driskavosti pri večletnem srnjaku, ki je bil sicer uplenjen, meso pa ni bilo za prodajo. Divjih prašičev lani nismo uplenili.«
Posegi v naravnem okolju so poljsko divjad pripeljali na rob propada
Tudi lani so bili soočeni s slabšanjem naravnih pogojev in razmer za malo, poljsko divjad. Kot v prejšnjih letih, so bile uničene mnoge mejice, žive meje in že zelo redke remize. Na tem področju se na območju našega lovišča razmere nenehno slabšajo, kar pomeni, da je fazan, nekoč celo gospodarsko pomembna divjad, že na spodnji meji številčnosti.
»Naša naloga ostaja ohranitev vrste. Poljska jerebica je iz naših polj in travnikov izginila, očitno smo uspeli ohraniti poljskega zajca. Številčnost te divjadi se je popravila in ustalila. Številčnost zveri je v porastu, to velja tako za ujede, kot za lisice in kune belice. Lani je bil izjemno visok prirastek pri lisicah, zaradi česar je bilo precej pritožb občanov, in k sreči tudi visoki odstrel. Stanje divje race – mlakarice je zadovoljivo. Negativno se v lovišču odraža navzočnost šakala, žal nam lani ni uspelo odstreliti niti enega. V delu lovišča na območju Senarske, Verjan, Čagone in Brengove, so se prenamnožile sive vrane, ki delajoškodo kmetom na silažnih balah. Apeliram na vse člane, da intenzivno izvajajo lov na te ptice, za katere je že nekaj let podaljšana lovna doba«, je opozoril Steinfelser in slikovito zaključil z besedami: »Občan mi je pred dnevi dejal: dragi lovci, pomagajte, da se bo gradnja hiš upočasnila, sicer v prihodnjih desetih letih ne bo imela prostora za življenje niti ena srna več.«
Zadnja mejica v Sp. Verjanah ob Drvanji. Foto: Jure Toš
Občnega zbora sta se udeležila tudi predstavnika pobratene LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu Jože in Rudi Maček in trojiški župan David Klobasa. Lovce so pozdravili tudi predstavniki PGD Sv. Trojica. Starešina LD Dobrava Franc Slekovec je podelil nekaj priznanj za dolgoletno članstvo v lovski organizaciji. Za 40-letno delovanje so dobili priznanja LZS Vinko Kocuvan, Ivo Klobučar in Srečko Perko. Gospodar LD Dobrava Vlado Steinfelser pa je prejel zahvalo za vodenje projekta ureditve lastnine zemljišč LD Dobrava.
V sistemu Lisjak je odprto praktično usposabljanje za člane skupin za iskanje poginulih divjih prašičev preko aplikacije WBT.
Foto: Gregor Bolčina
Za prijavo na izobraževanje se obrnite na tajnika vaše LD, v primeru težav pa na skrbnika sistema Lisjak info.lisjak@gmail.com. Vsako izobraževanje traja od 1,5 do 2 uri. Število prijavljenih je omejeno na 25 na skupino.
Načrt terenskega dela je: 1 ura: izvajanje biovarnostnih ukrepov pri vstopu in izstopu iz okuženega območja. 1 ura: prikaz pristopa k najdenemu poginulemu divjemu prašiču 2 uri: izvedba iskanja na terenu z uporabo aplikacije WBT
Predpogoj za prijavo na praktično usposabljanje je udeležba na predhodnem usposabljanju, ki je potekalo preko aplikacije Zoom. Kdor v sistemu Lisjak nima vnesene udeležbe na teoretičnem delu, se na praktični del ne more prijaviti.
Vaje vzahodnem delu Slovenije:
Lovska koča LD Prestranek – Ravnik, v torek, 15. 3. 2022, ob 9. uri, 11.30, 14. uri.
Lovska koča LD Rakitna, v soboto, 19. 3. 2022, ob 9. uri, 11.30 in 14. uri.
Vaje v vzhodnem delu Slovenije:
v bližini Pragerskega, včetrtek, 31. 3. 2022, ob 9. uri, 11.30 in 14. uri.
v bližini Pragerskega, v soboto, 2. 4. 2022, ob 9. uri, 11.30 in 14. uri.
Udeleženci vseh treh predhodnih usposabljanj se bodo lahko udeležili praktičnega usposabljanja za člane skupin za izredni odstrel divjih prašičev.
strelišče LD Rakitna, v soboto,19. 3. 2022, ob 9. uri, 11.30, 14. uri, 16:30 in 18. uri
strelišče Gaj Pragersko, vsoboto 2. 4. 2022, ob 9. uri, 11.30, 14. uri, 16:30 in 18. uri
strelišče LD Rakitna, dodatno usposabljanje, termin bo določen naknadno
DODATNO POJASNILO: Izobraževanja bodo v sistemu Lisjak odpirana postopno, po datumih. Trenutno je odprto le usposabljanje, ki bo 15. marca v LD Prestranek. V ponedeljek, 13. marca, popoldan, bo odprto usposabljanje v Rakitni.
V Gornji Radgoni bo od 8. do 10. aprila potekal že 12. mednarodni sejem lovstva in ribištva – Zagledani v naravo!
Foto: Pomurski sejem d.o.o.
Sejmišče Pomurskega sejma bo tri dni srečevališče lovcev, ribičev, ljubiteljev narave in trajnostnega turizma. Obiskali bodo svoj največji sejemski praznik na stičišču Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Skupaj z najpomembnejšimi lovskimi, ribiškimi, kinološkimi, gozdarskimi, turističnimi in naravovarstvenimi organizacijami na čelu z Lovsko in Ribiško zvezo Slovenije bodo odgovorili na vprašanje, kako preživeti in polno živeti skupaj z naravo.
Za pristnejše druženje z neokrnjenim okoljem bodo obiskovalce opremile novosti in pestra prodajna ponudba opreme, oblačil, obutve in vozil za lovstvo, kinologijo, ribištvo ter druge aktivnosti na prostem.
Povezali jih bodo številni stanovski, družabni, tekmovalni in kulinarični dogodki:
Slovenski lovski dan, ki bo postregel z zanimivimi strokovnimi predavanji z aktualno tematiko (sobota, 9. 4. 2022).
Državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja (nedelja, 10. 4. 2022)
tekmovanje v kuhanju lovskega golaža in ribje čorbe (nedelja, 10. 4. 2022)
nastopi lovskih rogistov in lovskih pevskih zborov (vse dni sejma)
Sočasno bo skrb za našo naravno dediščino poosebljal 6. Mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi NATURO, varovanju tehnične dediščine pa bo posvečena Mednarodna razstava starodobnikov AVTO-MOTO KLASIKA.
Da bo še posebej brezskrben in doživet, priporočamo skupinski obisk sejma.
SLO Tours, organizator potovanj v sodelovanju s Pomurskim sejmom za lovske družine organizira obisk mednarodnega sejma lovstva in ribištva, ki bo od 8. 4. do 10. 4. 2022, v Gornji Radgoni.
Foto: Pomurski sejem d.o.o.
Za lovske družine so pripravili celovito in cenovno dostopno paketno ponudbo, ki vključuje prevoz na sejem z udobnim avtobusom, spremstvo ali vodenje v primeru dodatnega izleta, jutranje okrepčilo na Marché Mövenpick, vstopnico na sejem Lov-Ribolov, sejemsko kosilo in zavarovanje (agencijsko). Po dogovoru se lahko vsebina paketne ponudbe tudi prilagaja.
Obisk sejma lahko izkoristite za ogled kakšne od zanimivosti v Prekmurju in tako združite obisk sejma in izlet v en paket. Po dogovoru z vodstvom lovske družine je možno določiti dodatna mesta za vstop in povratek ter tako udeležencem olajšati udeležbo na obisku sejma. Pri pripravi ponudbe za vsako lovsko družino naredijo točen izračun in upoštevajo krajše ali daljše razdalje od navedenih primerov. V primeru, da gre za manjše lovske družine se lahko formirajo – združi več manjših lovskih družin na poti oziroma v bližini.
Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS razpisuje15. Državno prvenstvo Slovenije v oponašanju jelenjega rukanja, ki bo v nedeljo, 10. aprila 2022, ob 12. uri, na Pomurskem sejmuv Gornji Radgoni, v okviru 12. Mednarodnega sejma lovstva in ribištva 2022.
Foto: arhiv LZS
Tekmovanje bo potekalo v naslednjih disciplinah:
Oglašanje starega jelena, ki išče košute;
Oglašanje glavnega jelena s tropom košut;
Oglašanje zmagovalnega jelena po boju.
Rezervna disciplina: Oglašanje mladega jelena, ki išče košute.
Kandidati za nastop in tekmovanje se lahko prijavijo do ponedeljka, 4. aprila 2022, na elektronski naslov lzs@lovska-zveza.si ali na telefonski številki (01) 241 09 16 in (01) 241 09 10.
Generalna skupščina Združenih narodov je 3. marec razglasila za Svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Z letošnjo temo tega dne »povrnitev ključnih vrst za obnovo ekosistemov« želimo ozaveščati o pomenu ohranjanja kritično ogroženih vrst, ohranjanju njihovih habitatov in spodbujanju trajnostne rabe s strani človeka.
Foto: arhiv LZS
Temeljne funkcije ekosistema, kot so zgradba združb, sukcesije in trofični nivoji so odvisne od ključnih vrst. Odsotnost ključnih vrst, mednje štejemo opraševalce, prenašalce semen in plenske vrste, lahko povzroči tudi upadanje drugih vrst.
Povsod po svetu se srečujemo z upadanjem biodiverzitete, poslabšanjem življenjskih razmer, onesnaževanjem in podnebnimi spremembami, kar ne ogroža le življenja prostoživečih živali in rastlin, temveč tudi nas samih. Ljudje se povsod po svetu zanašamo na naravne vire, da zagotovijo naše potrebe po hrani, gorivu, zdravilih, oblačilih in bivališčih. Naravni viri prestavljajo za milijone ljudi po svetu vir preživetja. Glavni cilji Združenih narodov so promoviranje preudarne trajnostne rabe virov, ki preprečujejo lakoto, revščino in upadanje biodiverzitete.
Lovska zveza Slovenije je partner v projektu LIFE Lynx LIFE16 NAT/SI/000634, s katerim si prizadevamo ponovno naseliti risa v naše gozdove. Slovenski lovci z biomeliorativnimi in biotehničnimi deli skrbimo za ohranjanje ter izboljšanje življenjskega okolja divjadi. Biomeliorativna dela predstavljajo košnjo travnikov, vzdrževanje grmišč, obrežnih pasov, mejic, gozdnih robov, vzdrževanje pasišč v gozdu pred zaraščanjem, zasaditev avtohtonih rastišču primernih plodonosnih grmovnih in drevesnih vrst, vzpostavitev remiz za malo divjad, vzdrževanje vodnih virov in kalov. Izdelava in namestitev gnezdilnic je pomemben biotehnični ukrep s katerim poskrbimo tudi za ptice pevke.
Izvajamo tudi druge naloge, od čistilnih akcij, popisa divjih odlagališč, izobražujemo in ozaveščamo otroke o divjadi ter gozdnem bontonu. S pregledom travniških površin pred košnjo skrbimo, da ne pride do pokosa divjadi. Na kritičnih odsekih cest se dogovorimo za postavitev prometnih znakov, odsevnikov in s kemičnimi odvračalnimi sredstvi skušamo divjad odvrniti od prometnic. Veliko prostovoljnih ur namenimo slovenski lovci ohranjanju življenjskega okolja prostoživečih vrst živali, zavzemamo se za stabilne populacije divjadi in za njihovo trajnostno upravljanje.
Tudi v marcu se lahko udeležite lovske krvodajalske akcije, in sicer po predhodni najavi na telefonsko številko, ki je predvidena za posamezno krvodajalsko akcijo oziroma na najbližji transfuzijski center. Lovsko krvodajalsko akcijo podaljšujemo do 31. marca. Vsi, ki nam boste posredovali podatke o udeležbi, boste ob zaključku akcije prejeli posebno darilo Lovske zveze Slovenije– dvostranski ovratnik – “buff”.
Foto: dvostranski ovratni -“buff” za udeležence lovske krvodajalske akcije
Prosimo, da nam vsi udeleženci lovske krvodajalske akcije posredujete fotografijo, s katere je razvidno, da ste darovali kri (lahko fotografirate tudi potrdilo). Izpolnite obrazec (TU) ali nam fotografije z dokazilom posredujte po e-pošti lzs@lovska-zveza.si.
KRAJ
PREDHODNO NAROČANJE NA DAROVANJE KRVI
DATUMAKCIJE
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
1.3.
Litija – v Osnovni šoli Gradec 7.-15.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
2.3.
Ormož – v Osnovni šoli Stanka Vraza 7.30-11.
02/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
2.3.
Cerklje – v športni dvorani 7.-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
3.3.
Gornji Grad – v Osnovni šoli 7.-11.
03/423-35-97 Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.
3.3.
Hoče – v Osnovni šoli 7.30- 10.
02/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
4.3.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
4.3.
Benedikt – v medgeneracijskem centru (stari vrtec) 7.30-11
02/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
7.3.
Velenje – v mladinskem centru Velenje 7.-13., 7.-13., 7.-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
7.3., 8.3., 9.3.
Sv. Ana v Slovenskih goricah – v Osnovni šoli 7.30-11.
02/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
9.3.
Rimske Toplice – v Osnovni šoli 7.-10.
03/423-35-97 Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.
10.3.
Velenje – v mladinskem centru Velenje 7.-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
10.3.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
11.3.
Velenje – v mladinskem centru Velenje 7.-13.
02/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
11.3.
Bled – v Festivalni dvorani 7-13., 7.-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
14.3., 15.3.
Bohinjska Bistrica – v Kulturnem domu Joža Ažmana 8.-12.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
16.3.
Starše – v dnevnem centru aktivnosti / DCA Marjeta na Dravskem polju 7.30 – 10.
02/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
16.3.
Mozirje – v restavraciji Gaj 8.-12.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
17.3.
Rogatec – v dvorani Grajske pristave 7.-10.30.
03/423-35-97 Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.
17.3.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
18.3.
Tinje – v domu krajanov in gasilcev 7.30-10.
02/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
18.3.
Cankova – v kulturni dvorani vaško gasilskega doma 7.30-11.
031/538-586 Milan Osterc in Dragica Jošar. Prosimo, pokličite in se naročite na darovanje krvi med 14.3. in 20.3.2022
21.3.
Vrhnika – v Cankarjevem domu 7-13., 7-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
21.3., 22.3.
Polzela – v veroučni učilnici Župnije Polzela 8.-12.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
23.3.
Gornja Radgona – v Gasilskem domu Gornja Radgona 7.30-12.
02/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
23.3.
Ilirska Bistrica – v Domu na Vidmu 7.-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
24.3.
Šmarje pri Jelšah – v Kulturnem domu 7.-11.
03/423-35-97 Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.
24.3.
Gornja Radgona – v Gasilskem domu Gornja Radgona 7.30-12.
02/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
25.3.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
25.3.
Rogoza – v KS Rogoza 7.30-10.
02/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
28.3.
Kočevje – v prostorih Rekreacije Gaj 7-13., 7-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
28.3., 29.3.
Žalec – v avli Doma II. Slovenskega tabora 7.-12.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
30.3.
Sladki Vrh – v Osnovni šoli Sladki vrh 7.30-10.
02/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
30.3.
Cerknica – v Osnovni šoli 7.-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
31.3.
Laško – v Pivovarni Laško 7.- 10.
03/423-35-97 Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.
Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi objavlja Javni poziv Lovska kultura 2022 za dodelitev pomoči programom in projektom skupin ter posameznikov, delujočih na področju lovske kulture. Javni poziv bo odprt od 8. marca do 8. aprila 2022.
Foto: Pavel Ambrož
Pomoč je namenjena organizaciji kulturnih dogodkov (jubilejni koncerti, predstave, razstave, projekcije in druge javne kulturne prireditve), ki jih pripravlja in izvaja kulturna skupina ali posameznik na nepridobiten način in so v interesu lovske organizacije, ter za izvajanje skupnih programov kulturnih skupin na ravni regije.
Vsebina javnega poziva z obrazci za prijavo in merili za dodeljevanje pomoči je dostopna tukaj:
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na zahtevo slovenskogoriškega območnega združenja upravljavcev lovišč (SOZUL) izdalo odločbo o podaljšanju odstrela sive vrane od 1. marca do 31. maja letos.
Sive vrane so se na kmetijskih območjih izredno namnožile. Foto: Pixabay
Sive vrane so se na nekaterih kmetijskih območjih Slovenije izredno namnožile in povzročajo kmetom občutno škodo. Še posebej na senenih in silažnih balah, pa tudi na posevkih pšenice in koruze. Veliko teh ptic je tudi po mestnih in v drugih urbanih naseljih, v bližini šol in vrtcev, kjer iščejo hrano in so lahko včasih tudi napadalne. To ugotavljajo tudi v lovskih družinah na območju Slovenskih goric in Dravskega polja.
Kmetijsko ministrstvo prisluhnilo lovcem in upoštevalo argumente
Ministrstvo je v odločbi o podaljšanju lovne dobe na to ptico med drugim določilo, da lahko lovci izvajajo lov le na tistih kmetijskih površinah, kjer prihaja do škode po sivih vranah. Strelja se lahko samo negnezdeče ptice, združene v večje jate, odstrel pa številčno ni omejen. Vse upravljavke lovišč, torej lovske družine iz omenjenega območja morajo o odstrelu voditi natančno evidenco in vsak odstrel vnesti v informacijski Lisjak, ki je pomembna baza podatkov o odstrelu lovne divjadi na Slovenskem.
Naj ob tem zapišemo, da so se vrane izredno namnožile tudi v Slovenskih goricah in da je lov nanje zahteven. Sive vrane so namreč zelo previdne in inteligentne ptice , ki takoj po strelu z oglašanjem opozorijo ostale na pretečo nevarnost. Zgolj za ilustracijo – lani so lovci iz lovskih družin v SOZUL-u uplenili 1446 sivih vran. Letos bodo morali to številko krepko preseči, sicer bodo družinske blagajne na udaru tudi zaradi izplačila škod kmetom.
Strokovni tajnik Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih družin Zdravko Mastnak in dekan Visoke šole za varstvo okolja Velenje dr. Boštjan Pokorny sta bila gosta v enourni oddaji VTV Studia na temo divjadi in lovstva.Vabljeni k ogledu!
Strokovna služba Lovske zveze Slovenije išče študenta/ko za pomoč pri raznovrstnem pisarniškem delu: sprejemanje in oddajanje pošte, sprejemanje telefonskih klicev, pomoč pri izdaji računov in drugih tajniških opravil.
Pričakovana znanja, izkušnje in osebnostne lastnosti: natančnost, zanesljivost, sposobnost za timsko delo, odgovornost do dela in samoiniciativnost, osnovno znanje programskih orodij Word in Excel.
Trajanje: po dogovoru. Delovnik: po dogovoru. Začetek dela: 1. marec 2022 oz. po dogovoru.
Svoj CV pošljite na e-naslov: lzs@lovska-zveza.si do vključno petka, 25. februarja.
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) objavlja javni poziv za usposabljanje za izvajalce določenih nujnih ukrepov po potrditvi afriške prašičje kuge (APK).Prijave do 21. februarja 2022.
Foto: Pixabay
Usposabljanje bo v skladu z 8. členom Zakona izvedla Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavodom za gozdove Slovenije in Lovsko zvezo Slovenije.
Usposabljanje je namenjeno kandidatom za člane skupin za aktivno iskanje poginulih divjih prašičev na območjih z omejitvami ter člane skupin za izvajanje izrednega odstrela na območjih z omejitvami.
Teoretični del usposabljanja bo potekal na daljavo (preko aplikacije Zoom), praktični del pa na različnih lokacijah po Sloveniji. Teoretični del usposabljanja bo potekal v dveh delih, in sicer 22. februarja 2022, ob 17. uri – splošni del usposabljanja za vse kandidate in 1. marca 2022, ob 17. uri – dodatno usposabljanje za člane skupin za izredni odstrel divjih prašičev. Glede na število prijavljenih kandidatov se lahko organizirajo dodatni termini usposabljanja. O teh bodo kandidati naknadno obveščeni. Podrobnejša navodila glede poteka usposabljanja prejmejo prijavljeni kandidati po e-pošti, najpozneje 3 dni pred usposabljanjem.
Praktični del usposabljanja bo potekal v manjših skupinah na predvidoma dveh lokacijah po Sloveniji, eno na severno-vzhodnem delu Slovenije (Podravska oziroma Pomurska regija) in eno na jugo-zahodnem delu Slovenije (Primorsko-notranjska oziroma Obalno-kraška regija). O točnem datumu in kraju izvedbe bodo kandidati, ki bodo opravili teoretični del, obveščeni naknadno.
Za vse kandidate, ki se bodo prijavili, je obvezen splošni del usposabljanja, ki vključuje zakonodajo s področja APK, ukrepe za preprečevanje širjenja APK, ukrepe na območju visokega tveganja, ukrepe po potrditvi ter naloge skupin za iskanje in praktično vajo iskanja poginulih divjih prašičev na terenu z uporabo aplikacije WBT. Smatra se, da je oseba usposobljena za iskanje poginulih divjih prašičev, ko opravi splošni del (teorija) usposabljanja in praktično vajo iskanja poginulih divjih prašičev na terenu z uporabo aplikacije WBT.
Usposabljanja za izvajalce izrednega odstrela na območjih z omejitvami se lahko udeležijo osebe, ki že posedujejo orožje in imajo orožni list za lov v skladu z zakonom, ki ureja orožje.
Za kandidate, ki se bodo prijavili tudi kot izvajalci izrednega odstrela, je poleg splošnega dela obvezen tudi posebni del usposabljanja, z naslednjimi vsebinami: izvajanje zmanjšanja populacije oziroma popolne odstranitve divjih prašičev s posebno opremo in uporabo lovk, upoštevanje dobrobiti živali pri izvajanju usmrtitve v lovkah, itd. Udeleženci, ki bodo opravili splošni del usposabljanja ter posebni del usposabljanja bodo povabljeni na praktično vajo, ki bo organizirana na streliščih na različnih lokacijah po Sloveniji. Smatra se, da je oseba usposobljena za izvajanje izrednega odstrela divjih prašičev, ko opravi splošni in posebni del usposabljanja (teorija) ter ko opravi praktično vajo iskanja poginulih divjih prašičev na terenu z uporabo aplikacije WBT ter praktičen preizkus rokovanja s posebno opremo na strelišču.
Kandidati, ki niso lovci, se na enega od terminov usposabljanja za člane skupin za iskanje poginulih divjih prašičev prijavijo preko obrazca, ki je dostopen na spletni strani UVHVVR, ministrstva ali Lovske zveze Slovenije. Kandidati izpolnjen prijavni obrazec po elektronski pošti pošljejo na gp.uvhvvr@gov.si.
Kandidati, ki so lovci – člani lovskih družin in poklicni lovci v loviščih s posebnim namenom, se na usposabljanje prijavijo preko aplikacije Lisjak. Tisti lovci, ki želijo opraviti tudi posebni del usposabljanja za izvajalce izrednega odstrela, v obrazcu to tudi ustrezno označijo.
Lovska zveza Slovenije in LIFE Lynx organizirata 13. Slovenski lovski dan, ki bo tokrat posvečen risu. Dogodek bo potekal v soboto, 9. aprila, v okviru 12. Mednarodnega sejma lovstva in ribištva v Gornji Radgoni.
Podrobnejše informacije o dogodku (program, urnik, seznam predavateljev in navodila za prijavo) bodo objavljene naknadno.
Lovska zveza Slovenije odločno zavrača kritike Kmetijsko gozdarske zbornice in predstavnika kmetijskega ministrstva, da lovci nismo opravili svojega dela za preprečevanje škod po divjih prašičih.
Foto: Pixabay
Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge predpisuje upravljavcem lovišč intenzivni odstrel divjih prašičev za zagotavljanje zmanjšanja populacije divjih prašičev. V letu 2021 so slovenski lovci odstrelili 19.377 divjih prašičev (v letu 2020 je bilo odstreljenih 10.853 divjih prašičev), kar dokazuje, da smo deležni neupravičene kritike. Kmetijski minister in državni sekretar bi se morala zahvaliti za učinkovito delo vseh lovcev, ki so svoj prosti čas namenili zmanjšanju številčnosti populacije divjih prašičev.
Za leto 2021 je v Lovsko informacijskem sistemu Lisjak vnesenih 2.772 primerov prijavljenih škod. Vneseni so podatki o izplačanih 334.875 evrih odškodnin in 5.874 urah dela lovcev za odpravo škode (brez časa cenitev škod). Zato menimo, da se zaradi dveh primerov še nedogovorjene škode na Primorskem ustvarja nepotreben pritisk na lovce. Namesto spodbujanja konflikta je potrebno spodbujati sodelovanje kmeta in lovca, saj brez tega ni mogoče uspešno upravljati s populacijami divjih prašičev.
Dejansko stanje škod se včasih dojema dokaj subjektivno. Na eni strani bi radi oškodovanci (kmetje, lastniki zemljišč) iztržili maksimalno ceno, na drugi strani so lovci, ki največkrat ocenjujejo dejansko škodo. Vsekakor gre pri izplačilu za »pobot« med lovskimi družinami in oškodovanci, do katerega včasih tudi ne pride, a imata obe strani nato možnost ocene s strani komisije Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oziroma je zagotovljeno sodno varstvo.
Populacijo divjih prašičev v naravi je težko oceniti, saj gre za migracijsko vrsto. Da bodo prašiči v letu, ko v gozdu primanjkuje hrane, to iskali na poljih, travnikih, v vinogradih … ni potrebno posebej razlagati. V lanskem letu je bil porast škod predvsem na področjih, kjer je bilo zaznati večje število divjih prašičev.
Pa še en razlog obstaja za razrite njive, za katerega lovci ne moremo biti odgovorni – to so ogrci oziroma ličinke majskega hrošča, ki so se zaredili na njivah in travnikih, in ki privabijo divje prašiče. Te ličinke obžirajo koreninice kulturnih rastlin in lahko povzročijo večji izpad pridelka. Na njivi, kjer ličink ni, prašiči ne bodo rili, tam, kjer rijejo, pa prašiči opozorijo na problem. Žal se vse prepogosto vidi le posledica in se okrivi za stanje divjega prašiča, ne vidi pa se temeljnega problema. Brez prisotnosti divjega prašiča bodo ličinke nemoteno nadaljevale s svojim delom in povzročile izpad pridelka.
Preteklo leto je v naravi nastala velika škoda tudi zaradi pozebe. Kmetijsko ministrstvo je namenilo pomoč prizadetim kmetom, sadjarjem, čebelarjem … le za divjad, ki jo je ta naravna nesreča prav tako prizadela, ministrstvo ni predlagalo nobenih ukrepov. Problem je v celoti prepustilo lovcem in se ob našem opozorilu sklicevalo na koncesijske pogodbe. Dejstvo je, da je problematiko škode po divjadi potrebno gledati širše in celovito, ne zgolj na nekaj posameznih primerih.
Zato javno sprašujemo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kako bo ukrepalo na tem področju. Verjamemo, da na ministrstvu ne zagovarjajo vračanja v čase Marije Terezije, ko so kot edino rešitev za vse težave videli v iztrebljenju celotne populacije divjih prašičev.
Kljub vsemu ostajamo odprta organizacija, zato pozivamo vse kmete, da se vključijo v lovske družine, tako bodo lahko tudi z lastno aktivnostjo pripomogli k preprečevanju škod zaradi divjih prašičev.
Lovska krvodajalska akcija “Zavihajmo rokave!” je v polnem teku. Za vas smo preverili, kje se lahko krvodajalske akcije udeležite v februarju.
Foto: Aleš Černivec
Ponovno poudarjamo, da se je na krvodajalsko akcijo potrebno predhodno prijaviti. To lahko storite tako, da pokličete na telefonsko številko, ki je predvidena za posamezno krvodajalsko akcijo oziroma na najbližji transfuzijski center. Določili vam bodo dan in uro, ko obiščete krvodajalsko akcijo.
Prosimo vas, da na krvodajalski akciji posnamete fotografijo, s katere bo razvidno, da ste darovali kri (lahko fotografirate tudi potrdilo) in izpolnite obrazec, saj bomo le tako vedeli, da ste se udeležili krvodajalske akcije. Fotografije z dokazilom nam lahko posredujete tudi po e-pošti lzs@lovska-zveza.si.
Vsi, ki nam boste posredovali podatke o udeležbi na akciji, boste prejeli simbolično darilo Lovske zveze Slovenije. Sto udeležencev akcije, izbranih v žrebu, pa bo prejelo še praktične nagrade.
Ministrstva za okolje in prostor (MOP) je konec minulega leta objavilo poziv lastnikom priobalnih zemljišč ob vodotokih 2. reda, da so dolžni sami zagotavljati odstranjevanje odvečne zarasti na bregovih, odstranjevati plavje, odpadke in druge opuščene in odvržene predmetov ter snovi z vodnih in priobalnih zemljišč.
Gola in pusta slovenskogoriška pokrajina v Zg. Verjanah. Foto: Marjan Toš
V Slovenskih goricah so to Globovnica, Velka, Drvanja, Ročica, Rogoznica, Partinjski potok, Brengovški, Stanetinški in Župetinški potok. Osrednja slovenskogoriška vodotoka Pesnica in Ščavnica pa sodita med vodotoke I. razreda.
V skladu z omenjenim pozivom je iz teh vodotokov potrebno odstranjevati odpadke, opuščene in odvržene predmete, v strnjenih naseljih pa je treba redno kositi brežine in priobalni pas vodotokov. Goloseki ob vodotokih niso dovoljeni. Pri odstranjevanju grmičevja in drevja je treba upoštevati določila Zakona o divjadi in lovstvu, po katerih je prepovedano odstranjevanje zarasti ob vodnih koritih v času med 1. marcem in 1. avgustom.
Gre za pomembno določilo, ki ga še posebej pozdravljajo v lovskih družinah in srčno upajo, da se ga bo končno začelo spoštovati. V preteklih letih so namreč iz večine slovenskogoriških lovskih družin prihajala resna opozorila, da se zakon pogosto krši, in da zlasti zgodaj spomladi na veliko sekajo grmovja in drevje ob vseh manjših vodotokih. Za nameček pa so marsikje tudi požigali grmišča in stare trave, čeprav kurjenje v naravi ni dovoljeno.
Morda bodo opozorila in kritike iz preteklosti zalegle in bo mali divjadi (poljske kure, predvsem fazani in poljske jerebice) ter drugim živim organizmom ostalo vsaj še nekaj naravnih pogojev za preživetje. Dobršen del nekdanjega bogatega naravnega okolja je v obeh največjih dolinah v Slovenskih goricah, torej v Ščavniški in Pesniški sicer uničen, v dolinah manjših pritokov pa se nekaj možnosti za preživetje te divjadi še ponuja.
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin obvešča, da se z današnjim dnem ukinjajo zaščitno in ogroženo območje ter ukrepi na teh območjih, ki so bili uvedeni zaradi pojava visoko patogene aviarne influence (HPAI) H5N1 pri perutnini.
Foto: Pixabay
Po preteku predpisanega obdobja in izvedenih vseh ukrepih zaradi izbruha aviarne influence, tako na okuženem gospodarstvu kot območjih z omejitvami, ter na podlagi negativnih rezultatov kliničnih pregledov in preiskav, se na podlagi sklepov Državnega središča za nadzor bolezni s 27. januarjem 2022 odpravijo ukrepi ter zaščitno in ogroženo območje. Rejci morajo kljub temu dosledno izvajati biovarnostne ukrepe.
Zelo pomembno je tudi zgodnje odkrivanje bolezni. Z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni se lahko omeji širjenje bolezni in posledično zmanjšajo škode, ki jih pojav bolezni povzroči. Pri znakih, ki bi lahko kazali na pojav aviarne influence v reji (klinični znaki, spremembe v proizvodnji – padec nesnosti, povečana umrljivost, zmanjšana poraba vode in krme), naj rejci perutnine nemudoma pokličejo svojega veterinarja.
Zaradi primerov aviarne influence, potrjenih pri prostoživečih pticah, še vedno ostajajo v veljavi ukrepi, ki veljajo za celotno območje Slovenije in so objavljeni na spletni strani Uprave.
Lovska družina (LD) Prestranek je 15. januarja na podlagi dovoljenja Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo namestila 250 svetlobnih odvračal – modrih odsevnikov na 3,4 kilometre dolgem odseku glavne državne ceste I. reda G1-6/00338 med Prestrankom in Selcami.
Foto: arhiv LD Prestranek
Na tem odseku ceste je v zadnjih šestih letih zabeležen povoz do deset osebkov srnjadi in jelenjadi letno.
Modro barvo odsevnikov divjad dojema kot opozorilno in se je izogiba. V trenutku, ko odsevnike obsvetijo žarometi motornega vozila, odbijajo svetlobo pravokotno na smer vožnje in s tem ustvarijo navidezno svetlobno oviro, ki zmoti in prepreči parkljasti divjadi prečkanje vozišča. S to zaščito se bo bistveno zmanjšalo število trkov divjadi na navedem odseku glavne države ceste.
V 75. letu starosti je umrl nekdanji predsednik Lovske zveze Slovenije, gospodarstvenik in politik mag. Franc Avberšek iz Velenja. Med lovci v lokalnem in širšem slovenskem prostoru je bil izredno spoštovan in cenjen lovski tovariš, iskren prijatelj in preudaren lovski funkcionar.
Franc Avberšek. Vir: knjiga Zeleno, srčno, častno in odgovorno
Avberšek je postal član lovske organizacije leta 1975 kot pripravnik v Lovski družini Velenje. Po opravljenem lovskem izpitu je nadaljeval strokovno izobraževanje v okviru nekdanje Dopisne šole za lovske tehnike pri Lovski zvezi Slovenije in ga tudi uspešno zaključil ter si leta 1979 pridobil naziv lovskega tehnika, zdajšnjega lovskega mojstra. V LD Velenje je opravljal najodgovornejše funkcije: njen starešina je bil med letoma 1986 in 1987 ter 1996 in 2003, med letoma 1992 in 1995 pa gospodar družine ter njen strelski referent.
Poleg omenjenih funkcij je bil zelo dejaven pri delu z mladimi, saj je kot predavatelj skušal približati lovstvo kot dejavnost osnovnošolski mladini in otrokom v vrtcih. Bil je predsednik organizacijskega odbora lovske razstave Življenje v naravi, ki je bila leta 1988 zelo odmevna v slovenskem prostoru, prav tako je bil predsednik organizacijskega odbora omenjene lovske razstave tudi leta 1993. Deloval je v lovskem strelstvu in leta 1980 organiziral zdaj že tradicionalno strelsko prireditev za pokal XIV. divizije. Bil je tudi pobudnik in urednik Zbornikov ob 35- in 50-letnici LD Velenje.
Franc Avberšek. Vir: knjiga Zeleno, srčno, častno in odgovorno
Zaradi svojih organizacijskih sposobnosti je v LD organiziral in vodil številne družabne večere ter izlete za člane LD in njihove družinske člane. Nepozabno je tudi njegovo vodenje lovskih krstov in lovskega ropota. Mag. Franc Avberšek je vedno izredno cenil in spoštoval slehernega lovca, zato je tudi svetel vzor mlajšim lovcem. Kljub bolezni in invalidnosti je bil vedno pripravljen pomagati z nasveti in lepo besedo. Zaradi njegovega odnosa do narave, stvarstva, lova in lovcev mu je LD Velenje leta 2017 podelila najvišje priznanje LD, naziv častnega člana.
Franc Avberšek. Vir: knjiga Zeleno, srčno, častno in odgovorno
Poleg udejstvovanja v matični LD Velenje je kmalu začel delovati tudi v območni Savinjsko-Kozjanski zvezi lovskih družin Celje. Med letoma 1976 in 1980 je bil član njene komisije za izobraževanje ter med letoma 1976 in 1983 član Upravnega odbora SK ZLD Celje; več let jo je vodil tudi kot predsednik.
Za predsednika LZS je bil izvoljen na rednem občnem zboru LZS junija 1993 v Lenartu in je slovensko lovsko organizacijo je vodil vse do konca mandata leta 1997. Med letoma 1997 in 2001 je ostal član njenega Upravnega odbora, nato pa je do leta 2016 deloval v njenih strokovnih komisijah, nazadnje v obdobju 2012 do 2016 v komisiji Mladi in lovstvo. Mag. Franc Avberšek je vodil LZS v zahtevnih razmerah po občutnih političnih in družbenih spremembah v Sloveniji po njeni osamosvojitvi leta 1991. Čeprav je bil politik, ni dopustil politizacije v organizaciji in je bil zelo preudaren pri vseh poskusih poseganja nekaterih političnih strank v lovsko problematiko.
Ob začetku tretje vseslovenske lovske krvodajalske akcije “Zavihajmo rokave!” so predstavniki Lovske zveze Slovenije in Dobrodelnega lovskega društva Diana darovali kri na Zavodu RS za transfuzijsko medicino. V akciji, ki se bo zaključila 14. marca, naj bi sodelovalo kar tisoč lovcev.
Foto: Aleš Černivec
“Čas je, da tudi lovci zavihamo rokave in darujemo kri,” je poudaril predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač: “S tem bomo naredili nekaj dobrega za vse, ki bodo potrebovali kri. Prepričan sem, da to za slovenske lovce ne predstavlja težave. Upam, da se letošnje akcije, ki poteka vse do srede marca, udeleži vsaj tisoč slovenskih lovcev; ali povedano drugače, trije na vsako lovsko družino. To je dosegljiv cilj, ki ga lahko dosežemo kljub epidemiji,” je povedal Bradač in pohvalil odlično organiziranost na Centru RS za transfuzijsko medicino ter dobro sodelovanje z Rdečim križem Slovenije.
Ponovno poudarjamo, da se je na krvodajalsko akcijo potrebno predhodno prijaviti. To lahko storite tako, da pokličete na telefonsko številko, ki je predvidena za posamezno krvodajalsko akcijo oziroma na najbližji transfuzijski center. Določili vam bodo dan in uro, ko obiščete krvodajalsko akcijo.
krvodajalske akcije v januarju pa potekajo na več lokacijah – preverite TU
Simbolična darila za vse, ki boste posredovali podatke o udeležbi na akciji
Prosimo vas, da na krvodajalski akciji posnamete fotografijo, s katere bo razvidno, da ste darovali kri (lahko fotografirate tudi potrdilo) in izpolnite obrazec, saj bomo le tako vedeli, da ste se udeležili krvodajalske akcije. Fotografije z dokazilom nam lahko posredujete tudi po e-pošti lzs@lovska-zveza.si.
Vsi, ki nam boste posredovali podatke o udeležbi na akciji, boste prejeli simbolično darilo Lovske zveze Slovenije. Sto udeležencev akcije, izbranih v žrebu, pa bo prejelo še praktične nagrade.
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) obvešča lovce, da se v letu 2022 ne oddaja lisic iz rednega odstrela za kontrolo uspešnosti peroralnega cepljena lisic proti steklini.
foto: Pixabay
V okviru letnih pogodb bodo nadomestila izplačana le za lisice, ki se v preiskavo pošiljajo v okviru Pravilnika o ukrepih za o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline (Uradni list RS, št. 98/13 in 81/16) – za lisice, pri katerih se sumi na prisotnost stekline.
Le s čimprejšnjo prijavo suma in preiskavo bomo lahko zagotovili hitro in učinkovito ukrepanje ob možnem ponovnem pojavu stekline pri nas, zato vas pozivamo, da ste pozorni na vsako spremembo obnašanja pri lisicah, ki kaže na možno okužbo s steklino in tako lisico pošljete v preiskavo na steklino.
Začenja se tretja vseslovenska lovska krvodajalska akcija v organizaciji Lovske zveze Slovenije, Rdečega križa Slovenije in Lovskega dobrodelnega združenja Diana. Potekala bo od 13. januarja pa vse do 14. marca.
Slovenski lovci z lovsko krvodajalsko akcijo ponovno dokazujemo našo povezanost ter pripravljenost “zavihati rokave” in darovati kri ter tako prispevati za skupno dobro.
Osnovne informacije:
Na krvodajalsko akcijo se je potrebno predhodno prijaviti. To lahko storite tako, da pokličete na telefonsko številko, ki je predvidena za posamezno krvodajalsko akcijo oz. na najbližji transfuzijski center. Določili vam bodo dan in uro, ko obiščete krvodajalsko akcijo.
Na krvodajalski akciji posnemite fotografijo, s katere bo razvidno, da ste darovali kri (lahko fotografirate tudi potrdilo) in izpolnite obrazec, saj bomo le tako vedeli, da ste se udeležili krvodajalske akcije.
Lovske družine, upravljavke lovišč opozarjamo, da je izdelan načrt ravnanja po Zakonu o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (ZNUAPK) pogoj za izplačilo enkratnega nadomestila za nakup opreme, prav tako je izvajanje biovarstvenih ukrepov, ki jih določa načrt ravnanja, pogoj za izplačilo finančnih spodbud.
Foto: Pixabay
V izogib morebitnim težavam pri izplačilih, opozarjamo na naslednje obveznosti, ki jih določa ZNUAPK:
upravljavci lovišč morajo imeti izdelan načrt ravnanja za lovce, ki vsebuje tudi biovarnostne ukrepe pri lovu;
načrt ravnanja mora biti objavljen na sedežu lovske družine ali na spletni strani lovske družine; z vsebino mora upravljavec lovišča seznaniti vse člane in morebitne lovske goste;
v skladu z načrtom ravnanja morajo izvajati ukrepe za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge;
poročati morajo o najdbah poginulih divjih prašičev in z njimi ustrezno ravnati.
V Sloveniji je trenutno potrjenih 12 primerov aviarne influence, in sicer pri labodih in galebu ter en primer pri domači perutnini. Na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) pričakujejo, da se bo število primerov ptičje gripe pri prostoživečih pticah še povečalo.
Foto: UVHHVR
Vsi primeri ptičje gripe, razen dveh na območju Novega mesta, so bili odkriti na Štajerskem.
Bolezen je izredno nalezljiva in lahko prizadene vse vrste ptic. Prenaša se s stiki med zdravimi in obolelimi živalmi, njihovimi izločki in okuženimi proizvodi, kot so na primer jajca in meso, ki niso predhodno termično obdelani. Širjenje virusa poteka tudi z okuženo krmo, vodo in nastiljem, prenos okužbe pa pogosto povzroča človek s kontaminirano obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi.
Da bi omejili ali vsaj znižali tveganje za širjenje virusa, sta Državno središče za nadzor bolezni in Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin uvedla obvezne ukrepe, ki veljajo na celotnem ozemlju Slovenije in vključujejo:
– obvezno zadrževanje perutnine in ptic v ujetništvu v zaprtih prostorih oziroma na način, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi; za vodno perutnino se dopušča možnost dostopa do vode, pri čemer je treba preprečiti neposredni stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi;
– dopustno krmljenje ter napajanje perutnine in ptic v ujetništvu le v zaprtih oziroma pokritih prostorih; vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop prostoživeče vodne ptice, se lahko uporabi za napajanje perutnine le po predhodni obdelavi vode, ki zagotavlja uničenje virusov aviarne influence (npr. prekuhavanje, uporaba filtrov, UV razkuževanja ali kemijskih substanc, kot je npr. kloriranje);
V Uradnem listu št. 202/2021 je bila dne 24. 12. 2021 objavljena Odredba o izvajanju sistematičnega spremljanja zdravstvenega stanja živali programov izkoreninjenja bolezni živali ter cepljenj živali v letu 2022.
Foto: Pixabay
Odredba, ki je v veljavi od 25. decembra 2021, določa ukrepe, ki jih za zagotavljanje sistematičnega spremljanja zdravstvenega stanja živali, programov izkoreninjenja bolezni in cepljenj živali v letu 2022 izvajajo: veterinarske organizacije, ki imajo koncesijo za izvajanje del iz te odredbe, Nacionalni veterinarski inštitut, nacionalni referenčni laboratorij, lovske družine in upravljavci lovišč s posebnim namenom, izvajalci vzorčenja netopirjev in izvajalci nalog zatočišč za živali prostoživečih živalskih vrst.
Preventivni ukrepi pri divjadi in prostoživečih živalih so zajeti v 28. do 32. členu.
Na spletni strani ali na našem Youtube kanalu si lahko ogledate zadnjo, decembrsko oddajo o lovstvu, oddajo Dober pogled.
V decembrski oddaji je predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač pripravil pregled delovanja Lovske zveze v letu letu 2021. Lovska zveza Maribor je praznovala visok jubilej, stoletnico organiziranega lovstva. Na Pragerskem pa je stoletnico obeležilo Društvo ljubiteljev ptičarjev.
Strokovna služba LZS sporoča članicam Lovske zveze Slovenije, lovcem in poslovnim partnerjem, da zaradi kolektivnega dopusta v petek, 31. decembra 2021, ne bo poslovala.
Izšla je 44. knjiga Zlatorogove knjižnice Lovske zveze Slovenije. Nova knjiga nosi naslov Zeleno, srčno, častno in odgovorno s podnaslovom Prvaki slovenske lovske organizacije v ogledalu časa od 1907 do 2021. Knjižno delo o zgodovini krovne lovske organizacije in lovskih predsednikih, ki obsega skoraj 400 strani, je napisal dr. Marjan Toš.
Po en izvod knjige Zlatorogove knjižnice prejmejo vsi člani. Naročila dodatnih izvodov po e-pošti lzs@lovska-zveza.si. Cena knjige je 18 evrov.
Knjiga je namenjena vsem lovcem, ki jih zanima celovit in poglobljen opis ter omembe zgodovinskih osebnosti slovenske lovske organizacije in še posebno oseben vsebinski prispevek prvakov slovenske lovske organizacije. Delo ni znanstvena monografija, poudarja avtor in dodaja, da je lahko kljub temu dobro izhodišče za prihodnje raziskovalce zgodovine slovenskega lovstva in lovske organizacije v širšem kontekstu proučevanja novejše slovenske zgodovine.
Marsikaj je mogoče še dopolniti z novimi viri in spoznanji. Nobena zgodovina namreč ni dokončna, pač pa se vedno dopolnjuje, kajti nič ni tako skrito, da ne bi bilo enkrat tudi odkrito, meni Toš in pojasnjuje: »S pričujočo knjigo na nek način odpiramo novo zgodovinsko poglavje, prejšnja poglavja pa stiskamo med platnice spomina, kajti vsa preteklost, tudi lovska, je v spominu, prihodnost pa v pričakovanju.«
Pozivamo vse lovske družine, ki na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še niso vložile zahtevka za izplačilo nadomestila za nakup opreme za izvajanje načrta ravnanja upravljavca lovišča za izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge, da to storijo čim prej.
Foto: Barbara Ložar
Za nakup opreme za izvajanje načrta ravnanja v posameznem lovišču, kot je oprema za čiščenje in razkuževanje obutve in opreme, čiščenje in razkuževanje vozil, nabava razkuževalnih barier ter nabava banjic oziroma vrečk za vleko oziroma prevoz odstreljene živali od mesta odstrela do vozila oziroma lovske zbiralnice, je upravljavec lovišča upravičen do enkratnega nadomestila v višini 200 eurov.
Upravljavec vloži zahtevek za izplačilo nadomestila pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano potem, ko objavi načrt ravnanja upravljavca lovišča za izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge pri divjih prašičih.
Obrazec za izplačilo nadomestila v višini 200 eurov. Izpolnjen obrazec naj upravljavec lovišča pošlje po pošti na naslov ministrstva.
Na programsko volilnem zboru Lovske zveze (LZ) Maribor so za predsednika te največje območne lovske zveze v Sloveniji vnovič izvolili Marjana Gselmana iz Lovske družine (LD) Pobrežje – Miklavž, ki je to funkcijo opravljal že v prejšnjem mandatu.
Zborovanje so s kratkim nastopom popestrili lovski rogisti. Foto: Marjan Toš
Njegov protikandidat je bil Miran Daković iz LD Gaj nad Mariborom. Izvolili so tudi novi Nadzorni odbor, ki ga sestavljajo Edvard Goričan, Boštjan Lavuger, Silvo Pinter, Boris Rožman in dr. Marjan Toš ter Disciplinsko razsodišče LZ Maribor, v katerem bodo naslednja štiri leta delovali Andrej Marhold, Robert Erhatič, Alojz Gostenčnik, Franc Kraner in Vlado Šteinfelser.
Na zboru so po obširni obrazložitvi predsednika gospodarsko-finančne komisije Tomislava Kovačiča soglasno sprejeli in potrdili finančni načrt za prihodnje leto in programska izhodišča za mandatno obdobje 2021 – 2025. Veliko pozornosti bodo namenjali strokovnemu delu, izobraževanju, pridobivanju novih članov in projektnemu delu z mladimi.
Med osrednjimi nalogami dokončanje multimedijske ekološke učilnice
Med osrednjimi nalogami bo dokončanje sodobne multimedijske ekološke učilnice, ki bo namenjena učencem in dijakom. LZ Maribor bo tudi v bodoče negovala stike in sodelovala z zamejskimi lovci na avstrijskem Koroškem in s slavonskimi lovci v sosednji Hrvaški.
Marjan Gselman
Delegati so soglasno potrdili novi Upravni odbor za obdobje 2021 – 2025, v katerem bodo poleg predsednika Marjana Gselmana sodelovali še Borut Mithans kot podpredsednik ter člani Ivan Žižek (komisija za izobraževanje), Danilo Muršec (pravno statutarna komisija), Tomislav Kovačič (finančno gospodarska komisija), Franc Krivec (komisija za odlikovanja in priznanja), Slavko Štiberc (komisija za lovsko kulturo), Tomaž Golob (komisija za lovni turizem), Damir Koblar (komisija za stike z javnostjo in prireditve), Bojan Urbančič (komisija za lovsko strelstvo), Zdravko Brezovšek (komisija za lovsko kinologijo), Marjan Vernik in Uroš Lepej.
V Sloveniji do vključno četrtka, 23. decembra poteka velika cepilna akcija, Dnevi cepljenja. Lovce pozivamo, da se udeležijo akcije, saj nas le zadostna precepljenost lahko vrne v čim bolj normalno življenje.
Cepilni centri so odprti od 8. do 20. ure, v vsaki statistični enoti pa na eni lokaciji poteka nočno cepljenje, in sicer od 20. ure zvečer do 8. ure zjutraj.
Naj bodo dnevi cepljenja dnevi odločitve za prvi, drugi ali tretji odmerek cepljenja. S cepljenjem boste zaščitili sebe pred tveganjem za težji potek okužbe in hkrati boste zaščitili tudi svojo okolico, predvsem tiste, ki so vam blizu. Da se boste morda lažje odločili za cepljenje vas vabimo, da si vse ključne informacije o cepljenju in cepivih proti covidu-19 preberete na spletni strani www.cepimose.si.
Na zadnjem letošnjem delovnem posvetu članov Lovske družine (LD) Dobrava iz Svete Trojice v Slovenskih goricah so spregovorili o uresničevanju letošnjega lovskoupravljavskega načrta in o urejanju nekaterih odprtih zemljiškoknjižnih razmer okoli lastnine LD Dobrava.
Ignac Senekovič, velika legenda in učitelj mladih lovcev v LD Dobrava, s spominskim priznanjem. Foto: Peter Rajniš
Vnovič so načeli spremembe v naravnem okolju, ki izredno negativno vplivajo na skromno številčnost male divjadi. Najslabše so razmere za fazane in poljske jerebice, ki so iz njihovega lovišča tako rekoč že povsem izginile. Skrbi jih tudi upadanje številčnosti srnjadi, s katero umno gospodarijo in del odstrela trofejnih srnjakov namenjajo lovnemu turizmu.
Orednja pozornost bo tudi v bodoče namenjena spremljanju razmer v okolju divjadi
Ker se občasno že pojavljajo divji prašiči, so zelo pozorni nad gibanjem te divjadi, ki lahko v kmetijskem prostoru povzroča veliko škodo. V LD bodo tudi v bodoče namenjali posebno skrb spremljanju razmer za divjad v naravnem okolju in ukrepom za izboljševanje življenjskih pogojev za ohranitev male divjadi.
Starešina tega 36-članskega kolektiva zelene bratovščine, ki je za uspešno delo prejel posebni certifikat kot ena najboljših slovenskih lovskih družin, Franc Slekovec, je podelil spominske značke in diplome za dolgoletno članstvo v lovski organizaciji.
Spominske značke za petdesetletno zvestobo
Za petdesetletno zvestobo zeleni bratovščini so spominske značke dobili Anton Šebart, Branislav Kavčič, Alojz Kuplen in Ignac Senekovič. Slednji velja za še zadnjo veliko lovsko legendo te LD in uživa med lovci velik ugled in spoštovanje. Kljub letom rad pride med lovske tovariše in občasno tudi priskoči na pomoč pri delovnih akcijah. Ignac je bil dolga leta izredno cenjen mentor mladih lovcev in se je izkazal kot odličen poznavalec razmer v lovišču. Svoje bogate praktične izkušnje je brez zadržka prenašal na številne generacije mlajših članov v LD Dobrava.
Marjan Toš
Certifikat zanesljivosti za LD Dobrava. Foto: Peter Rajniš
Lovske družine obveščamo, da so bile danes, 15. decembra, po pošti na naslove vseh lovskih družin poslane hologramske nalepke za lovske izkaznice za leto 2022.
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) in Veterinarsko higienska služba (VHS) bo ob tehnični podpori (Lisjak) Lovske zveze Slovenije v sredo, 22. decembra 2021 izvedla še en praktični del usposabljanja za člane skupin za iskanje poginulih divjih prašičev za vse tiste udeležence, ki se z prvih 10. usposabljanj niso mogli udeležiti (bolezen, karantena, služba …).
Foto: Gregor Bolčina
Usposabljanje bo potekalo v in pri lovski koči Brsniki v Kamniški Bistrici (LPN Kozorog Kamnik). Prva skupina bo začela ob 9. uri, druga ob 11. uri. Skupini sta omejeni na 25 udeležencev.
Načrt terenskega dela je sledeč:
1 ura: izvajanje biovarnostnih ukrepov pri vstopu in izstopu iz okuženega območja.
1 ura: prikaz pristopa k najdenemu poginulemu divjemu prašiču
2 uri: izvedba iskanja na terenu z uporabo aplikacije WBT
Predpogoj za prijavo na to usposabljanje je udeležba na predhodnem usposabljanju, ki je potekalo na daljavo prek aplikacije MS Teams. Kdor v sistemu Lisjak ni imel vnesene udeležbe na to usposabljanje, se na praktični del ni mogel prijaviti.
Prijave se zbirajo s pomočjo spletne aplikacije Lisjak. Zainteresirani se za prijavo obrnite na tajnika v vaši lovski družini.
Kulturno društvo Simon Jenko Lovski Pevski zbor Medvode vas vabi na božično-novoletni koncert ob 45. letnici delovanja, ki bo v petek, 17. decembra, ob 19. uri, v Kulturnem domu Medvode.
Društvo ljubiteljev ptičarjev je v letošnjem letu proslavilo stoletnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti so posneli tudi film.
V začetku dvajsetih let minulega stoletja je med takratnimi slovenskimi kinologi dozorela zamisel, da bi se morali kinološko organizirati in sicer podobno, kot so se že v nekaterih delih Evrope. Tako so 23. februarja 1921 v Ljubljani ustanovili prvo pasemsko organizacijo-Klub ljubiteljev ptičarjev, ki se je kasneje preimenoval v Društvo ljubiteljev ptičarjev-DLP. Namen takratnega kluba leta 1921 je bil zbrati vse slovenske lovce, ki se zanimajo za vzgojo in vzrejo ptičarjev, skrbeti za ohranjanje in nadaljnji razvoj čistopasemskih pasem in pričeti voditi rodovno knjigo vseh ptičarskih pasem.
Prvič z zgodovini smo na Zvezi lovskih družin (ZLD) Ptuj-Ormož izvedli t. i. hibridna predavanja. Predavanja so potekala ali v živo (stavba ZLD Ptuj-Ormož in dom LD Markovci) ali preko videokonference ali pa hibridno – izobraževanja so potekala hkrati v živo in preko videokonference.
Foto arhiv ZLD Ptuj-Ormož
Vsa zaključena izobraževanja so vpisana v aplikaciji Lisjak. Predavanja so izvajali strokovno usposobljeni predavatelji v obsegu, kot je bilo zapisano v razpisu Lovske zveze Slovenije. Izobraževanja v živo so bila izvedena v skladu z »obvestilom LZS za udeležence usposabljanj in tečajev«.
V ZLD Ptuj-Ormož smo izvedli naslednja izobraževanja :
29. 10. 2021 – APK – AFRIŠKO PRAŠIČJA KUGA – predavatelj Marko Burgar
4. 11. 2021 – LOVSKE ŠEGE IN OBIČAJI – predavatelj Tomaž Lah
9. 11. 2021 – ETIČNI KODEKS – predavatelj doc. dr. Srečko F. Krope
9. 11. 2021 – INTERNI AKTI – predavatelj doc. dr. Srečko F. Krope
10. 11. 2021 – USPOSABLJENO IZOBRAŽEVANJE MENTORJI, predavatelj Branko Vasa
13. 11. 2021 – PRAVILNA PRIPRAVA DIVJAČINE – predavatelj mag. Štefan Vesel (predavanje obsega teoretični del in praktični del, ki obsega (iztrebljanje, izkoženje, konfekcioniranje, zorenje mesa). Predavanje bo potekalo v lovskem domu LD Markovci, Sobetinci 47.
15. 11. 2021 VODENJE DISCIPLINSKEGA POSTOPKA – predavatelj Branko Reisman
17. 11. 2021 – USPOSABLJANJE PREDAVATELJEV ZA PREDAVANJA IN PREIZKUSE ZNANJA NA DALJAVO, predavatelj doc. dr. Srečko F. Krope
19. 11. 2021 – ZAČETNI TEČAJ ZA PREGLEDNIKA DIVJAČINE I. del – predavatelj Marko Burgar
20. 11. 2021 – ZAČETNI TEČAJ ZA PREGLEDNIKA DIVJAČINE II. del- predavatelj Marko Burgar
20. 11. 2021 – OBNOVITVENI TEČAJ ZA PREGLEDNIKA DIVJAČINE- predavatelj Marko Burgar
Še slikovno gradivo :
Predavatelj prof. BRANKO VASA, hibridno izobraževanje MENTOR (v živo in preko videokonference)
Foto: arhiv ZLD Ptuj-Ormož
Predavatelj BRANKO REISMAN, hibridno izobraževanje VODENJE DISCIPLINSKEGA POSTOPKA (v živo in preko videokonference)
Foto: arhiv ZLD Ptuj-Ormož
Predavatelj doc.dr. Srečko F. Krope : USPOSABLJANJE PREDAVATELJEV ZA PREDAVANJA IN PREIZKUSE ZNANJA NA DALJAVO preko videokonference
Foto: arhiv ZLD Ptuj-Ormož
Predavatelj doc.dr. Srečko F. Krope : ETIČNI KODEKS preko videokonference
Foto: arhiv ZLD Ptuj-Ormož
Predavatelj Izidor Cojzer : NAČRTOVANJE preko videokonference
Foto: arhiv ZLD Ptuj-Ormož
Predavatelj Tomaž Lah : LOVSKE ŠEGE in OBIČAJI preko videokonference
Foto: arhiv ZLD Ptuj-Ormož
Predavatelj mag. Štefan Vesel : PRAVILNA PRIPRAVA DIVJAČINE – teoretični in praktični del v živo lovski dom LD Markovci
V enoti Murgle vrtca Kolezija je 17. novembra vrtčevsko dopoldne popestril čisto pravi lovec, Borut Bitenc iz Lovske družine Škofljica.
Fotografije: Mojca Šemrov
Z otroki smo se cel teden pripravljali na ta poseben dogodek. G. Borut nam je najprej predstavil vso obvezno lovsko opremo: zložljiv stol, daljnogled, lovski nahrbtnik … Povedal nam je tudi, kako pomembna je skrb za živali skozi vse leto, a še toliko bolj pozimi.
Že sama obleka in oprema sta bili izredno zanimivi – še posebej pa g. Borut, ki je s svojo radoživostjo, potrpežljivostjo in veseljem tako močno pritegnil otroke, da ti niso mogli skrivati navdušenja. Lovec nam je prinesel tudi nekaj nagačenih živali. Lisico, divjega prašička, podlasico in veverico so si otroci lahko ogledali tudi od blizu in živali pobožali.
Menim, da je bil obisk lovca v naši in sosednji igralnici zanimiva in poučna izkušnja, saj je bilo izpostavljeno ravnovesje v naravi in spoštljiv odnos do nje ter skrb za živali. Za obisk se mu ponovno prisrčno zahvaljujemo. Obenem se zahvaljujemo tudi Lovski zvezi Slovenije za sodelovanje, izkazano dobro voljo in vsa podarjena poučna gradiva, CD-je in družabne igre.
Zahvaljujem se g. Borutu Bitencu za doživeto izpeljano predstavitev, LZS in ravnateljici ge. Nini Klemen za pripravljenost na sodelovanje in omogočeno dejavnost.
Igra spremlja človeka že od pradavnine. Različne igre različno vplivajo na razvoj človeka. Mlajši obožujejo igre sestavljanja in skladanja različnih barvnih vzorcev, pri čemer izpilijo spretnosti fine motorike in utrjujejo spomin. Gibalne igre s svojimi izzivi omogočajo boljšo gibljivost. Vse zaradi zdravega duha v zdravem telesu. Kako pa kaj lovci?
Foto: Gregor Bolčina
Lovske dejavnosti spodbujajo gibalno in umsko aktivnost in če dodamo še naravno okolje, je lovstvo ena od najboljših oblik preživljanja prostega časa. Se pa v zdajšnjem svetu pogosto znajdemo v ogromnem razkoraku med umirjenostjo in spokojnostjo gozdov ter hitrostjo mestnega vrveža. Tudi na vasi dnevi vse bolj drvijo in v tem drvečem svetu odraščajo naši najmlajši. Ker so obdani z vsemi mogočimi svetlobnimi in zvočnimi močnimi dražljaji, je pot skupnega preživljanja časa pogosto zelo zapletena.
V Komisiji Mladi in lovstvo, ki deluje pod okriljem Lovske zveze Slovenije, se omenjene težave zelo zavedamo in iščemo različne rešitve. Pogosto so aktivnosti v naravi dovolj močni dražljaji, da se otroci dobro počutijo in nimajo časa za dolgočasje. Kaj pa takrat, ko razmere ne omogočajo zunanjih dejavnosti? V komisiji smo za take primere pripravili tri gradiva. Upamo, da vam bodo všeč, še bolj pa si želimo dober sprejem pri najmlajših.
Ravnovesje v naravi
Pred leti se je rodila ideja o razvoju večplastne namizne igre, ki bi omogočila spoznavanje naravnih povezav in osnov ekologije. Zunanji avtor je pripravil igro, ki smo jo v Komisiji Mladi in lovstvo malce dodelali ter jo v upodobitev predali slikarju in oblikovalcu Igorju Pičulinu. Poiskali smo ustrezno založbo in tako je letos ugledala luč sveta, poimenovali smo jo Ravnovesje v naravi.
Igri Črni Peter in Spomin sta dokaj enostavni, omogočata pa nadgradnjo igre v razlago poučnih vsebin. Igra Ravnovesje v naravi sledi trendom razvoja namiznih iger. Nivo igranja je mogoče spremeniti: najmlajši igrajo osnovni nivo, starejši pa si lahko določene pogoje zelo spremenijo in naredijo igro miselno ter taktično bistveno zahtevnejšo. Tako igra ponuja lahkotno preživljanje deževnega večera ali pa večji izziv za deževne dni.
Igra lahko služi tudi kot didaktični pripomoček. Pri tem je v prvi vrsti pomembno znanje lovca. Kako gre lovcu v igri, v tem pogledu niti ni pomembno. Pomembno je, da zna razložiti določene povezave med našimi ukrepi, odzivom okolja in odzivom živali.
Igra ravnovesje v naravi. Foto: Gregor Bolčina
Še nekaj podrobnosti o igri Ravnovesje v naravi … V naravi so rastline in živali med seboj zelo povezane. Rastline omogočajo hrano rastlinojedom, živali pa rastlinam omogočajo prenos semen na dolge razdalje. Tu so še plenilci, ki lahko plenijo druge živali. Na vse pa delujejo vplivi nežive narave (temperatura, padavine …) in človekovi vplivi. Preplet odnosov med različnimi rastlinami in živalmi lahko spoznamo v igri Ravnovesje v naravi. Igralci se lahko poučijo tudi o pomenu ohranjenosti narave, ker nekatere živali ne morejo preživeti v okolju, ki ga človek spreminja, saj se človeka bojijo. Druge živali se na človeka navadijo in prilagodijo. Pokazatelj ohranjene narave so ravno plenilci, ki so krona prehranskega spleta. V igri so to šakal, medved, ris in volk. Z znanjem o rastlinah in živalih, srečo pri kocki in pravilno izbiro poti mora igralec zbrati vse pogoje za obstoj svojega izbranega plenilca.
Sama igra temelji na štirih plenilcih, čeprav vemo, da si vsi štirje glede plenilstva niso enakovredni.Je pa za preživetje vseh štirih zelo pomembno okolje, ki jih obdaja. V igro je nemogoče prenesti povsem realne povezave. Ker želimo z igro spodbuditi tudi poznavanje domačega okolja, nastanejo ob tem nove omejitve (na primer v afriškem okolju bi bilo lažje najti več vrst pravih plenilcev).
Z igro Ravnovesje v naravi želimo zapolniti vrzel gradiva za mlade. Ob plakatih, zgibankah, knjižicah in kartah smo zdaj dodali še namizno igro. Igra je sicer malce večja in je ne nosimo v žepu, je pa lično oblikovana in ravno pravšnja za na igralno polico lovske sobe ali lovske koče. Pa tudi za kam drugam.
Vse tri družabne igre so na voljo na Lovski zvezi Slovenije po akcijski ceni*: Igri Spomin in Črni Peter staneta vsaka po en evro, igra Ravnovesje v naravi pa 30 evrov (vse vključno z DDV). Pišete lahko na lzs@lovska-zveza.si ali pokličete na (01) 241-09-10.
Karte Črni Peter
Karte Črni Peter so primerna igra za deževne dni in daljše večere. Ker so enostavne in majhne, se izkažejo tako v lovski sobi kot lovskem bivaku. Čeprav so videti povsem enostavne, vsebujejo številne poučne elemente. Podobe so naslikane umetelno in spodbujajo razmišljanje o vrstah živali, razlikovanju spola in njihovi prehrani. Taka večplastnost povzdigne uporabno vrednost kart. Karte so na voljo že nekaj časa in so se zelo dobro uveljavile, povpraševanje je bilo veliko in potreben je bil ponatis. Upamo, da bomo naredili še katerega.
Karte Črni Peter. Foto: Gregor BolčinaIgra Spomin. Foto: Gregor Bolčina
Spomin
Najmlajši otroci imajo radi igre s podobami. Karte kot take so zanje zanimive zaradi podob, potek igre pa jim pogosto povzroča težave, saj terja določena predznanja in predvidevanja. V tej luči smo na komisiji izdali igro Spomin. Tudi ta igra z izjemnimi podobami odpira večplastnost igre. Podobe in osnovna oblika sledita kartam Črni Peter, kar omogoča tudi povezovanje obeh iger. Same ploščice so nekoliko manjše od kart, kvadratne oblike, in tako na mizi zavzamejo nekaj manj prostora. Med igranjem se lahko mimogrede pogovorimo o vrsti živali in njenem prehranjevanju ter življenjskem okolju.
Igra Spomin ima še eno veliko prednost: zelo primerna je za medgeneracijsko povezovanje. Med igranjem utrjujemo spomin, kar je dobrodošlo za najmlajše in starejše. Ko nas bodo otroci premagali v igri Spomin, dobimo jasen znak, da se moramo igrati še malce več, da si naš spomin »povrne kondicijo«.
Gregor Češarek
*Igra Spomin po zaključku akcije stane 2 evra, karte Črni Peter 2 evra, igra Ravnovesje v naravi pa 30 evrov (vse vključno z DDV).
Upravni odbor Lovske zveze Slovenije se je včeraj sestal preko videokonference na 14. redni seji.
Dnevni red seje je obsegal 22 točk, člani Upravnega odbora so med drugim sprejeli vsebinski in finančni načrt Lovske zveze Slovenije za prihodnje leto, določili strukturno delitev sredstev po komisijah, sprejeli so pravilnik o finančno materialnem poslovanju in računovodenju v LZS ter spremembe navodil za izvajanje praktičnega in teoretičnega dela lovskega izpita ter vodenje zbirk podatkov. Prav tako so sprejeli spremembe in dopolnitve pravilnika o lovskem strelstvu, potrdili so predavateljske aktive za izvedbo usposabljanja za preizkus znanja z lovskim orožjem in izvedbo tečaja za pripravo na teoretični del lovskega izpita v letu 2022. Upravni odbor je potrdil izplačilo solidarnostne pomoči iz Zelenega sklada.
Predsednik LZS mag. Lado Bradač je člane seznanil s postopki za izgradnjo nacionalnega lovskega centra v Lukovici, z izvedenimi usposabljanji za izvajanje določenih nujnih nalog po potrditvi afriške prašičje kuge ter tudi z informacijami glede izvajanja skupnih lovov in ukrepi za preprečevanje širjenja covid-19.
Zapustil nas je legendarni poklicni lovec Maks (Maksimilijan) Konečnik.
Akterji prve naselitve risa pred vilo Zlatorog ob 30 obletnici naselitve: mag. Janez Černač, Ciril Štrumbelj, Cilka Konečnik, Lado Švigelj, Janez Čop in Maks Konečnik (z leve proti desni). Foto: Gregor Bolčina
Lov mu je bil položen že v zibelko, ki ga je prvič zazibala 11. 10. 1927 na Koroškem v Gradišču pri Slovenj Gradcu. Med lovske vrste je vstopil leta 1949. Strast do lova ga je vodila na Kočevsko, kjer je bil do upokojitve poklicni lovec v takratnem gojitvenem lovišču Medved Kočevje.
Za svoje nesebično delo je ob proslavi 100. obletnice Lovske zveze Slovenije, 27. 10. 2007 prejel posebno priznanje za prispevek k slovenskemu lovstvu.
Spomin na Maksa bo ostal še dolgo živ v srcih številnih lovcev Evrope.
V okviru lovskih taborov za otroke so v Brkinsko-Kraški Zvezi lovskih družin (ZLD) in v Savinjsko-Kozjanski ZLD predstavili risa, našo največjo divjo mačko.
Udeleženci predstavitve o risih v Savinjsko-Kozjanski ZLD. Foto: Stane Ivanšek
Sodelavci projekta LIFE Lynx so otroke seznanili z biologijo, ekologijo in ogroženostjo risa ter s projektom LIFE Lynx ter jih spoznali s premikanjem risov po slovenskem prostoru glede na podatke, pridobljene s telemetričnimi ovratnicami. Predvajali so jim posnetke in fotografije iz foto-pasti ter pokazali pripomočke, ki jih uporabljajo pri monitoringu risov. Otroci so z zanimanjem poslušali o risih, najbolj so jim bili všeč odlitki stopinj velikih zveri in ovratnice za spremljanje gibanja risov.
Predstavitev v Brkinsko-Kraški ZLD. Foto: Danimir Rebec
Jesensko mulčenje in čiščenje jarkov v dolini Drvanje je pogoje za malo divjad le še poslabšalo. Kam to vodi, se sprašujejo slovenskogoriški lovci in bijejo plat zvona.
Gola in pusta dolina Drvanje med Brengovo in Verjanami. Foto: Marjan Toš
Skupni jesenski lovi na malo divjad počasi postajajo preteklost. Vse več lovskih družin v Slovenskih goricah jih opušča, nekatere so jih skrčile na minimum. Med njimi sta tudi LD Dobrava in LD Lenart, v katerih so se odstrelu fazanov in poljskih zajcev povsem odrekli. Številčnost teh dveh vrst male divjadi je namreč minimalna in v dobršnem delu lovišč resno ogrožena. Skupne jesenske love so omejili tudi v LD Sv. Jurij v Slovenskih goricah, saj ocenjujejo, da dodatno preganjanje ogrožene male divjadi ni več smiselno. Res je, da so v osrednjih Slovenskih goricah skupne jesenske love lani in letos dodatno skrčili oziroma jih marsikje povsem odpovedali zaradi covid-19.
Spomini na stare čase sicer ostajajo, a še več zaskrbljenosti, kaj bo sploh še ostalo zanamcem
Starejša generacija slovenskogoriških lovcev se rada spominja jesenskih lovov na malo divjad po drugi svetovni vojni in vse do začetka osemdesetih let minulega stoletja. Do takrat so imeli v loviščih dovolj fazanov, zajcev in druge male divjadi, razen poljskih jerebic, ki jih je zdesetkala huda zima 1961/62 in po njej si ta priljubljena poljska kura v osrednjih Slovenskih goricah nikoli več ni opomogla. Številčnost fazana v Sloveniji se je v zadnjih desetletjih bistveno zmanjšala, v Slovenskih goricah pa je upadla na minimum. Zato se slovenskogoriški lovci ne strinjajo z ocenami, da fazan ni ogrožen.
Lovci iz Slovenskih goric opozarjajo, da izrazito negativno vpliva nanj tudi spomladansko požiganje zaraslih površin in v novejšem času mulčenje. In temu smo bili priče pred dnevi v dolini reke Drvanje v LD Dobrava. Vsi jarki so ostali brez slehernega rastja, kaj šele kritja za poljsko divjad. Najprej spomladi in zdaj še tik pred zimo, kar je življenjske razmere za poljsko divjad dodatno poslabšalo.
Marjan Toš
Brez vsakega kritja za poljsko divjad. Foto: Marjan TošGoli in očiščeni melioracijski jarek v Zg. Verjanah. Foto: Marjan Toš
Delovni sestanek strokovnih tajnikov usposobljenih članic je zaradi covid-19 tudi letos potekal v obliki videokonference.
Strokovne tajnike sta 16. novembra na videokonferenci pozdravila direktor Strokovne službe LZS mag. Božo Zakrajšek in predsednik LZS mag. Lado Bradač. Slednji je predstavil potek usposabljanja za člane skupin za iskanje poginulih divjih prašičev in člane skupin za izredni odstrel v primeru izbruha afriške prašičje kuge. Izpostavil je tudi predvidene spremembe Zakona o divjadi in lovstvu na področju lovišč s posebnim namenom ter načrtovane spremembe pravilnika o lovskem strelstvu. Mag. Bradač je pojasnil tudi, da ovir za izdajo gradbenega dovoljenja za nacionalni lovski center v Lukovici ni več, razpis za izvajalca gradbenih del bo predvidoma objavljen spomladi 2022.
Nosilci nalog Strokovne službe LZS so na kratko predstavili delovanje Strokovne službe in Uredniškega odbora glasila Lovec, Zlatorogove knjižnice in spletne strani LZS. Sledile so predstavitve opravljenih nalog posameznih usposobljenih članic, to je zvez lovskih družin v letošnjem letu in napovedi za prihodnje leto. Delovni sestanek se je zaključil s pobudami in predlogi strokovnih tajnikov, še posebej pa je bila izpostavljena pobuda, da se tajniki večkrat sestanejo v živo.
Ponovno sta v e-izvedbi odprti dve izobraževanji, in sicer obnovitveni tečaj za usposobljeno osebo in dopolnilno izobraževanje za lovske čuvaje. Izobraževanji sta odprti do 30. novembra.
Foto: Pixabay
Po oddani prijavi preko namenskega programa Lisjak bo vsak udeleženec prejel na e-naslov uporabniško ime in geslo, s katerim se bo prijavil v sistem. Vsak udeleženec mora imeti v Lisjaku vnesen veljaven e-naslov.
Lovci, ki so bili že prijavljeni na ti dve e-izobraževanji, pa niso do vsebin nikoli dostopali, bodo izpisani iz lovske šole. Če želijo izobraževanje kljub vsemu opraviti, naj se ponovno prijavijo!
Za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni covid-19 je potrebno preventivno in odgovorno ravnanje. Udeležba na tečajih in usposabljanjih je dovoljena, če udeleženci izpolnjujejo pogoje PCT in nosijo zaščitne kirurške maske ali maske tipa FTTP2.
Foto: Andrej Miklavčič
Udeležencu, ki PCT pogoja ne izpolnjuje, ali če pred predavanjem oziroma usposabljanjem ne opravi samotestiranja s testi HAG, ali če je test samotestiranja pozitiven, predsednik območne lovske zveze oziroma strokovni tajnik oziroma organizator usposabljanja ne dovoli udeležbe na tečaju oziroma usposabljanju.
Izvajanje skupnih lovov je dovoljeno, če udeleženci izpolnjujejo pogoj PCT. V primeru, če ni mogoče zagotoviti medosebne razdalje vsaj 1,5 metra, je obvezna uporaba zaščitne kirurške maske ali maske tipa FFP2. Za izvedbo skupnega lova pod navedenimi pogoji je odgovorna lovska družina, ki organizira skupni lov.
Foto: Andrej Miklavčič
V ponedeljek, 8. novembra 2021 je začel veljati Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo covid-19 (Uradni list RS, št. 174/01; v nadaljnjem besedilu: Odlok), ki med ukrepi za preprečitve širjenja okužb ter zmanjšanja števila težjih potekov nalezljive bolezni covid-19 kot pogoj za opravljanje dejavnosti, določajo pogoj prebolevnosti, cepljenosti ali testiranja (v nadaljevanju: pogoj PCT), uporabo zaščitne kirurške maske ali maske tipa FFP2 v zaprtih javnih krajih oziroma prostorih, razkuževanje rok in prezračevanje zaprtih prostorov, v katerih se opravlja dejavnost ter začasno omejitev zbiranja ljudi na območju Republike Slovenije.
Tudi lovci moramo delovati preventivno in odgovorno za omejitev širjenja bolezni covid-19, zato pri izvajanju nalog trajnostnega gospodarjenje z divjadjo, kot tudi vseh ostalih aktivnosti, povezanih z lovom, upoštevajmo vse splošno sprejete ukrepe in priporočila NIJZ.
Izvajanje skupnih lovov je tako dovoljeno, če udeleženci izpolnjujejo pogoj PCT in je med udeleženci mogoče zagotoviti medosebno razdaljo vsaj 1,5 metra. V primeru, če te medosebne razdalje ni mogoče zagotoviti, je obvezna uporaba zaščitne kirurške maske ali maske tipa FFP2. Za izvedbo skupnega lova pod navedenimi pogoji je odgovorna lovska družina, ki organizira skupni lov.
Lovovodja mora preveriti, ali udeleženci izpolnjujejo pogoj PCT
Lovovodja mora na zboru lovcev pred skupnim lovom preveriti, ali udeleženci izpolnjujejo pogoj PCT. Če kateri izmed prisotnih na zboru lovcev tega pogoja ne izpolnjuje, lahko pred pričetkom skupnega lova ob navzočnosti lovovodje ali druge osebe, ki jo določi lovovodja, opravi presejalno testiranje s testom HAG za samotestiranje.
Lovcu, ki PCT pogoja ne izpolnjuje, ali če pred skupnim lovom ne opravi samotestiranja s testi HAG, ali če je test samotestiranja pozitiven, lovovodja ne dovoli sodelovanja na skupnem lovu.
Pogoj PCT je izpolnjen, če se lovci izkažejo z veljavno lovsko izkaznico (lovski gostje tudi z veljavnim osebnim dokumentom) in razpolagajo z enim od naslednjih dokazil:
z digitalnim covid potrdilom v digitalni ali papirnati obliki, opremljenim s QR kodo,
z dokazilom o cepljenju zoper covid-19,
z dokazilom o negativnem rezultatu testa PCR, ki ni starejši od 72 ur od odvzema brisa ali testa HAG, ki ni starejši od 48 ur od odvzema brisa.
z dokazilom o pozitivnem rezultatu testa PCR, ki je starejši od deset dni, razen če zdravnik presodi drugače, vendar ni starejši od 180 dni,
z dokazilom o prebolevnosti in dokazilom o cepljenju, s katerim dokazujejo, da so bili v obdobju, ki ni daljše od 180 dni od pozitivnega rezultata testa PCR oziroma od začetka simptomov, cepljene.
Prav tako je po koncu skupnega lova priporočljiva uporaba zaščitne maske pri gibanju in zadrževanju v zaprtih prostorih, če ni mogoče zagotoviti medosebne razdalje najmanj 1,5 metra. Tudi v prihodnje naj pri pregledu uplenjene divjadi usposobljene osebe ravnajo v skladu s higienskimi priporočili NIJZ in priporočili Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Po skupnem lovu ni dovoljeno druženje ter strežba in uživanje hrane in pijače
Z namenom zagotovitve zdravja vseh udeležencev skupnega lova, po skupnem lovu ni dovoljeno druženje ter strežba in uživanje hrane in pijače, prav tako pa ni priporočljivo zadrževanje v zaprtih prostorih.
Navedeni pogoji, ki veljajo za izvedbo skupnih lovov, veljajo tudi za izvedbo skupinskih lovov ter za izvajanje vseh ostalih aktivnosti, povezanih z lovom. Tudi v prihodnje naj pri pregledu uplenjene divjadi usposobljene osebe ravnajo v skladu s higienskimi priporočili NIJZ in priporočili Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Nespoštovanje sprejetih ukrepov je prekršek po 57. členu Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE, 152/20 – ZZUOOP, 142/20, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 82/21, 88/21 – odl. US), za katerega je za posameznika zagrožena kazen od 400 EUR do 4.000 EUR. V primeru povzročitve nevarnosti za zdravje večjega števila ljudi v času, ko je zbiranje ljudi prepovedano zaradi nevarnosti širjenja nalezljive bolezni, pa se posameznik kaznuje z globo od 1.200 EUR do 12.000 EUR. Za prekrške pa se lahko v skladu z določbami 57. a člena zakona izreče v hitrem postopku globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
Lovska zveza Koper je 9. oktobra v Rižani izvedla 2. tabor za mlade pod vodstvom predsednika zveze Fabia Steffeta.
Namen tabora je bil seznanjanje mladih z naravo in lovstvom. Udeležilo se ga je 21 otrok in mladostnikov, ki so izvedeli več o lovstvu in delu lovcev, o naših prostoživečih živalih, o lovskih psih in lovski kulinariki. Ogledali so si tudi lovsko prežo, izdelali solnico ter posadili hrast. Sledilo je kosilo in druženje s predstavitvijo lovske kulture, šeg in običajev ter risanjem na temo lovstva.
Lovska zveza Slovenije je v sodelovanju z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, higiensko službo (VHS) in Lovsko zvezo Maribor v četrtek, 4. novembra, izvedla praktični del usposabljanja za člane skupin za iskanje poginulih divjih prašičev za severnovzhodno Slovenijo.
Foto: Božidar Kunej
Prvi dan usposabljanja za skupine po 25 udeležencev je potekal pri lovskem domu in istoimenskem lovišču Pobrežje – Miklavž. Prva skupina je s prikazom praktične vaje pričela ob 9. uri, druga ob 11:30 in tretja, ob 14. uri.
Načrt terenskega dela je bil sledeč: 1 ura izvajanja biovarnostnih ukrepov pri vstopu in izstopu iz okuženega območja, 1 ura prikaza pristopa k najdenemu poginulemu divjemu prašiču in 2 uri izvedbe iskanja na terenu z uporabo aplikacije WBT. Drugi dan usposabljanja ob enakem časovnem terminu bo v soboto, 6. novembra.
Božidar Kunej
Potek vaje si lahko ogledate v spodnjem prispevku:
Iz Lovske zveze (LZ) Maribor so sporočili, da so zaradi novonastalih neugodnih epidemioloških razmer odpovedali letošnje srečanje s člani Kluba prijateljev lova (KPL) iz Celovca v Dobravi v Slovenskih goricah, načrtovano za 6. novembra.
Dva predsednika, Marjan Gselman (LZ Maribor) in Janez Kaiser (KPL) na praznovanju stoletnice LZ Maribor. Foto: arhiv LZ Maribor
Mariborska zveza že 57 let tvorno sodeluje z zamejskim lovskim klubom na avstrijskem Koroškem in s tem krepi stike in vezi med matičnim narodom in manjšino onstran Karavank. Vsako leto okoli Martinovega organizirajo srečanje s skupnim lovom na malo divjad. Letos je bila za gostitelja srečanja izbrana Lovska družina Dobrava v Slovenskih goricah, ki takšno sodelovanje podpira in je že leta 1989 prvič gostila zamejske koroške lovce.
Častni pokrovitelj letošnjega srečanja je bil trojiški župan David Klobasa, ki je ob prevzemu pokroviteljstva posebej izpostavil pomen tovrstnega sodelovanja med slovenskimi in zamejskimi lovci.
Predsednik LZ Maribor Marjan Gselman je pojasnil, da niso želeli tvegati, a bodo letošnji in lanski odpovedani lov, nadoknadili prihodnje leto, ko bo srečanje lahko sproščeno in brez omejitev. S tem se je strinjal tudi predsednik KPL Celovec Janez Kaiser.
Marko Richter – Zeleni, član Lovske družine Kapla na Kozjaku in pripadnik Slovenske vojske nam je sporočil, da je prejšnji teden najdena povožena divja mačka po oceni strokovnjakov Prirodoslovnega muzeja Slovenije prava.
Povožena divja mačka med Kočevjem in Vinico je bila prava divja mačka. Foto: osebni arhiv Marjana Toša
Muzealci so si namreč pozorno ogledali vse fotografije mačke, povožene na cesti med Kočevjem in Vinico pred vasjo Daljne njive, in ocenili, da gre za divjo mačko in ne za mešanca z domačo mačko. Prirodoslovni muzej Slovenije bo preparat povožene divje mačke prevzel za muzejsko zbirko. O tem sta najditelja obvestila Zdenka in Ignac Lovrenčič iz preparatorske delavnice v Hočah. Najditelj pa bo za osebno zbirko in spomin preparat divje mačke fotografiral in s tem dokumentiral dragoceno najdbo.
Razžalostila nas je žalostna novica, da nas je včeraj, 2. novembra, nenadoma zapustila naša lovska tovarišica Sely de Brea Šubic.
Vedno vedra in čila Sely nam je poleg osebnega vtisa dobre in poduhovljene osebe zapustila tudi številne sledi s svojim strokovnim delom v lovstvu.
Poleg aktivnega dela na področju izobraževanja, kot podpredsednica komisije Lovske zveze Slovenije in predsednica komisije pri Zvezi lovskih družin Gorenjske, se jo bomo številni lovci spominjali tudi kot predavateljice, saj je bila dolga leta članica predavateljskega aktiva za lovskočuvajske tečaje.
Neizbrisno sled je pustila kot soavtorica priročnika Divjad in lovstvo ter avtorica priročnika Mentor in lovski pripravnik.
V slovenskem lovskem prostoru bo spomin na našo Sely še dolgo živ.
Na ogled je nova, oktobrska oddaja o lovstvu, oddaja Dober pogled.Na voljo na spletni strani ali na našem Youtube kanalu.
Oddaja se začenja s prispevkom iz Kidričevega, kjer je potekalo veliko zborovanje lovcev ob stoletnici delovanja Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož. Na strelišču Gaj-Pragersko so potekali Dnevi lovskega strelstva 2021, v okviru katerih je Lovska zveza Slovenije izvedla državno prvenstvo v strelski kombinaciji za veterane in superveterane in državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2021. V Štanjelu pa sta potekali dve zanimivi mednarodni kinološki preizkušnji.
V teku je praktični del usposabljanja članov skupin za iskanje poginulih divjih prašičev. Tokrat nas prijazno gostijo lovski tovariši iz Lovske družine Banja Loka – Kostel, kjer je v soboto, 30. oktobra, na voljo še nekaj prostih mest.
Foto: Gregor Bolčina
Termin je bil namenjen predvsem lovcem, ki so opravili predhodno izobraževanje na daljavo, iz Kočevske in Bele krajine. Ker pa je v obeh terminih v soboto, 30. oktobra (ob 9. in ob 12. uri) še nekaj prostih mest, vljudno vabimo tudi zainteresirane udeležence iz ostalih delov Slovenije.
V terminu 30. oktobra še nekaj prostih mest
V kolikor ste opravili prvo izobraževanje in imate v soboto čas, se obrnite na tajnika vaše lovske družine, da vas prijavi na izobraževanje in tako drugo stopnjo usposabljanja opravite že to soboto. Usposabljanje bo potekalo pri lovskem domu LD Banja Loka – Kostel, Banja Loka 1, 1336 Kostel. Sama praktična vaja traja približno uro in pol.
Sicer pa je predvidenih še 6 tovrstnih izobraževanj na treh lokacijah po Sloveniji (Divača, Maribor in Zasavje). Za marsikoga torej nobena lokacija ne bo blizu.
Vojak in lovec Marko Richter je med opravljanjem službe naletel na povoženo divjo mačko in takoj obvestil vse pristojne službe.
Najditelj povožene divje mačke Marko Richter. Foto: Marjan Toš
Pripadnik Slovenske vojske, sicer pa lovec in naravovarstvenik Marko Richter – Zeleni, član zelene bratovščine s Kaple na Kozjaku, je med opravljanjem službene dolžnosti na cesti med Kočevjem in Vinico pred vasjo Daljne njive našel povoženo divjo mačko.
Obvestil je pristojne službe in tudi Lovsko družino Sinji Vrh, ki se je divji mački odrekla. V kratkem jo bodo prepeljali v Hoče k preparatorju, ki bo pregledal lobanjo in ocenil, ali gre res za divjo mačko ali za morebiti križanca. O najdbi je obveščen tudi Prirodoslovni muzej Slovenije. Richter je povedal, da je bil nad najdbo presenečen, in če se ji bo Prirodoslovni muzej odpovedal, bo preparat divje mačke krasil njegovo sobo lovskih spominov.
Divja mačka (Felis sylvestris) je zver, ki živi v Evropi, v savanah Afrike in v jugozahodni Afriki. Svoje domovanje ima tudi v Sloveniji, kjer je zaščitena živalska vrsta. Najpogostejša je na Notranjskem, južnem Dolenjskem in na Primorskem, svoje domovanje pa si najde tudi v drugih delih. Divja mačka je nekoliko podobna domači mački, vendar je od nje večja, krepkejša in ima debelejši ter krajši rep s črno konico. Divja mačka živi v samotnih listnatih, iglastih in mešanih gozdovih. Pogosto se naseli na skalnatem območju gozda, kjer ima dovolj skrivališč. Človeku in človeškim bivališčem se izogiba.
Lovska zveza Slovenije je v sodelovanju z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ter higiensko službo (VHS) v četrtek, 21. oktobra, izvedla praktični del usposabljanja za člane skupin za iskanje poginulih divjih prašičev za območje ljubljanskega in notranjskega volilnega okoliša.
Foto: Gregor Bolčina
Usposabljanje za skupine po 25 udeležencev je potekalo v in pri lovskem domu LD Tomišelj. Prva skupina je začela ob 9. uri, druga pa ob 12. uri. Načrt terenskega dela je bil sledeč: 1 ura izvajanja biovarnostnih ukrepov pri vstopu in izstopu iz okuženega območja, 1 ura prikaza pristopa k najdenemu poginulemu divjemu prašiču in 2 uri izvedbe iskanja na terenu z uporabo aplikacije WBT.
Predpogoj za prijavo na to usposabljanje je udeležba na predhodnem usposabljanju, ki je potekalo na daljavo prek aplikacije MS Teams. Kdor v sistemu Lisjak ni imel vnesene udeležbe na to usposabljanje, se na praktični del ni mogel prijaviti.
Naslednji skupini bosta usposabljanje opravili na isti lokaciji, v soboto 23. oktobra, sledilo jim bo terensko usposabljanje za lovce iz Kočevske in Bele krajine v Banji Loki, v četrtek 28. oktobra, in v soboto, 30. oktobra. Sledila bodo usposabljanja drugod po Sloveniji.
Gregor Bolčina
Mag. Ivan Ambrožič iz UVHVVR v lovskem domu LD Tomišelj podaja uvodna navodila za usposabljanje.
Vsi udeleženci usposabljanja so dobili (na posodo) pametne telefone z naloženo aplikacijo WBT.
Povezovanje telefonov na telefonsko omrežje in zadnja navodila za zagon aplikacije.
Špela Vidrih – vodja VHS demonstrira razkuževanje čevljev.
Označevanje kadavra.
Oblačenje zaščitne obleke.
Nalaganje kadavra v transportno vrečo.
Znan prizor – tokrat to niso gonjači, ampak iskalci poginulih divjih prašičev.
Najden poginuli divji prašič. Eden od iskalcev v telefonu označuje gps lokacijo, drugi pa označuje kadaver.
Praktično usposabljanje za iskanje poginulih divjih prašičev. Foto: Gregor Bolčina
Prejeli smo več vprašanj v zvezi z izvajanjem skupnih lovov in ukrepov, ki jih moramo upoštevati lovci med lovom in po lovu.
Foto: Urša Kmetec
Ukrepi, ki jih je v zvezi s preprečevanjem širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 sprejela Vlada Republike Slovenije, posebej ne določajo pogojev, pod katerimi se izvajajo naloge trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, med njimi tudi izvajanje skupnih lovov, ki jih lovci izvajamo na podlagi koncesijskih pogodb za trajnostno gospodarjenje z divjadjo.
Ne glede na to moramo tudi lovci delovati preventivno in odgovorno za omejitev širjenja bolezni covid-19, zato pri izvajanju nalog trajnostnega gospodarjenje z divjadjo, kot tudi vseh ostalih aktivnosti, povezanih z lovom, upoštevajmo vse splošno sprejete ukrepe in priporočila NIJZ.
Eden izmed pogojev, pod katerimi je dovoljeno zbiranje ljudi, je na podlagi Odloka o začasni omejitvi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 129/21, 132/21, 135/21, 140/21, 146/21, 149/21) in Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 147/21, 149/21, 152/21, 155/21, 157/21 – skl. US) tudi pogoj PCT.
Za zdravje vseh udeležencev skupnega lova je priporočljivo, da se ta pogoj preveri na zboru lovcev pred skupnim lovom. V primeru, da kateri izmed prisotnih na zboru lovcev tega pogoja ne izpolnjuje, pa lahko pred pričetkom skupnega lova opravi presejalno testiranje s testom HAG za samotestiranje.
Prav tako je po koncu skupnega lova priporočljiva uporaba zaščitne maske pri gibanju in zadrževanju v zaprtih prostorih, če ni mogoče zagotoviti medosebne razdalje najmanj 1,5 metra. Tudi v prihodnje naj pri pregledu uplenjene divjadi usposobljene osebe ravnajo v skladu s higienskimi priporočili NIJZ in priporočili Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Po enoletnem premoru, ki ga je zakrivila epidemija covid-19, so 16. oktobra, na 47. Srečanju lovskih pevskih zborov in rogistov v Medvodah, ponovno zadoneli številni lovski rogovi in spet se je slišalo ubrano zborovsko petje.
Foto: Urša Kmetec
Praznik lovske kulture, na katerem je nastopilo 27 zborov in skupin rogistov, se je začel z uvodnimi fanfarami Domžalskih rogistov. Predstavnik organizatorja dogodka, predsednik Kulturnega društva Simon Jenko Lovski pevski zbor Medvode Janez Šubic je v dobrodošlici zaželel: »da bi imeli moč, voljo in dovolj podpore lovsko kulturo še naprej približevati širši javnosti.«
47. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov, Medvode
Nastopajoče in obiskovalce sta pozdravila tudi župan občine Medvode Nejc Smole in predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, ki je povedal: »Strah pred druženjem se je zarezal tudi v naše lovske kosti. To ni prav. Prav je, da se družimo, zapojemo in se poveselimo, seveda ob izpolnjenemu pogoju PCT. Hvala, da se danes lahko družimo in z veseljem bom prisluhnil vašemu petju in igranju.«
Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov je po 25 letih ponovno potekalo v Medvodah. Program rogistov je bil v celoti posvečen spominu na Jožeta Grleca, skladatelja in glasbenega strokovnjaka na področju lovskih rogov; zaigrali so skladbe Skupaj lovci, Koračnica lovcev, Pozdrav rogistov, Koračnica, Veselo na lov, Mi smo lovci in Konec lova. V skupnem pevskem nastopu so se zbori predstavili z Zdravljico ter pesmimi Medvoška, Lovčeva ljubezen, Od Urške, Triglav, Lovska in Mi smo lovci.
Program so popestrili Metod Ferbar, ki je predstavil Romanje na Šmarno goro – pridigo, ki jo je za svojega strica Jakoba, ki je služboval na Šmarni gori, napisal sam France Prešeren; Zvone Nagode, ki je interpretiral duhovnika, pisatelja, pesnika, domoljuba in gornika Jakoba Aljaža ter KUD Jarem s skečem Rana ura, ki je nastal po črtici pisatelja in slikarja Ivana Malavašiča.
Foto: Urša Kmetec
Člani Lovske družine Medvode in Lovske družina Šmarna gora so predstavili lovski ropot, oponašalec jelenjega rukanja Simon Ferlinc pa tekmovalne discipline z letošnjega evropskega prvenstva. Na dogodku so predstavili tudi dela slikarja Andreja Militarova, rezbarja Franca Barbiča in strojilca kož Marjana Petrača.
Ob tej priložnosti je Lovska zveza Slovenije podelila zlato plaketo prve stopnje za lovsko kulturo Andreju Militarovu ter posthumno Francu Barbiču – priznanje je ob minuti tišine prevzel njegov sin. Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS je podelila tudi red za lovske zasluge tretje stopnje Lovskemu pevskemu zboru Medvode.
Foto: Urša KmetecFoto: Urša Kmetec
Ob zaključni besedi predsednika Komisije za lovsko kulturo in odnose z javnostmi mag. Jani Šalamona so organizatorji prapor prireditve predali Zvezi lovskih družin Prekmurje, ki bo prihodnje leto v Prekmurju organizirala 48. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov ter praznovala že 100-obletnico ustanovitve Prekmurskega lovskega društva.
… je bil slogan letošnje, že četrte slikarske kolonije, ki jo je v avgustu 2021 organizirala Zveza lovskih družin (ZLD) Novo mesto, v sodelovanju z likovniki občine Trebnje, katerih predsednik je Branko Praznik, ki je izdatno pomagal tudi pri organizaciji.
Foto: Branko Praznik
Udeležba je bila nadvse dobra, saj je bilo prisotnih kar dvajset slikarjev iz širšega območja Slovenije, med katerimi je vsako leto tudi več lovcev. Ustvarjali so v prelepem okolju lovskega doma Lovske družine Velika Loka na Primskovem, kar so nam omogočili lovci lovske družine s starešino Sandijem Bregarjem na čelu.
Za dobro počutje in izvrstno prehrano smo poskrbeli organizatorji, saj menimo, da še kako drži tisti stari rek, da gre ljubezen skozi želodec. Tako slikarji radi pridejo in večinoma svoje izdelke poklonijo Lovski zvezi Slovenije. Za dobrodelni ples tako ne bo problemov za zbiranje artiklov za prodajo in tudi za kakšno drugo priložnost se bo našlo darilo. Predlog sodelujočih je bil, da kolonija postane tradicionalna in mislim, da tudi bo.
Slike in druge izdelke, postavimo na ogled v stalno galerijo likovnih del v stavbi ZLD v Novem mestu. Likovna dela smo v lanskem letu razstavili na še nekaj drugih lokacijah po Novem mestu. Zaradi znanih razlogov preprečevanja širjenja Covid 19, smo bili pri postavitvi razstav kar omejeni tako, da nismo gostovali niti na sedežu Lovske zveze Slovenije. Si pa želimo letošnje in tudi del lanskih izdelkov, predvsem panjske končnice, razstaviti v Ljubljani, ko bo galerija prosta.
Foto: Branko Praznik
V imenu slikarjev se zahvaljujem Komisiji za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS, lovski družini Velika Loka, Branku Prazniku, Sandiju Bregarju in vodstvu ZLD Novo mesto, še posebej predsedniku Francu Jarcu.
Lov je osnovna naloga lovcev, lovska kultura, ki je pa široka paleta naših aktivnosti, pa je nadgradnja lovske dejavnosti in priča o ozaveščenosti in visoki stopnji kulture nekega naroda. Mislim, da ni potrebno razlagati, da ni samo denar tisti, ki spodbuja lovsko kulturno dejavnost. Nekoč teh denarnih vzpodbud ni bilo, pa se je kulturno življenje lovcev vseeno širilo in vzplamtelo do današnjih razsežnosti. Naj bo še naprej tako, lovci, ki se s tovrstno dejavnostjo ukvarjate, bravo in čestitke.
Lovska zveza Slovenije in Kulturno društvo Simon Jenko Lovski pevski zbor Medvode Vas vabita na »PRAZNIK LOVSKE KULTURE«, na 47. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov, ki bo v soboto, 16. oktobra 2021, ob 14. uri, v Športni dvorani v Medvodah, Ostrovrharjeva ulica 4.
Lovska organizacija v Mariboru je od vsega začetka odgovorna članica krovne organizacije slovenskih lovcev – Neprecenljivo je njeno kulturno in narodno-politično poslanstvo v turbulentnih časih po prvi svetovni vojni – Danes je v 45 lovskih družinah Lovske zveze Maribor združenih 2.100 lovcev, med njimi tudi nekaj lovk.
Gostje in udeleženci zborovanja v Narodnem domu. Foto: Čerič
V veliki Maistrovi dvorani Narodnega doma Maribor, v hiši, v kateri so se ob prevratu leta 1918 odigrali za slovenstvo v mestu ob Dravi in na slovenskem Štajerskem številni prelomni dogodki, je bila 7. oktobra slavnostna akademija ob stoletnici Lovske zveze Maribor. Dogodek pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja, je pritegnil veliko pozornosti in je vnovič potrdil veljavo in pomen lovske organizacije na Štajerskem.
Program je povezoval zgodovinar in radijski urednik Stanislav Stane Kocutar, sicer član LD Kamnica. V kulturnem programu so nastopili mariborski lovski rogisti pod dirigentsko palico maestra Marjana Goloba in vokalna skupina Cantare. Neverjetno svečano ozadje in sceno so oblikovali praporščaki vseh lovskih družin iz mariborske zveze in iz sosednjih lovskih zvez ter iz Kluba prijateljev lova Celovec. Skupaj se jih je po arhaičnem stopnišču Narodnega doma do veličastne Maistrove dvorane sprehodilo kar 55.
Slavnostne akademije se je poleg množice lovcev udeležilo tudi veliko gostov, med katerimi so bili predsednik državnega zbora Igor Zorčič, kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, direktor direktorata za lovstvo in ribištvo mag. RobertRežonja, mariborski župan AleksanderSaša Arsenovič, predsednik Lovske zveze Slovenije mag. LadoBradač, predsednik KPL iz Celovca Janez Kaiser, predstavniki številnih območnih ZLD in LZ iz vse Slovenije, župani štajerskih občin, predstavniki LPN in lovske inšpekcije.
Slavnostni govornik je bil predsednik Državnega zbora Igor Zorčič. Med drugim je dejal: »Vesel sem, da lahko danes z vami delim ta izjemen jubilej – stoletnico organiziranega lovstva na Štajerskem. Visoka obletnica Lovske zveze Maribor dovolj zgovorno priča o vaši veliki vztrajnosti, ki je omogočila nastanek in dolgoletno delovanje vaše zveze, ter izjemni ljubezni do narave, s čimer si zveza zagotavlja prepoznavno delovanje in družbeni ugled. Štajerci ste še posebej znani po vaši ljubezni do lova, pri čemer ste svoje poslanstvo – ohranjanje naravnega ravnovesja – še nadgradili z bogatimi družbenimi dejavnostmi vaših lovski družin in zveze. Lovski kulturi ter negovanju lovske tradicije in običajev ste dodali bogato kulturno življenje s prireditvami, razstavami in druženji. Vselej izkažete solidarnost s sočlani in drugimi člani vaših skupnosti, prispevate pa tudi k razvijanju in promociji sodobne pridobitvene dejavnosti, kot je lovski turizem in »foto« lov na velike zveri. Prepogosto se lov enači zgolj s poseganjem po orožju in streljanjem, vendar je lov danes veliko več. Je šport in rekreacija, je gospodarska dejavnost, je vrhunska kulinarika, je okoljevarstvo. Ko danes govorimo o lovskih družinah in zvezah, imamo v mislih veliko število zagnanih entuziastov, ki skrbijo za obstoj različnih živalskih vrst, za ohranjanje naravnega ravnovesja in bogastva. Lovci sodelujete tudi pri ozaveščanju družbe o pomenu trajnostnega razvoja in razširjate glas, da si vsa živa bitja delimo isti planet in se moramo zato naučiti sobivati, divjim živalim pa dopustiti življenje v njihovih naravnih okoljih. Vaše lovske družine in zveze so tudi odličen primer dobre organiziranosti in solidarnosti družbe. Nenazadnje pa naj izpostavim tudi zgodovinski pomen lovske zveze za Maribor in za Slovence. Lovska zveza Maribor oziroma takratna podružnica Slovenskega lovskega društva v Mariboru je bila ustanovljena v turbulentnih časih po prvi svetovni vojni, po boju za severno mejo in v časih ponemčevanja Maribora, ki se je kasneje z dvigom nacizma samo še stopnjevalo. Organiziranje društva je imelo tako ob vseh njegovih kulturnih dejavnosti pomemben prispevek za ohranjanje slovenstva na Štajerskem. V Sloveniji smo upravičeno ponosni na našo bogato kulturno dediščino, v katero nedvomno sodi tudi zgodba o organiziranem lovstvu«.
Slavnostno akademijo so sklenili s premiero monokomedije Naj ostane med nami avtorja Toneta Partljiča. Z njo se je doživeto in igralsko prepričljivo predstavil dramski Igralec Bojan Maroševič s statisti iz KUD Pekre. Pred akademijo je bil na balkonu Narodnega doma kljub deževnemu vremenu krajši koncert lovskih rogistov. Pred družabnim srečanjem v preddverju Maistrove dvorane so mariborski lovski zvezi čestitali za stoletnico in ji podarili spominska darila in plakete predstavniki ZLD Gorica, ZLD Kočevje, SK ZLD Celje, Koroške lovske zveze, ZLD Ptuj – Ormož, ZLD Prekmurje, Lovačkog saveza osiječko-baranjske županije v sosednji Hrvaški in KPL iz Celovca.
dr. Marjan Toš
Fotoutrip s slavnostne akademije ob 100 letnici LZ Maribor/ vse foto Čerič, Maribor
Strokovno-znanstveni svet LZS je objavil razpis za podelitev finančnih nagrad za najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela s področja divjadi in lovstva, ki so bila izdelana in končana v obdobju 2020 – 2021.Prijave so možne do ponedeljka, 15. novembra, do 12. ure.
Foto: Pixabay
Na razpis se lahko prijavijo posamezniki, ki so v letih 2020 in 2021 izdelali in zaključili diplomsko, magistrsko ali doktorsko delo, v katerem so proučevali/obravnavali: divjad; ostale vrste prostoživečih živali, zanimive za lovsko organizacijo; življenjsko okolje divjadi; naravoslovne, družboslovne, humanistične in/ali (bio)tehnične teme, povezane z lovstvom.
Prispevki bodo objavljeni v Zlatorogovem zborniku
Predvidena vrednost razpisanih sredstev znaša 2.000 evrov. Višina (neto) dodeljenih sredstev za posamezno zaključno nalogo znaša: za doktorsko delo 300 evrov, za magistrsko delo (vključno z bolonjskim magisterijem druge stopnje) 200 evrov in za diplomsko delo 100 evrov.
Prejemnik sredstev mora v roku petih mesecu po podpisu dogovora z LZS za objavo v Zlatorogovem zborniku pripraviti in glavnemu uredniku oddati vsaj en znanstveni ali strokovni prispevek (praviloma članek).
Letos mineva okroglih sto let od ustanovitve Podružnice Slovenskega lovskega društva v Mariboru.
Vodstvo LZ Maribor ob stoletnici napoveduje nadaljevanje bogate tradicije štajerskega lovstva. Foto: arhiv LZ Maribor
Ustanovljena je bila na pobudo Dragotina Klobučarja, enega od soustanoviteljev Slovenske lovske organizacije leta 1907. Klobučar je tudi prevzel funkcijo prvega predsednika mariborske podružnice SLD, ki je začela delovati z majhnim številom članov. Mariborska podružnica je ustanovila svoje odseke v sodnih okrajih Maribor, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Slovenska Bistrica, Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec.
Imela je pomembno narodno-politično vlogo, saj so štajerski lovci že pred prevratom pomagali krepiti slovenski značaj pokrajine in Maribora. Osnovno poslanstvo mariborske podružnice SLD je bila seveda skrb za obnovo nekdanjih bogatih staležev divjadi v naravno bogatih revirjih Pohorja, Kozjaka, Dravskega polja in Slovenskih goric. Za Dragotinom Klobučarjem je funkcijo predsednika podružnice prevzel primarij dr. Hugon Robič, ki ga je nasledil primarij dr. Mirko Černič, njega pa dr. Bogdan Pogačnik, ki je bil hkrati podpredsednik Zveze lovskih društev Dravske banovine v Ljubljani.
Naslednica podružnice je zdajšnja Lovska zveza Maribor, ki združuje 45 lovskih družin s preko 2.100 člani. Ob jubileju bo 7. oktobra, ob 17. uri, v Maistrovi dvorani v Narodnem domu slavnostna akademija, ki se je bodo poleg lovcev udeležili še predsednik Državnega zbora RS Igor Zorčič, kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, direktor Direktorata za lovstvo in ribištvo mag. RobertRežonja, mariborski župan Saša Arsenovič in predsednik Lovske zveze Slovenije mag. LadoBradač.
Slavnostni govornik bo Igor Zorčič, lovce in njihove goste pa bo nagovoril in pozdravil predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman. V kulturnem programu bodo nastopili mariborski lovski rogisti, vokalna skupina Cantare in dramski igralec Bojan Maroševič. Premierno bo predstavil monokomedijo Naj ostane med nami avtorja Toneta Partljiča. Pred akademijo bo ob 16.30 na balkonu ND krajši koncert lovskih rogistov in na ulici kneza Koclja svečana povorka lovskih praporščakov. Dogodek, ki bo zagotovo pritegnil tudi številne meščane Maribora.
Slovenska ekipa je na 22. evropskem prvenstvu v oponašanju jelenjega rukanja, ki je med 1. in 4. oktobrom potekalo na Madžarskem, osvojila odlično drugo mesto.
Foto: Jani Šalamon
Ekipa Lovske zveze Slovenije v sestavi Tadej Klemenšek, Blaž Šuler in Simon Ferlinc se je tudi letos izkazala in potrdila svojo kakovost, saj je ekipno drugo mesto osvojila med štirinajstimi sodelujočimi državami. Čestitke!
4. oktobra obeležujemo svetovni dan varstva živali. Prvič so ga obeležili leta 1931 v Firencah, na ekološkem kongresu, z namenom opozoriti na zaskrbljujoči položaj ogroženih živalskih vrst.
Prvotni namen svetovnega dne živali je bil osveščanje javnosti o ogroženih in skoraj izumrlih živalskih vrstah. Dandanes je ta dan posvečen vsem živalskim vrstam, s katerimi si delimo planet, in s katerimi smo neizogibno povezani.
Z donenjem rogov Prekmurskih rogistov in z Zdravljico, ki jo je zapel Lovski pevski zbor LD Škale, se je v nedeljo, 26. septembra, začel slovenski dan na Svetovni razstavi “Eno z naravo” na Madžarskem.
Foto: Gregor Bolčina
Slovenija se namreč na povabilo organizatorjev predstavlja na enem največjih in najpomembnejših dogodkov s področja narave in lovstva, ki poteka od 25. septembra do 14. oktobra 2021 v kongresnem in razstaviščnem centru Hungexpo v Budimpešti. Slovenijo zastopajo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavod za gozdove Slovenije, Zavod za ribištvo Slovenije, Ribiška zveza Slovenije in Lovska zveza Slovenije.
Na slovesnem dogodku 26. septembra so udeležence nagovorili kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, madžarski kmetijski minister dr. Istvan Nagy, predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miro Žaberl in predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.
“Slovenija se ponaša s čudovito naravo … zasluga za to gre tudi slovenskim lovcem! Kajti prav varstvo narave je temeljno poslanstvo slovenskih lovcev. Lovci smo vsak dan v naravi, tudi kot priče posledic nenehnih in grobih posegov v življenjski prostor, ki si ga delimo z drugimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. Zato se še toliko bolj zavedamo pomena ohranjanja biotske raznovrstnosti,” je v nagovoru poudaril mag. Bradač.
Več o dogodku v eni izmed prihodnjih številk Lovca.
Na letošnji generalni skupščini Združenja zvez za lov in varstvo divjadi (FACE), ki tokrat poteka v Budimpešti, je bilo potrjeno delo dosedanjega vodstva FACE ter sprejet nov program dela.
Foto: Lado Bradač
Torbjörn Larsson ostaja predsednik FACE še en mandat, Srečko Žerjav pa je bil ponovno potrjen za podpredsednika evropske zveze oziroma za predsednika Centralnega regiona (Avstrija, Češka, Madžarska, Švica, Slovaška in Slovenija).
Skupščine FACE, ki združuje 7 milijonov evropskih lovcev, se je udeležil tudi predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač. Delegati so na skupščini pregledali aktivnosti, izpeljane na podlagi odločitev zadnje skupščine 30. marca 2021. Ena izmed pomembnejših tem je bila aktivnost lovcev v okviru institucij Evropske unije. Določili so tudi termine pomembnejših sestankov v letu 2022: srečanje članic FACE bo potekalo med 5. in 7. aprilom v Varšavi, generalna skupščina FACE pa bo septembra v Bruslju.
Vse aktivnosti in program dela skupščine FACE so dosegljive na spletni strani.
Torbjörn Larsson ostaja predsednik FACE še en mandat. Foto: FACEFoto: Lado BradačFoto: Lado BradačFoto: Lado Bradač
Savinjsko Kozjanska zveza lovskih družin (SKZLD) je včeraj v Celju pripravila sprejem za strelca Frančka Gorazda Tirška, člana LD Gornji Grad. Za izjemne dosežke na paraolimpijskih igrah v Tokiu je prejel zlati znak za lovske zasluge Lovske zveze Slovenije.
Zlati znak za lovske zasluge predajata predsednik LZS mag. Lado Bradač in direktor Strokovne službe LZS mag. Božo Zakrajšek. Foto: Urša Kmetec
“Presenečen sem in počaščen, priznanje sprejemam s ponosom,” je vidno ganjen povedal Franček Gorazd Tiršek, sicer dobitnik kar štirih paraolimpijskih odličij – na nedavno končanih igrah v Tokiu je z zračno puško osvojil srebrno in bronasto odličje, ima pa tudi srebrni medalji iz Londona (2012) in Ria (2016).
Zasluženo priznanje mu je podelil predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač: “Le ti veš, koliko truda, garanja in odrekanja je bilo potrebno; kdor ne hodi po tej poti, si tega ne more predstavljati.”
“S svojim uspehi si osrečil tudi nas,” se je Naniju, kot Tirška kličejo prijatelji, po krajšem nagovoru zahvalil predsednik SKZLD Celje Maksimiljan Arlič in mu podelil še kristalno spominsko priznanje.
Foto: Urša Kmetec
“Narava je tista, ki mi daje mentalno moč, ki očisti glavo in me napolni z energijo, je poseben dejavnik v mojem življenju, ki daje piko na i k mojim uspehom,” je povedal Tiršek, ki tudi po tako velikem uspehu nima časa počivati na lovorikah, kajti že to soboto ga čaka nastop na državnem prvenstvu.
Franček Gorazd Tiršek se je s paraolimpijskih iger v Tokiu vrnil kar z dvemi odličji. Foto: Urša KmetecSprejem za Frančka Gorazda Tirška na sedežu Savinjsko Kozjanske zveze lovskih družin v Celju. Foto: Urša Kmetec
Podrobnejši prispevek bo objavljen v eni izmed prihodnjih številk Lovca.
V Kidričevem je bilo v nedeljo, 12. septembra, veliko zborovanje lovcev ob stoletnici ustanovitve podružnice Slovenskega lovskega društva na Ptuju. Njena naslednica je Zveza lovskih družin Ptuj – Ormož, ki združuje 24 lovskih družin s 1009 člani in članicami. Po velikosti je deseta največja območna zveza v Sloveniji, a med najbolj aktivnimi v okviru Lovske zveze Slovenije.
Čestitke ptujske županje Nuške Gajšek predsedniku ZLD Ptuj-Ormož dr. Srečku F. Kropetu. Foto: Marjan Toš
Kidričevo je bilo na praznično nedeljo ptujskih in ormoških lovcev odeto v zeleno. Člani zelene bratovščine so prišli iz vseh koncev in napolnili veliko dvorano restavracije Pan. V zraku je bilo čutiti eno samo pričakovanje, saj se stoti list življenja ne obrne pogosto. In tisti, ki mu pripade ta čast, je lahko priča zgodovinskemu trenutku. Temu smo bili priče vsi, ki smo na povabilo vodstva ZLD Ptuj – Ormož, njenega predsednika doc. dr. Srečka Felixa Kropeta in njegovih sodelavcev, prišli v Kidričevo. Veliko nas je bilo in gostitelji so nas pozdravili prešerno razpoloženi. Zelene vejice za klobuki, lovski kroji, vedro razpoloženje in za nameček še izjemno lepo zgodnje jesensko vreme. Lepšega praznika skoraj nismo mogli doživeti.
Zborovanje in slavnostna akademija ob stoletnici organiziranega lovstva na ptujsko-ormoškem zgodovini v spomin in prihodnosti v izziv
Veličastno je izgledal zbor praporščakov, ki so prišli na oder in naredili nepozabno sceno. Zven ptujskih lovskih rogistov je napovedal dogodek zgodovini v čast in prihodnosti v pozdrav. Spremljali smo domiselni kulturni program, ki ga je izvrstno povezoval Miha Masten, in v katerem so nas dobesedno navdušili ptujski lovski rogisti, ki so za nameček še ubrano zapeli in za odhod praporščakov zaigrali koračnico. Orosilo se je oko marsikaterega starejšega lovca in ga spomnilo na leta, ko je druženje po lovih spremljala lepa slovenska lovska pesem in se je po zelenih logih razlegel zvok harmonike, klarineta in trobente. To so bili lepi, stari dobri časi, so se spominjali ptujski lovski očanci, ki jih na akademiji ni bilo malo.
Preprosto, a posrečeno sceno je dopolnil novi grb ZLD Ptuj – Ormož. Na njem je upodobljen jerebičji par, ki predstavlja zvestobo. Novi grb, ki je prvi tovrstni prepoznavni znak lovske organizacije na Slovenskem, simbolizira zvestobo ptujskih in ormoških lovcev stoletnemu izročilu in temeljnim vrednotam slovenskega lovstva in lovske organizacije. Zelo izvirno in posrečeno.
Ptujski rogisti so tudi ubrano zapeli. Foto: Marjan TošČastni pokrovitelj praznovanja Alojz Kovšca. Foto: Marjan Toš
Lovce in njihove goste sta na svečani akademiji v Kidričevem pozdravila in nagovorila doc. dr. Srečko Felix Krope, predsednik ZLD Ptuj-Ormož, ptujska županja Nuška Gajšek (ZLD je podelila statuo Mestne občine Ptuj), župan Občine Kidričevo Anton Leskovar in zaradi zadržanosti s pozdravnim pismom predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.
Slavnostni govornik je bil častni pokrovitelj praznovanja, predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca. Njegov govor je bil nekaj izjemnega, saj je odkrito, preudarno, brez dlake na jeziku, a spoštljivo in smiselno opozoril na aktualnost trenutka, v katerem se nahaja slovensko lovstvo in slovenska lovska organizacija. Njegov govor bi lahko primerjali s programskimi vizijami nekaterih slovenskih lovskih legend izpred davnih desetletij, le da jim je govornik dodal primesi aktualnega časa. Sporočilno izjemno aktualno, neposredno, spoštljivo do preteklosti in optimistično do prihodnosti. Spominjal je na čase, ko smo imeli lovske vizionarje in ljudi, ki so se znali zavzeti za nas.
V Kidričevem smo doživeli lep in nepozaben lovski praznik, na katerem smo obrnili list za prihodnjih sto let, za čas, ki predstavlja nove izzive, kot je napovedal predsednik ZLD Ptuj – Ormož doc. dr. Krope.
dr. Marjan Toš
Spominsko plaketo LZS prejema častni predsednik ZLD Ptuj-Ormož mag. Emilijan Trafela. Foto: Marjan Toš
V Postojni od 13. do 16. septembra poteka neformalno srečanje generalnih direktorjev EU za lovstvo. Dogodka se je udeležil tudi direktor Strokovne službe LZS mag. Božo Zakrajšek, ki je predstavil delovanje Lovske zveze Slovenije in informacijski sistem Lisjak.
Direktor Strokovne službe LZS je na srečanju predstavil delovanje Lovske zveze Slovenije. Foto: MKGP
Na včerajšnjem plenarnem zasedanju, ki se ga je udeležilo 13 držav članic EU, Evropske komisije ter Združenja zvez za lov in varstvo divjadi v EU (FACE) in Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranjanje divjadi (CIC) so obravnavali teme, kot so afriška prašičja kuga z aktualno situacijo v državah EU in preventivnimi ukrepi ali ukrepi zmanjšanja možnosti širitve, izkušnje in ukrepanje ob vse pogostejšem pojavljanju divjadi v naseljih in javnih površinah, kjer lov ni dovoljen, ali je izredno otežen, ter predstavitev upravljanja z divjadjo v Sloveniji v loviščih in loviščih s posebnim namenom, vključno z nacionalno ureditvijo lovstva ter problematiko možnega skupnega upravljanja sosednih držav na ravni populacij posamezne vrste divjadi (zlasti divjega prašiča in navadnega jelena).
Udeleženci so bili navdušeni nad predstavitvijo mag. Zakrajška, še posebej generalni direktor CIC Tamás Marghescu, s katerim sta se sestala in opravila neformalni razgovor, med drugim o udeležbi na Svetovni razstavi na Madžarskem “Eno z naravo”.
Direktor Strokovne službe LZS mag. Božo Zakrajšek in generalni direktor CIC Tamás Marghescu Foto: MKGP
Svoj novi program delovnih oblek za lovce je na včerajšnjem dogodku predstavilo podjetje Prevent&Deloza d.o.o., ki oblači tudi strelsko ekipo LZS, in ki je izdelalo tudi prve vzorčne modele uniform za lovske čuvaje.
Svetovna razstava »Eno z naravo« (»One With Nature«) na Madžarskem zagotovo bo, zatrjujejo organizatorji. Gre za enega največjih in najpomembnejših dogodkov s področja narave in lovstva, ki bo potekal od 25. septembra do 14. oktobra 2021 v kongresnem in razstaviščnem centru Hungexpo v Budimpešti.
One With Nature
Kaj si bo mogoče ogledati?
Z organizacijo svetovne razstave lovstva in narave (World of Hunting and Nature Exhibition) na Madžarskem želijo predstaviti pomen ohranitve narave ter spodbuditi k razumevanju vloge lovstva, ribištva in gozdarstva pri njenem trajnostnem upravljanju. Na več kot 75.000 kvadratnih metrih, to je v vseh osmih razstavnih halah, bodo poleg sejma potekale številne konference, predavanja, predstavitve tradicionalnih metod lova, razstava trofej in razstava najnovejših tehnologij. Obiskovalci bodo lahko poskušali tudi izbrane jedi, pripravljene z madžarske divjačine in rib.
Glavna zanimivost dogodka bo osrednja madžarska razstava na 5.650 kvadratnih metrih, ki bo prikazala lovstvo kot sestavni del več kot 1.000 letne madžarske zgodovine. Večja zanimivost dogodka bo tudi razstava trofej, na kateri si bodo obiskovalci lahko ogledali divjad karpatskega bazena in divjad sveta v aktivnih dioramah, ki bodo nudile poučno vizualno izkušnjo. Organizatorji pripravljajo zunanje in notranje predstavitve tradicionalnih lovskih metod, kot so lov z lokom, sokolarstvo ter lov s konji in psi. Bogastvo madžarskih voda bo predstavljeno na več kot 700 kvadratnih metrih, z 2.000 ribami 50 različnih vrst.
Slovenija se bo predstavila na slovenskem dnevu
Na svetovni razstavi se se bo po trenutnih podatkih predstavljalo okoli 100 držav, približno polovica na lastnih razstavnih prostorih; vabilo k sodelovanju je februarja prejela tudi Slovenija, ko sta se v Ljubljani srečala Zoltan Kovács, vladni komisar Madžarske za pripravo razstave »One With Nature« in dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Foto: Matija Janc
Vabilo za sodelovanje na svetovni razstavi je prejela tudi Lovska zveza Slovenije, ki se bo predstavila na skupnem razstavnem prostoru Slovenije, v hali A, skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavodom za gozdove Slovenije in Ribiško zvezo Slovenije. Slovenija se bo še posebej predstavila na slovenskem dnevu, ki bo v nedeljo, 26. septembra. Na njem bodo s krajšim kulturnim programom sodelovali tudi slovenski lovski rogisti in lovski pevski zbor.
V okviru razstave bo 25. septembra potekala tudi evropska konferenca Združenja zvez za lov in varstvo divjadi v EU (FACE). Osrednja tema konference bo o bruseljskem vplivu na odločanje o lovu in ohranjanju narave. Potekale bodo panelne razprave o karnivorih (mesojedih živalih), pticah selivkah ter o mednarodnih medijih in političnih vprašanjih, povezanih z lovom in ohranjanjem. 24. septembra pa bo FACE predstavil prenovljeni Manifest o biotski raznovrstnosti, ki dokazuje povezavo med lovom in ohranjanjem v Evropi.
Na strelišču Gaj – Pragersko so 3. in 4. septembra potekali Dnevi lovskega strelstva 2021, v okviru katerih je Lovska zveza Slovenije izvedla Državno prvenstvo v strelski kombinaciji za veterane in superveterane 2021 in Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2021.
Na državnem prvenstvu v strelski kombinaciji za veterane in superveterane 3. septembra je sodelovalo 88 strelcev. Tekmovanje je ob zvokih rogov Rogistov ZLD Ptuj-Ormož odprl direktor Strokovne službe LZS mag. Božo Zakrajšek, ki se je zahvalil vsem sodelujočim za organizacijo tako zahtevne prireditve, ki je v zadnjih letih prerasla zgolj tekmovalne okvire: »saj je postala tudi prostor druženja, spoznavanja novosti na področju lovstva in lovske opreme ter dobrodelnosti. Posebna zahvala in priznanje pa gre gonilni sili Dnevov lovskega strelstva, predsedniku Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje LZS Matiji Jancu za opravljeno delo in veliko promocijo slovenskega lovskega strelstva.«
Foto: Bojan Gorenc
Državnega prvenstva v strelski kombinaciji OPEN 2021, ki je potekalo 4. septembra, se je udeležilo 88 tekmovalcev. Strelsko tekmovanje so si med drugim ogledali tudi državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve dr. Božo Predalič in generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo mag. Robert Režonja ter predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca. Slednji je ob zaključku tekmovanja skupaj s predsednikom Lovske zveze Slovenije mag. Ladom Bradačem in predsednikom Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje LZS Matijo Jancem podelil priznanja najboljšim strelcem in strelkam ter ekipam.
Foto: Bojan Gorenc
V okviru prireditve je potekal sejem razstavljavcev lovskega orožja, optike in druge opreme. Sodelovalo je tudi Lovsko dobrodelno združenje Diana, ki je organiziralo srečelov in zbiralo sredstva za humanitarne namene. Lovci so v humanitarne namene prispevali 2.115 evrov.
LZS se za pomoč pri izvedbi dogodka zahvaljuje Rogistom ZLD Ptuj-Ormož, Komunali Slovenska Bistrica, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Pragersko, Turističnemu društvu Breza Pragersko Gaj in Gostilni pri Martinu v lasti Martina Skrbinka, podjetju Toyota Center Ljubljana, podjetju Stella d.o.o. in Jerman-I d.o.o. ter podjetjema Night Pearl in A-TEC Slovenija.
Na Občnem zboru Lovske zveze Slovenije 4. septembra, na Pragerskem, so delegati sprejeli poročilo o delu in rezultatu poslovanja LZS v minulem letu, se seznanili z vsebinskim in finančnim načrtom LZS v tem letu ter s postopki za izgradnjo Nacionalnega lovskega centra v Lukovici. Ob tej priložnosti so profesorju dr. Andreju Bidovcu podelili najvišje priznanje LZS – plaketo Zlatorog.
Foto: Urša Kmetec
Predsednik Nadzornega odbora LZS Branko Zlobko je povedal, da pri opravljenih pregledih ni bilo zaznanih nepravilnosti pri poslovanju LZS, da pa je potrebno posodobiti in z veljavno zakonodajo uskladiti nekatere interne pravne akte, kot je pravilnik o materialno-finančnem poslovanju in poslovodenju LZS. Potrebno je tudi urediti arhivsko gradivo LZS in ga oddati Arhivu Republike Slovenije.
Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je poudaril, da so bile v minulem letu kljub epidemiji covid-19 opravljene vse načrtovane naloge in izobraževanja, tudi v okviru izvajanja javne službe, ki jo sofinancira država: »Še več, na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so nam prisluhnili in se strinjali s pobudo, da lovec, ki izvaja lov, izvaja javno službo. To velja tudi za ukrepe v povezavi z afriško prašičjo kugo.Lovci smo opravili svoj del in na nas lahko računajo kot na resnega partnerja; država zaupa v naše delo.«
Delegati so na občnem zboru potrdili sprejem Lovskega društva Boreča v članstvo LZS. Z aplavzom pa so nagradili dosežke strelca Franca Gorazda Tirška, člana LD Gornji Grad, ki je na paraolimpijskih igrah v Tokiu z zračno puško osvojil srebrno in bronasto odličje.
Foto: Urša Kmetec
Profesorju dr. Bidovcu najvišje priznanje LZS – plaketa Zlatorog
Profesorju dr. Andreju Bidovcu je Lovska zveza Slovenije za njegovo dolgoletno ustvarjalno delo v lovski organizaciji podelila najvišje priznanje Lovske zveze Slovenije – plaketo Zlatorog. Dr. Bidovec se je v kratkem nagovoru delegatom občnega zbora zahvalil za priznanje in vsem lovcem položil na srce, naj v čim večji meri oživljajo druženje in vse tisto, kar lovce povezuje kot družino.
Nenadoma in popolnoma nepričakovano nas je zapustil naš lovski tovariš Jurij Mikuletič.
Foto: Jurij Mikuletič
Sicer doktor veterinarske medicine, je v slovenskem lovskem in umetniškem prostoru zapustil neizbrisne sledi kot izreden slikar – animalist. Njegov umetniški dar nam je v sozvočju s poklicnim poznavanjem anatomije in lovskim poznavanjem obnašanja divjih živali, zapustil številne podobe divjih živali.
Nekoliko starejši lovci se spomnimo njegovih upodobitev, ki so pred leti zaljšale skoraj vsako številko našega glasila Lovec. Zadnjič nas je z oljno podobo jelena razveselil na naslovnici jubilejne številke Lovca januarja 2020.
Ob njegovi nenadni smrti izrekamo iskrene sožalje njegovim najbližjim.
Na spletni strani ali na našem Youtube kanalu si lahko ogledate zadnjo, avgustovsko oddajo o lovstvu, oddajo Dober pogled.
Ustvarjalci oddaje so obiskali Lovsko družino Kamnik, si ogledali pred kratkim odprti Center velikih zveri Dina v Pivki ter novi strelski kino Lovske družine Libeliče. Obiskali so tudi Eda Krašno, dolgoletnega voditelja oddaje o lovstvu in preverili, s čim se ukvarja danes.
Lovska zveza Slovenije in Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje organizirata Dneve lovskega strelstva 2021, ki bodo potekali 3. in 4. septembrana strelišču Gaj-Pragersko.
Foto: Bojan Gorenc
Uradni trening za tekmovalce bo na strelišču Gaj-Pragersko v četrtek, 2. septembra, od 9. ure dalje.
Državno prvenstvo v strelski kombinaciji za veterane in super veterane bo potekalo v petek, 3. septembra, z otvoritvijo ob 9. uri. Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2021 pa v soboto, 4. septembra, z začetkom ob 8.30.
V času Dnevov lovskega strelstva 2021 se bo v prostorih strelišča Gaj-Pragersko odvijal tudi sejem orožja, optike in lovske opreme. Udeležba se lovskim pripravnikom prizna kot sodelovanje na lovskem strelskem tekmovanju.
* Za sodelovanje in obisk Dnevov lovskega strelstva je potrebno izpolnjevati PCT pogoje (prebolelost, cepljenje, testiranje).
… Tadej Klemenšek (LD Solčava), ki je na 14. Državnem prvenstvu v oponašanju jelenjega rukanja, ki je potekalo v čudovitem ambientu gradu Kostel, dosegel kar 67 točk ter tako obranil lanski naslov državnega prvaka.
Najboljši trije oponašalci jelenjega rukanja v letu 2021. Foto: Urša Kmetec
Drugo mesto je s 65 točkami osvojil Blaž Šuler, tretje mesto, z le točko manj, pa je dosegel Franz Hirm; oba sta člana Društva za ohranjanje lovske kulture Črna.
Osem tekmovalcev od desetih prijavljenih se je na letošnjem prvenstvu, ki sta ga organizirali Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS in Zveza lovskih družin Kočevje, pomerilo v treh disciplinah: v oponašanju starega jelena, ki išče košute, nato v oponašanju glavnega jelena s tropom košut ter v oglašanju dveh jelenov enake moči v dvoboju na višku ruka.
Podrobneje o dogodku v prihodnji številki revije Lovec.
Foto: Urša Kmetec
14. Državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja, 29. 8. 2021, Kostel. Foto: Urša Kmetec
Uredba (EU) 2019/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive (v nadaljevanju: Uredba EU), ki je začela veljati 1. 2. 2021 in UREDBA o izvajanju uredbe (EU) o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive (Ur.l. RS št. 109/9. 7. 2021) z uveljavitvijo na dan 24. 7. 2021, sta prinesli nekaj sprememb na področju dostopnosti in prodaje določenih snovi. Za pojasnilo, konkretno tudi glede prodaje (omejitve) vodikovega peroksida, smo zato zaprosili pristojno inštitucijo tj. Urad RS za kemikalije, ter vsem izvajalcem lekarniške dejavnosti tudi posredovali njihovo pojasnilo.
Z uveljavitvijo navedenih predpisov se omejuje prodaja/izdaja dostopnost in uporabo snovi iz Priloge I Uredbe EU (med njimi tudi vodikovega peroksida), predvsem za splošne uporabnike. Lovcu kot fizični osebi se lahko proda vodikov peroksid samo v koncentracijah do vključno 12 % m/m. V primeru, da vodikov peroksid kupuje npr. lovska družina, pa gre za poklicnega uporabnika, ko se lahko proda v višjih koncentracijah (do 35 % m/m), mora pa ta poklicni uporabnik predhodno izpolniti podatke iz Priloge IV Uredbe EU, kamor se navede tudi prodajna količina.
Po enoletnem premoru smo v sodelovanju z LD Rečica pri Laškem organizirali že sedmi tabor mladih, ki se ga je udeležilo 21 otrok iz celjske regije. Potekal je od 19. do 21. avgusta, mladi pa so bili, tako kot prejšnja leta, nastanjeni v planinskem domu na Šmohorju.
Foto: SKZLD
Po jutranjem prihodu v planinski dom na Šmohorju in namestitvi na skupna ležišča, je sledil zajtrk. Po zajtrku nam je svetovalec za projektno delo Lovske zveze Slovenije Tilen Hvala predstavil projekt ponovne naselitve risa v Sloveniji. Zanimive predstavitve so se poleg otrok udeležili tudi nekateri člani LD Rečica pri Laškem. Po uvodnem predavanju je bil dopoldan prvega dne namenjen predstavitvi lovstva kot dejavnosti, zgodovini lova, lovskega orožja, šeg in navad ter uporabi lovskega roga.
Predstavili lov s sokoli, uredili lovsko stezo in založili krmišči za muflone
Popoldanski čas je bil namenjen predstavitvi lova s sokoli, kjer so otroci izvedeli, s katerimi vrstami ujed je pri nas dovoljeno loviti. Lov s sokoli sta predstavila člana Sokolarske zveze Slovenije Vilma Alina Bezenšek in Herbert Goriup, ki sta povedala, da se lahko v Sloveniji lovi le z doma izvaljenimi in vzgojenimi ujedami. Ob koncu prvega dne so mladim predstavili še divjad, ki živi na območju Slovenije ter vrste in načine lova, ki ga lovci izvajamo. Zvečer je bil z lovci organiziran izhod v lovišče, kjer so otroci iz visokih prež opazovali izstop divjadi na pašo.
Foto: SKZLDFoto: SKZLD
Drugi dan je bil namenjen spoznavanju lovsko tehničnih objektov ter njihove uporabi. Udeleženci tabora so se razdelili v dve skupini. Prva skupina je s pomočjo lovcev naredila lovsko stezo do nove preže, ki so jo člani postavili že spomladi. Druga skupina pa je založila dve krmišči za muflone, s katerimi upravlja LD Rečica pri Laškem. Po kosilu jih je revirni gozdar Rok Golob peljal v gozd, kjer jih je seznanil z drevesnimi vrstami na področju Šmohorja in tamkajšnjim gozdnim ekosistemom. Po popoldanskem počitku in prostih aktivnostih je sledil še večerni izhod v lovišče.
Dan namenjen lovski kinologiji in streljanju z malokalibrsko puško
Zadnji dan je bil namenjen lovski kinologiji in streljanju z malokalibrsko puško na tarčo srnjaka. Po zajtrku smo se odpravili v lovski dom LD Rečica pri Laškem, kjer so nas že čakali vodniki lovskih psov. Predsednik Lovskega kinološkega društva Celje Janez Šumak je predstavil vrste lovskih psov in njihovo delo. Nato so vodniki s svojimi štirinožci prikazali še vaje iz poslušnosti in ubogljivosti. Sledil je prikaz dela lovskega psa na umetni krvni sledi.
Po zaključku kinološkega dela smo imeli tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško na tarčo srnjaka, ki so ga otroci resno vzeli, saj so bili za prva tri mesta pripravljeni pokali. Zato so že od četrtka, ko se je tabor začel, nestrpno čakali sobote. Tudi njihovi pogovori potekali v tej smeri, koliko je kdo že prej doma treniral z zračno puško.
Podelili priznanja in pokale
Sledil je zaključek tabora v planinskem domu, kjer so jih že čakali starši. Prisotne je pozdravil podpredsednik Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih družin (SKZLD) Vinko Blažinčić. Pa še starešina LD Rečica pri Laškem Gregor Horjak, ki je pohvalil udeležence tabora in še posebej njihove strelske sposobnosti. Strokovni tajnik SKZLD Zdravko Mastnak, ki je bil ves čas z njimi in skrbel, da je bilo vse tako, kot mora biti, se jim je zahvalil za disciplino.
Foto: SKZLD
Na koncu so vsi udeleženci prejeli spominsko priznanje za udeležbo na taboru. Najboljši trije v streljanju pa so prejeli pokale. Prvo mesto je dosegel Maks Jager, drugo Lukas Ancelj in tretje Neja Podlesnik. Sledilo je skupno kosilo s starši in slovo z obljubo, da se naslednje leto ponovno srečamo na 8. taboru mladih.
Da smo lahko tudi letos uspešno izvedli tabor, se moramo zahvaliti vsem predavateljem in prizadevnim članom LD Rečica pri Laškem, ki so otroke oba večera varno peljali na visoke preže, od koder so lahko opazovali divjad.
Šestnajstega avgusta 2021 je v lovišču Bački Monošter pri Somboru (Srbija) nenadoma umrl naš lovski prijatelj in vrhunski naravoslovni fotograf Jaroslav Pap, dolgoletni sodelavec uredništva Lovec in avtor premnogih objavljenih kakovostnih fotografij divjadi, ki so bile vse posnete v prosti naravi, pretežno v Podonavju in Vojvodini.
Foto: Jaroslav Pap – arhiv Lovca
Tudi svoj zadnji dan življenja je bil sredi dela, ki ga je najraje in poklicno opravljal – fotografiral je jelenjad v ruku. Kot že 40 let, ga je tudi to sezono posebej vleklo v naravo, fotografsko dokumentirati paritveno vedenje navadne jelenjadi in prisluhniti mogočnemu rukanju podonavskih jelenov.
Jaroslav, Jaro, kot smo ga klicali lovski tovariši, je bil vedno zanesljiv in skromen sodelavec, ki je zapustil globoko sled v lovski in naravoslovni fotografiji.
Jaroslava žal ni več. Pogrešali ga bomo in se ga spominjali. Njegov blagohotni lik nam bo vsem, ki smo ga poznali, hipoma oživel ob pogledu na vsak njegov izvrsten posnetek divjadi, ki ga bomo lahko še zagledali v Lovcu. Kot nesebičnež in fotografski perfekcionist nam je zaupal v uporabo veliko svojega minulega dela, ki nam bo nadomeščalo njegovo odsotnost.
Boris Leskovic
Prispevek bo v celoti objavljen v prihodnji številki Lovca.
Lovska zveza Slovenije in Zveza lovskih družin Kočevje vabita na 14. državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja, ki bo v nedeljo, 29. avgusta 2021, ob 14. uri, v čudovitem ambientu Gradu Kostel.
Foto: arhiv LZS
Tekmovanje bo potekalo v naslednjih disciplinah:
starega jelena, ki išče košute;
Oponašanje glavnega jelena s tropom košut;
Oglašanje dveh jelenov enake moči v dvoboju na višku rukanja.
Rezervna disciplina: Oglašanje zmagovalnega jelena po boju.
Pravila/kriteriji tekmovanja in časovnica prireditve sta objavljena na spletni strani LZS, v zavihku lovska kultura.
Lovska družina Braslovče tradicionalno vsako leto 25. junija, na dan državnosti, izvede lovsko strelsko tekmovanje v trapu na glinaste golobe in streljanju z malokalibrsko puško na tarčo (35 m) na strelišču Boštunovec za pokal občine Braslovče.
Foto: arhiv LD Braslovče
Tekmovanja so se udeležili lovski strelci iz vse Slovenije, ki tekmujejo v kategorijah člani, članice, veterani ter super veterani in ekipno po pogojih tekmovanj Pravilnika o lovskem strelstvu LZS. Letos je obiskovalce na strelišču pričakal veličasten pogled na novo postavljen kozolec toplar.
Prireditev se je začela s himno, ki so jo odigrali Savinjski rogisti. Starešina LD Braslovče Janez Šumak je v govoru poudaril obeležje spomina na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna: »Slovensko samostojnost smo takrat kovali tudi lovci, ki smo se v prvi vrsti zoperstavili agresorju in ni nas bilo malo … Danes želimo ponovno počastiti ta praznik in se spomniti vseh zaslužnih, da živimo v svobodni, samostojni in neodvisni državi.«
Župan občine Braslovče Tomaž Žohar je poudaril izredno sodelovanje z lovsko družino, samostojnost, neodvisnost, vzajemnost, solidarnost, tovarištvo, sočutje do sočloveka in ostale vrednote današnje moderne družbe … Sledil je nagovor poslanca državnega zbora Aleksandra Reberška, člana sosednje lovske družine, ki je čestital ob prazniku in novi delovni zmagi članov LD Braslovče.
Lipa je posajena. Foto: arhiv LD Braslovče
Starešina LD Braslovče je ob predstavitvi kozolca toplarja izpostavil dobro sodelovanje z občino Braslovče in županom, se zahvalil občanom, dobroveljskim kmetom, izvajalcem del, donatorjem, še posebno pa Dušanu Urankarju in Jaki Orožmu za velik prispevek k projektu. Ob zvokih rogov Savinjskih rogistov so Šumak, Urankar, Žohar in Reberšek prerezali slavnostni trak ter otvorili kozolec toplar. Ob strelišču so simbolično posadili lipo, kot simbol slovenstva, ki je v preteklosti pomenila združevanje slovenskega naroda. Župan Žohar je dejal: »Leta 1991, ob samostojnosti Slovenije, so pred parlamentom posadili lipo – naš simbol, ki sedaj raste skupaj s Slovenijo in nam daje samozavest. Naj tudi to majhno drevo zraste v veličino samozavesti.«
Nato je strelski referent Vitomir Smodiš strelcem predstavil pravila v skladu s pravilnikom o lovskem strelstvu LZS. Župan je simbolično oddal prvi strel na glinastega goloba in požel aplavz prisotnih, saj je goloba zadel. S tem je bilo tekmovanje odprto. Lovski strelci so pričeli boj za čim boljše uvrstitve, najboljši so prejeli pokale, bogate praktične nagrade, ob koncu prireditve pa so izvedli še nagradno streljanje za bogate praktične nagrade. V konkurenci je tekmovalo 13 ekip in 97 strelcev ter 4 strelke.
Strelci na glinaste golobe. Foto: arhiv LD Braslovče
REZULTATI
Ekipno:
1. mesto LD DOBRNA, 551 točk
2. mesto LD OPLOTNICA, 533 točk
3. mesto LD PREBOLD, 531 točk
Člani:
1. mesto SLEMENŠEK GORAZD, LD BRESTANICA, MK 93, golobi 15
2. mesto NOVAK RAFKO, LD PREBOLD, MK 91, golobi 15
3. mesto FINKŠT MIHA, LD MOZIRJE, MK 90, golobi 15
Veterani:
1. mesto ZUPAN DUŠAN, LD PODSREDA, 194 točk
2. mesto GRUŠOVNIK VILI, LD DOBRNA, 193 točk
3. mesto KONCILJA FRANCI, LD KRESNICE, 187 točk
Super veterani:
1. mesto CURL IVAN, LD KOČEVJE, 196 točk
2. mesto KRESE STAN,E LD MALA GORA, 196 točk
3. mesto PAVLOVIČ LJUBIŠA, LD IG, 189 točk
Članice:
1. mesto HRASTOVEC ALOJZIJA, LD VRANSKO, 122 točk
2. mesto ŠČAP ANICA, LD APAČE, 119 točk
3 mesto ŠOLINC VESNA, LD BRASLOVČE, 116 točk
Kozolec bo namenjen skladiščenju kmetijskih pridelkov (krmi za divjad) in ostalih logističnih pripomočkov lovske družine. Kozolec je prvotno stal v Gorjem Preboldu, Občni zbor LD Braslovče pa je lani sprejel sklep o nakupu, obnovitvi in postavitvi objekta na lokaciji Boštunovec.
Investitor je od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS zakup zemljišče ter pridobil soglasja o graditvi enostavnega gospodarskega objekta. Izvajalec Napotnik Jernej s.p. iz Mozirja z ekipo je kozolec najprej razstavil in prepeljal na sedanjo. Izdelali in dopolnili so vse lesene dele objekta do oblike, kakršne stoji danes. Toplar je dolg 10, širok 5 in visok 8 metrov. Značilen je gank, do katerega vodijo lesene stopnice. Po besedah okoliških vaščanov in sosedov se kozolec sklada z okoljem in je paša za oči ob pogledu na ta del Boštunovca.
Levji delež investicije je v domeni lovske družine, občina Braslovče je poravnala tretjino, pridobili pa so veliko donatorjev pri izvedbi zemeljskih del. Dobroveljski kmetje so nesebično prispevali tudi okrogel les. Vodja gradbenega odbora Dušan Urankar je koordiniral in organiziral vsa dela, od razstavitve kozolca do zemeljskih del ter postavitve, kakor prispevek članov LD v delovnih akcijah. Pridobil je tudi donacije izvajalcev pri gradbenih delih, Jaka Orožim pa ga je, kot njegov pomočnik, nadomeščal ter veliko prispeval k izvedbi del z mehanizacijo in doniral veliko materiala.
Rjavi medved je največji predstavnik zveri v Sloveniji. Za svoje življenje potrebuje veliko prostora, od 50 do 1.000 km2. Osrednje življenjsko območje medvedov v Sloveniji je zahodni visoki Kras in območje strnjenih mešanih gozdov z razgibanim terenom na Kočevskem in Notranjskem. Območja posameznih medvedov se med seboj prekrivajo, saj niso teritorialne živali.
Ob srečanju z medvedom se vedemo umirjeno – umikamo se počasi in ritensko, ne obrnemo mu hrbta. Foto: Štefan Vesel
Medvedi so praviloma plašni in se izogibajo ljudem; verjetno se bodo umaknili, preden jih boste opazili. Ne marajo presenečenj, zato opozarjajte na svojo prisotnost, še posebno pri prehodu skozi gosto vegetacijo. Med sprehodom po gozdu se držimo označenih poti. Na svojo prisotnost opozorimo z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem; da se nam živali lahko umaknejo. V času, ko iščejo hrano, mladiče pustijo same. Mladičem se ne približujemo in jih ne hranimo.
Odrasli medvedi so samotarji, razen v času parjenja. Medved ima dobro razvita vsa čutila, najbolj pa voh in sluh, vid pa manj. Čez dan največkrat počivajo v goščavi ali brlogu, zjutraj in zvečer pa iščejo hrano, ki so jo sposobni zavohati več kilometrov daleč. Medvedi so vsejedi, a jedo pretežno rastlinsko hrano – uživajo plodove gozdnih rastlin, plodove gozdnega in sadnega drevja, beljakovinsko hrano jim predstavljajo žuželke ter njihove bube in mrhovina. Pri iskanju hrane so iznajdljivi, prehrano pa prilagodijo glede na letni čas in okolje. Z veseljem se lotijo tudi hrane človeškega izvora, še posebej če je ta slabo zavarovana (odpadki, poljščine, rejne živali …).
Pri medvedih je pogost poskus strašilnega napada. Foto: Barbara Ložar
Najpogostejši vzrok konfliktov je hrana človeškega izvora, ki medvede privablja v bližino naselij. Med iskanjem hrane lahko povzročijo precejšnjo škodo na poljščinah, domačih živalih … Nekateri medvedi izgubijo strah pred človekom in začnejo redno zahajati v naselja. Redno zadrževanje v naseljih med ljudmi vzbuja strah, saj je medved v določenih situacijah lahko nevaren.
Medvedke se parijo od maja do julija in v tem obdobju odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem lahko zelo približajo človeku. Pes, ki ni na povodcu, bo ob srečanju z medvedom zbežal k gospodarju in medveda pripeljal neposredno k njemu. Previdni naj bodo tudi kolesarji, saj so hitri in tihi, s tem pa medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo.
Pri medvedih je pogost poskus strašilnega napada, kar pomeni, da želijo človeka, ki je zanje vsiljivec, sprva samo pregnati. To pogosto naredi tudi medvedka, ki vodi mladiča. Nevarno pa je, kadar se človek znajde med medvedko in mladiči. Takrat medvedka meni, da so njeni mladiči ogroženi in sledi pravi napad. Medvedi so dobri plezalci, v teku pa dosežejo hitrost do 50 km/h; ujamejo vas lahko v nekaj metrih, zato ne bežite in ne plezajte na drevo. Ob srečanju z medvedom se vedemo umirjeno – umikajmo se počasi in ritensko, ne obrnimo mu hrbta.
V 70. letih prejšnjega stoletja je na območju Slovenije živelo okoli 250 medvedov, zdaj jih je že cca 1250. Povečana gostota medvedje populacije vodi k širitvi njihovega življenjskega prostora. Foto: Marjan Toš
Jeseni se medvedi intenzivno prehranjujejo, saj nabirajo tolščo, ki jim pomaga preživeti zimsko pomanjkanje hrane. Najtežje obdobje za medvede je spomladi pred vegetacijo, ko plenijo oslabljeno parkljasto divjad, občasno tudi domače živali, zlasti drobnico, kar lahko privede do konfliktov s človekom. Obdobje med novembrom in marcem medvedi običajno preživijo v brlogu. Med prezimovanjem se medvedom zniža temperatura in upočasni srčni utrip, vendar to ni globoko zimsko spanje (kot pri polhih). Občasno se tudi predramijo in zapustijo brlog, nekateri pa ostanejo aktivni celo zimo.
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v 18 državah po Evropi, tudi v Sloveniji, začenja s kampanjo za zajezitev širjenja afriške prašičje kuge (APK).
Foto: EFSA
Afriška prašičja kuga (APK) je virusna bolezen, ki prizadene domače in divje prašiče. Virus je neškodljiv za zdravje ljudi, vendar je v mnogih državah že povzročil obsežno gospodarsko škodo. Ker cepiva ni, lahko izbruh zahteva pokončanje velikega števila domačih prašičev na prizadetih območjih. Bolezen v Sloveniji zaenkrat še ni prisotna, vendar pa smo zaradi bližine državam, ki se že soočajo z APK, del tako imenovane „zaskrbljujoče regije“.
Znatna škoda za prašičerejo in gospodarstvo
Pojav APK ima velik ekonomski pomen, saj škode, ki nastanejo zaradi pojava bolezni, prizadenejo predvsem prašičerejo in gospodarstvo (pogin prašičev, omejitev mednarodne trgovine z živalmi in mesom, gospodarska izguba za rejce in lovce) ter divje živali in lov (znatno zmanjšanje populacije divjih prašičev, omejitev ali popolna prepoved lova na nekaterih območjih).
Prepoznajte znake bolezni, preprečite širjenje in prijavite sumljive primere
Zgodnje prepoznavanje znakov bolezni, preprečevanje širjenja in prijava sumljivih primerov so ključnega pomena za obvladovanje APK. Kampanja je namenjena ozaveščanju in razumevanju znakov bolezni in ukrepov za preprečevanje širjenja v vseh 18 državah. Ciljna skupina so tisti, ki so v rednem stiku z domačimi in divjimi prašiči, zlasti prašičerejci. Kampanja se bo izvajala s pomočjo lokalnih veterinarskih organizacij, kmetijskih organizacij, lovskih društev, mejne policije in drugih ustreznih organov.
Na ogled je nova, julijska oddaja o lovstvu, oddaja Dober pogled.
V tokratni oddaji je predstavljena Lovska družina Dolce-Komen, ustvarjalci oddaje pa so obiskali tudi Branka Jurco, ki navdušuje s svojimi unikatnimi izdelki. Oddajo si lahko ogledate na našem Youtube kanalu ali na spletni strani LZS.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju (ZOro-1c) je bil v petek, 30. julija, objavljen v Uradnem listu, veljati pa bo začel v 15 dneh po objavi.
Foto: Marjan Toš
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju (ZOro-1c) je državni zbor sprejel 16. julija s 53 glasovi za in 22 proti. Novela zakona prinaša spremembe tudi za lovce.
Na Savinjsko Kozjanski zvezi lovskih družin (SKZLD) smo letos pripravili kar dve podelitvi spričeval in podpisa zaprisege mladih lovcev.
Foto: arhiv SKZLD Celje
V lanskem letu smo se soočili z virusom covid-19, ki je naše življenje čez noč obrnil na glavo, zato smo tečaj prilagodili novim razmeram. Podelitev spričeval smo prestavili na jesenski čas, ko naj bi se življenje vrnilo v ustaljene tirnice, a le nekaj dni pred podelitvijo so nastopile izredne razmere in prireditev smo morali odpovedati. Dolg do lanske generacije tečajnikov smo tako lahko poravnali šele junija letos.
38 kandidatov uspešno opravilo izpit
Na podlagi lanskih izkušenj smo letošnji tečaj izpeljali, kot je treba. S tečajem, na katerega se je prijavilo 45 slušateljev, smo začeli 19. marca in ga zaključili 24. junija. Petim kandidatom smo v skladu z dopolnitvijo 61 člena zakona o divjadi in lovstvu lovski izpit priznali delno ali v celoti. Trije od njih so morali opraviti le izpit iz poznavanja zakonodaje, dva sta bila delno oproščena opravljanja izpitov in sta morala opraviti preizkus znanja le iz področij, ki jih je določila Komisija za izdajo spričevala o opravljenem lovskem izpitu, ki jo je 4. 9. 2020 imenovala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prvič se je zgodilo, da sta dva slušatelja med tečajem obupala in odstopila.
Na zaključni izpit pred komisijo je tako letos pristopilo 38 kandidatov, ki so vsi uspešno opravili izpit. Komisijo so sestavljali predsednik izr. prof. dr. Boštjan Pokorny, člana mag. Nataša Oven in Peter Terglav ter namestnika članov dr. Ida Jelenko Turinek in strokovni tajnik SKZLD Zdravko Mastnak.
Predsednik izpitne komisije dr. Pokorny je podal kratko analizo doseženega uspeha in pokazanega znanja slušateljev – povprečna ocena zaključnega izpita je bila 4,03, celotnega tečaja pa 3,65.
Simbolično darilo za najmlajšega kandidata za bodočega lovca
Prvič in verjetno zadnjič smo na zaključnem izpitu doživeli, da je bil pri zagovoru prisoten najmlajši kandidat za bodočega lovca, komaj teden dni star Klemen. Njegova mamica, ki je bila ena od slušateljic tečaja, ga je prinesla s sabo na izpit. Čeprav je ves čas modro molčal in se rajši predal spanju pravičnega, je tudi on prejel simbolično spričevalo, saj je bil vendar ves čas prisoten na predavanjih in izpitih. Tečaj je v letošnjem letu obiskovalo sedem kandidatk, kar štiri iz Lovske družine Solčava. Tudi najmlajši Klemen je iz Solčave, zato se ni bati, da solčavski lovci ne bodo imeli podmladka.
Foto: arhiv SKZLD Celje
Slovesno prireditev podelitve spričeval in podpis zaprisege mladih lovcev smo imeli 9. julija v gostišču Hohkraut v Tremerjah, ki so se jo poleg slavljencev udeležili mentorji, člani predavateljskega aktiva in starešine lovskih družin tečajnikov. Po uvodni melodiji Savinjskih rogistov je zbrane pozdravil predsednik Upravnega odbora SKZLD Celje Maksimilijan Arlič, ki se je dotaknil prehojene poti, ki so jo pripravniki prehodili od vstopa v lovsko družino, časa pripravništva, do zaključnega dejanja, ki jih je pripeljal do lovskega izpita. Strokovni tajnik SKZLD, ki je povezoval prireditev je poudaril, da so v življenju vsakega človeka trenutki, ki mu ostanejo v spominu in se jih v življenju vselej z veseljem in ponosom spominja. Eden od takšnih je gotovo dan, ko so mladi lovci prejeli spričevalo o opravljenem lovskem izpitu in etični kodeks ter podpisali zaprisego slovenskega lovca.
Štirje so se še posebej izkazali
V imenu novo izprašanih lovcev je zaprisego slovenskega lovca prebrala Ema Kočnar, članica LD Solčava. Nato sta dr. Pokorny in Arlič čestitala k doseženemu uspehu, vsakemu izročila lovsko spričevalo, podpisano zaprisego in Etični kodeks. Predstavniki lovskih družin pa so mladim lovcem izročili še lovsko izkaznico. Tako so postali enakovredni člani lovske organizacije, s pravico izvajanja samostojnega lova.
Tudi letos se je nekaj slušateljev še posebej izkazalo, in sicer Miran Fuchs, LD Handil Dobje s povprečno oceno 4,60, Tomaž Marolt, LD Šentjur z oceno 4,47, Marjana Robnik, LD Luče z oceno 4,47 ter Jan Skerbiš, LD Kajuh Šmartno v Rožni dolini, z oceno 4,47. Kot veleva tradicija, smo najboljšim izročili spominsko nagrado; letos je bila nagrada lovski trinožni stol, ki jim bo zagotovo koristil pri lovu.
Prireditev je zaključil Mastnak, ki je mladim lovcem in lovkam dejal, da naj bodo ponosni, ker pripadajo lovski organizaciji, ki v svetu uživa velik ugled. Naj jih ta dan spominja na vse lepo, kar so in bodo še doživljali v naravi in v skrbi za divjad.
Lovska zveza Slovenije in Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje v septembru organizirata Dneve lovskega strelstva 2021.
Foto: Bojan Gorenc
Na strelišču Gaj-Pragersko bo potekalo:
Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2021 (400 točk) – 4. september
Državno prvenstvo v streljanju na tarčo bežečega merjasca 2021 – 4. september
Državno prvenstvo v strelski kombinaciji za veterane in superveterane 2021 – 3. september
Tekmovalci bodo tekmovali po pravilih o izvedbi lovskih strelskih prireditev. Na državno prvenstvo v vseh disciplinah so vabljeni tudi državni prvaki 2020.
Prijave strelcev sprejemamo do četrtka, 5. avgusta 2021, izključnov pripeti excel tabeli, na e-naslov lzs@lovska-zveza.si. Udeleženci, ki bodo sodelovali na DP 2021, morajo izpolnjevati pogoje PCT. Dokazila se bodo preverjala na vhodu.
Uradni trening na strelišču Gaj-Pragersko bo 2. septembra 2021, z začetkom ob 9. uri. Za treninge je možno koriščenjenovih bonov – BON21.
Od 2. do 4. septembra 2021 se bo v prostorih strelišča Gaj – Pragersko odvijal tudi sejem orožja, optike in lovske opreme ter predavanja o balistiki, optiki in orožju. V teh dneh bodo za lovske pripravnike ob 12. uri organizirani vodeni ogledi.
Nagradni natečaj za izbiro fotografij prostoživečih živali, ki bodo uvrščene v koledar Lovske zveze Slovenije, se zaključi v torek, 3. avgusta.
Foto: iz koledarja LZS za leto 2021
Po zaključku natečaja bo prispele fotografije pregledala komisija, ki bo izbrala 13 najustreznejših sezonskih fotografij prostoživečih živali, ki bodo uvrščene v koledar Lovske zveze Slovenije za prihodnje leto. Najboljše tri fotografije bodo nagrajene, preostale izbrane fotografije za koledar bodo honorirane po ceniku Lovske zveze Slovenije. Ob fotografijah bodo objavljena imena in priimki avtorjev.
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je v juliju izvedla usposabljanje za izvajalce določenih nujnih ukrepov po potrditvi afriške prašičje kuge.Udeležilo se ga je skoraj 600 lovcev iz vse Slovenije.
Vir: posnetek zaslona z usposabljanja
Usposabljanje je bilo namenjeno kandidatom za člane skupin za aktivno iskanje poginulih divjih prašičev na območjih z omejitvami ter za člane skupin za izvajanje izrednega odstrela na območjih z omejitvami. Teoretični del usposabljanja je potekal na daljavo, preko aplikacije Zoom. Praktični del usposabljanja pa bo potekal v jesenskem času na različnih lokacijah po Sloveniji.
Posnetka obeh usposabljanj sta na ogled na članski spletni strani Lovske zveze Slovenije.
Vir. posnetek zaslona z usposabljanjaVir: posnetek zaslona z usposabljanja
Na Veterinarski fakulteti v Ljubljani so od januarja do junija 2021 opravili 35 patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 25 različnih lovskih družin.
Foto: Andrej Miklavčič
Pregledali so 8 različnih živalskih vrst, različne starosti in spolov. V prvem polletju 2021 največji delež pregledanih vrst predstavljata srnjad in gams.
Povečana pojavnost mišje mrzlice in tularemije
Kot vzrok pogina v prvi polovici letošnjega leta ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci, virusi in gnojne bakterije. Ugotavljajo tudi močno invadiranost s klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji in dlakožeri. Pri gamsih so pogosto potrdili prisotnost garij, pri lisici in jazbecu pa so potrdili prisotnost dednega materiala virusa pasje kuge. Opozarjajo tudi na povečano pojavnost mišje mrzlice in tularemije, zoonoze, ki jo povzroča bakterija, in se prenaša z vbodom klopa, stikom z živaljo, inhalacijo aerosola …
Vmesno poročilo o spremljanju zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji za prvo polletje 2021 Veterinarske fakultete je v celoti dostopno na članski spletni strani LZS, pod zavihkom Komisija za upravljanje z divjadjo – ostali dokumenti.
Državni zbor je 16. julija s 53 glasovi za in 22 proti sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju (ZOro-1c), ki bo začel veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu. Ustavil bi ga lahko le še veto Državnega sveta, česar pa ni pričakovati, saj je bila za zakon zagotovljena široka podpora.
Foto: Marjan Toš
Sprejetje Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju je bilo pozno, ker se je s prenosom Direktive (EU) 2017/853 o spremembi Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja v nacionalni pravni red ustavilo. Rok za prenos orožne direktive je bil 14. 9. 2018. Slovenija je prejela tudi opomine Evropske komisije. Predlog zakona je bil v zakonodajnem postopku že od konca leta 2019, že od samega začetka je Lovska zveza Slovenija kot zainteresirana javnost sodelovala in podajala predloge.
Zakon je dalj časa nastajal zaradi implementacije dveh evropskih Orožnih direktiv, ki mu je istočasno sledila še posodobitev naše orožne zakonodaje z ostalo zakonodajo (interventni zakon APK) in prenos nekaterih uveljavljenih rešitev na področju orožja v EU državah.
Kaj novela zakona o orožju prinaša lovcem
Ureja novo kategorizacijo orožja oz. spremembe pri kategorizaciji orožja.
Na novo se določa posebna oprema za orožje vseh kategorij (cevi z zunanjim navojem na ustju cevi ali drugi nastavki, strelni namerilniki z napravo za elektronsko ojačevanje svetlobe oziroma z infrardečo napravo ali namerilniki s termičnim (IR) senzorjem, če so izdelani ali predelani tako, da se pritrdijo na orožje ali so njegov sestavni del).
Naprave za dušitev zvoka (poka) in nastavki, ki se lahko namestijo na orožje, ne sodijo več v posebno prepovedano opremo za orožje (dosedanja kategorija A), posledično je promet, nabava in posest posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom dovoljena brez pridobitve posebnih dovoljenj.
Konkretneje se določa pravna podlaga za izdajo in odvzem dovoljenja izvajalcem usposabljanja o ravnanju z orožjem.
Konkretneje so določeni pogoji, kdaj nastanejo zadržki zaradi javnega reda in miru oziroma zadržki zaradi »nezanesljivosti«.
Upravna enota za imetnike orožnih listin po uradni dolžnosti preveri izpolnjevanje določenih pogojev (zadržek javnega reda in zanesljivost) vsakih 5 let.
Pristojni organ izda posamezniku, ki ima v orožnem listu ali dovoljenju za posest orožja že registrirano lovsko, športno ali varnostno orožje, istovrstno orožno listino za največ šest kosov lovskega, športnega ali varnostnega orožja brez preverjanja pogojev (pogoji se preverijo le ob prvi izdaji orožnega lista).
Na novo se opredeljujejo pravice, ki se nanašajo na prenašanje, nošenje in posest orožja, dajanje orožja v uporabo ter posojanje orožja, kar omogoča dajanje v uporabo orožja pod neposrednim nadzorom lastnika tega orožja, za čas, dokler trajajo lov ali tekmovanje na strelišču. Omogoča torej uporabo orožja pod neposrednim nadzorom odgovorne osebe lovske organizacije in strelske organizacije. Lovske organizacije, ki upravljajo lovišče, lahko dajo posameznikom v uporabo lovsko orožje za čas trajanja lova na območju tega lovišča in pod njenim nadzorom. Lovska organizacija izda posamezniku posebno potrdilo, ki ga mora imeti pri sebi za čas trajanja lova.
Pod podobnimi pogoji lahko da lovskemu pripravniku v uporabo lovsko orožje tudi njegov mentor.
Lovska organizacija izda posamezniku iz prejšnjega odstavka posebno potrdilo, ki ga mora imeti pri sebi za čas trajanja lova.
Prenaša ali omogoči se možnost uporabe lovskega orožja na nelovnih površinah. Vendar minister, pristojen za lovstvo, določi, v katerih primerih se sme lovsko orožje nositi in uporabljati na nelovni površini lovišča, zakon pa mu daje to pravno podlago.
V roku 5 let morajo imetniki veljavnih orožnih listin podati vlogo za razvrstitev orožja v ustrezne kategorije ali zaprositi za izdajo dovoljenja za zbiranje, orožje odsvojiti ali pridobiti potrdilo o onesposobitvi orožja.
Usposabljanje za sodnike v oponašanju jelenjega rukanja je potekalo 4. julija v Lovskem domu Tomišelj na Planinci v sodelovanju Komisije za lovsko kulturo in odnose z javnostmi Lovske zveze Slovenije, Zveze lovskih družin Ljubljana in Lovske družine Tomišelj.
Foto: Barbara Ložar
Po uvodnem pozdravu predsednika Komisije za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS mag. Janija Šalamona so prisotni z minuto molka počastili spomin na Aca Rebernika, ki je pustil neizbrisen pečat v dejavnosti oponašalcev jelenjega rukanja.
Usposabljanja, ki se ga je udeležilo in ga uspešno opravilo 18 udeležencev, je potekalo v treh sklopih. Akte, ki določajo dejavnost oponašanja jelenjega rukanja je predstavil mag. Šalamon. Praktični del je vodil mednarodni uveljavljeni sodnik Ernest Kerčmar. Med praktičnim delom so bili predstavljeni posnetki šestih disciplin: stari jelen, ki išče košute; mladi jelen, ki išče košute; glavni jelen s tropom košut na rukališču; zmagovalni jelen po borbi; umirjen jelen ali jelen po ruku in oglašanje dveh enako močnih jelenov.
Foto: Barbara Ložar
Sledil je teoretični in praktični del izpita za pridobitev licence. Novi sodniki so po uspešno opravljenem izpitu prejeli potrdila oziroma licence, ki jim jih je podelil predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.
Z usposabljanjem, podelitvijo licenc in s sprejetjem Pravilnika o dejavnosti oponašanja jelenjega rukanja in prostoživečih živali ter Pravilnika o usposabljanju sodnikov in podeljevanju licenc sodnikom v oponašanju jelenjega rukanja, so bili postavljeni jasni formalni temelji, s ciljem zagotavljanja enotnosti in hitrejšega razvoja te dejavnosti v okviru Lovske zveze Slovenije in v njenih članicah. S tem se zagotavljajo tudi enakopravni pogoji tekmovalcem in sodnikom, da še naprej uspešno zastopajo Lovsko zvezo Slovenijo na domačih in tujih tekmovanjih.
mag. Jani Šalamon, predsednik Komisije za lovsko kulturo in odnose z javnostmi
Na 13. evropskem prvenstvu v lovski kombinaciji, ki je med 9. in 11. julijem potekalo na strelišču Csákberény na Madžarskem, je strelska ekipa Lovske zveze Slovenije znova dosegla odlične rezultate.
Foto: (z leve) Igor Pičulin, Matija Janc in Nejc Garmut
Naši strelci so na evropskem prvenstvu na Madžarskem osvojili skupno 2. mesto v golobih in 3. mesto v kombinaciji. Igor Pičulin je med veterani osvojil 2. mesto, največji uspeh pa je dosegel mladinec Nejc Garmut, ki je postal evropski mladinski prvak.
Na 13. evropskem prvenstvu je sodelovalo 14 držav in 116 strelcev. Ekipo LZS je zastopalo 10 strelcev, in sicer Matjaž Hlebš, Nejc Garmut, Boštjan Sadek, Miha Finkšt, Nejc Hlebš in Marijan Sadek ter štirje posamezniki Igor Pičulin, Mitja Kersnik, Dušan Urankar in Max Garmut. Ekipa je bila izbrana na osnovi rezultatov tekme, ki jo je priredila Športna strelska zveza Slovenije na strelišču Gaj – Pragersko.
Strelska ekipa LZS 2021. Foto: Matija Janc
9-letno delo z ekipo LZS, ki je vsako leto izbrana na osnovi rezultatov lige v veliki kombinaciji, in je požela polno kritike, se je pokazalo za uspešno.
Letošnje evropsko prvenstvo se nam ne bo vtisnilo v spomin zaradi ukrepov zaradi covid-19, zaradi dveh let brez tekem na mednarodnem nivoju, zaprtih streliščih in posledično manj treningom, ampak bo z zlatimi črkami zapisan tudi naš uspeh, s katerim smo dokazali, da leta 2019 nismo postali evropski prvaki zaradi sreče.
Iskreno čestitam vsem članom ekipe LZS za dosežene rezultate, tovariško enotnost, prijateljstvo, vaš trud, denar in prosti čas, ki ste ga vložili za ta izjemen uspeh in ‘kravžljanje’ mojih živcev, ki je poplačano z rezultati.
Iskrena zahvala Lovski zvezi Slovenije ter vsem sponzorjem: Hamex, d.o.o.; Arex, d.o.o.; Gorenjska gradbena družba, d. d.; Lab Commerce, d.o.o.; RWS, Prevent & Deloza d.o.o., Optics Trade d.o.o., Black Fire in Stella d.o.o., ki so prispevali sredstva in opremo za udeležbo ekipe LZS na prvenstvu.
Upam, da smo si z letošnjim uspešnim nastopom in častnim zastopanjem naše države ter slovenske krovne lovske organizacije zaslužili sodelovanje in pomoč tudi v letu 2022.
Matija Janc, selektor strelske ekipe LZS
Igor Pičulin
Strelska ekipa LZS 2021
(z leve) Igor Pičulin, Matija Janc, Nejc Garmut
Nejc Garmut, evropski mladinski prvak
Igor Pičulin, Matija Janc
Nejc Garmut
Strelska ekipa LZS na 13. evropskem prvenstvu v lovski kombinaciji, 2021
Lovska zveza Maribor je 10. julija izvedla svečano podelitev spričeval 44 mladim lovcem, ki so v prvem izpitnem roku uspešno opravili lovski izpit. Ob podelitvi spričeval so mladi lovci in lovke slavnostno zaprisegli in podpisali etični kodeks slovenskih lovcev.
Skupinska fotografija mladih lovcev in lovk. Foto: Božidar Kunej
Rogisti Lovske zveze Maribor so z zvoki rogov naznanili slavnostni pričetek podelitve. Zaradi priporočil, povezanih z epidemijo covid-19, se je tudi v tem letu podelitev izvedla le za mlade lovce brez spremstva mentorjev in starešin oziroma predstavnikov lovišč s posebnim namenom.
Vse navzoče je v uvodu pozdravil predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman, kot je povedal, je bilo to izobraževanje generacije 2021 posebno zaradi epidemije. »Bodite lovci s ponosom, ne sramujte se lovskega kroja in zelenega klobuka. Predvsem pa pozabite na lov zaradi trofej, pač pa vedno in povsod delajte v dobro in za korist divjadi,« jim je dejal pred svečano zaprisego ter jim zaželel veliko uspešnih lovskih poti.
Prisotne sta v imenu Lovske zveze Maribor pozdravila predsednik Marjan Gselman (levo) in vodja izobraževanja Ivan Žižek. Foto: Božidar Kunej
Predsednik komisije za izobraževanje pri LZM Ivan Žižek je podal poročilo o izvedbi letošnjega tečaja za lovski izpit. Ob razpisu teoretičnega usposabljanja kandidatov za lovski izpit v letu 2021 je bilo prijavljenih 53 kandidatov, od tega šest lovskih pripravnic. Izobraževanje je bilo posebno. Urnik izobraževanja je bilo potrebno prilagoditi izobraževanju na daljavo v skladu z Navodili. Strokovni tajnik LZM je poskrbel, da so predavatelji vsa predavanja izvedli na daljavo v programski aplikaciji Microsoft Teams. Preverjanje znanja po posameznih izpitnih temah pa se je izvajalo pisno. Lovska zveza Maribor je zaradi več predavalnic, ki jih ima zagotovila, da so bili kandidati razporejeni na pisno preverjanje znanja po skupinah v skladu z navodili NIJZ in sprejetimi odloki Vlade RS.
Boštjan Pogorevc, najboljši v generaciji 2021. Foto: Božidar Kunej
Pripravniki so na Lovski zvezi Maribor pred izpitno komisijo v skladu z novimi Navodili prvič letos opravljali zaključni pisni in ustni del lovskega izpita. Tega je uspešno opravilo 40 kandidatov – mladih lovcev. Štirje kandidati so imeli delno priznan lovski izpit, izdajo katerega je presojala državna Komisija za izdajo spričevala o opravljenem lovskem izpitu. Ostali kandidati bodo zaključni del lovskega izpita opravljali v jesenskem roku. Povprečna starost pripravnikov je bila 36 let in povprečna ocena teoretičnega dela izobraževanja 3,79. Od tega so teoretično izobraževanje trije opravili z odličnim uspehom, osemnajst s prav dobrim in petindvajset z dobrim uspehom.
Med njimi je po uspehu izstopal Boštjan Pogorevc iz LD Slovenska Bistrica, ki je na podelitvi prejel posebno knjižno darilo. Po podelitvi spričeval in podpisu etičnega kodeksa slovenskih lovcev je sledilo fotografije pred vhodom v prostore lovske zveze. Po koncu podelitve so nazdravili s kozarcem v levi roki na primerni medsebojni oddaljenosti.
Vsem še enkrat čestitamo in jim želimo dober pogled!
V okviru Komisije mladi in lovstvo Lovske družine Prestranek je 16. junija potekal lovski naravoslovni dan, ki ga je Osnovna šola Prestranek izvedla skupaj s člani Lovske družine Prestranek. Udeležili so se ga otroci prve triade v spremstvu svojih učiteljic.
Fotografija je arhivska. Foto: Tina Rupnik
Naravoslovni dan je potekal pod vodstvom lovcev Lovske družine Prestranek. Vodili so ga Marko Ambrožič, Janez Dedek, Franc Krnel in Vlado Dekleva. Lovci so učence po dopoldanski malici pričakali pred osnovno šolo, od koder so se peš odpravili proti bližnjem gozdu. Učenci so si najprej ogledali zaprto lovsko prežo in solnico ter se seznanili z živalmi, ki živijo v naših gozdovih. Imeli so veliko srečo, da so si na poti lahko ogledali tudi volčje iztrebke, ki potrjujejo prisotnosti sivega volka v tem okolju, kar je še posebej spodbudilo otroško domišljijo.
Ob navodilih za varen vzpon in sestop ter ob pomoči učiteljic in lovcev so se nanjo tudi povzpeli. Nato so si privoščili kratek postanek za prigrizek in tudi prvič pobliže spoznali odpadlo rogovje jelena in srnjaka, ki so jim ga v ta namen pripravili lovci. Po postanku so si ogledali še eno zaprto prežo in krmno njivo, kjer so prav tako izvedeli, katere so naloge lovcev v lovišču. Z učenci so se lovci pogovarjali tudi o obnašanju v gozdu ter o pomenu skrbi in varovanja narave.
Učenci so bili nad dnem, preživetim v gozdu in soncu ter spoznavanjem nove tematike navdušeni in so že v pričakovanju jesenskega lovskega tabora za mlade, kamor so jih povabili lovci Lovske družine Prestranek. Menimo, da je takšen način seznanjanja z naravo, gozdnimi živalmi in nalogami lovcev, kot so naravoslovni dnevi, zelo ustrezen, saj lahko otroci tudi v praksi, na terenu vidijo in spoznajo, kaj lovci počnemo, ter odkrivajo sledove živali, ki živijo v naših gozdovih.
Pri izvedi naravoslovnega dneva so bili upoštevani vsi ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni covid-19.
Lovska družina Prosenjakovci prireja v nedeljo, 18. julija, ob 9. uri na strelišču pri lovskem domu Prosenjakovci tekmovanje v streljanju na glinaste golobe – športni položaj.
Foto: Matija Janc
T e k m o v a l o se bo e k i p n o i n p o s a m e z n o
PROPOZICIJE:
1. ekipno: se tekmuje v streljanju na10 golobov. Ekipa šteje pet strelcev iste LD ali društva; za uvrstitev se upoštevajo štirje najboljši rezultati. Pri končni razvrstitvi se v primeru enakega rezultata upošteva rezultat petega strelca.
2. posamezno: se tekmuje v streljanju na 15 golobov, z možnostjo večkratnega ponavljanja. V primeru, da je več strelcev zadelo enako število golobov, se izvede dodatno streljanje ali žrebanje.
Prijave se sprejemajo do 17. ure.
NAGRADE:
ekipe: od 1. do 3. mesta pokali.
posamezniki: od 1. do 3. mesta pokali in denarne nagrade (500, 300 in 200 €), za ostala mesta pa praktične nagrade.
Na strelišču Lovske družine Dobrava v Slovenskih goricah je bilo dvodnevno, že 28. tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za pokal dneva državnosti.
Kapetani najboljših ekip s pokali. Foto: Marjan Toš
Strelci iz lovskih družin (LD ) in strelskih društev (SD) z vse Slovenije so se pomerili v ekipni in posamični konkurenci. Letošnji dobitnik pokala v počastitev dneva državnosti in 30-letnice slovenske osamosvojitve je Damijan Vnuk iz LD Pečarovci, pred Jožetom Perkom iz LD Lenart in Jožetom Kaučičem iz SD Skakovci.
Ekipni naslov v Osek, pokal v športnem streljanju v Trnovsko Vas, veteranski pokal pa v Kungoto
Najboljši veterani. Foto: Marjan Toš
Med veterani je slavil Danijel Marhold iz LD Kungota pred Vladom Steinfelserjem iz LD Dobrava in bratom Andrejem Marholdom prav tako iz LD Kungota. V še vedno priljubljeni športni disciplini trap je v Dobravi zanesljivo slavil Davorin Toš iz LD Trnovska Vas, drugi je bil mladi in nadarjeni strelec Lan Gomboc in tretji RobertNagy, oba iz Fokovcev. V ekipni konkurenci je zmagala ekipa SD Osek pred ekipo LD Vurmat z Duha na Ostrem vrhu in LD Kungota.
Najboljša strelca iz Dobrave Davorin Toš (levo) in Damijan Vnuk (desno) s pokalom državnosti. Foto: Marjan Toš
47. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov (SLPZR), ki je lani odpadlo zaradi epidemije, bo potekalo v soboto, 16. oktobra 2021, v Športni dvorani v Medvodah.
Foto: Srečko F. Krope
Organizacijo praznika slovenske lovske kulture je prevzelo Kulturno društvo Simon Jenko Lovski pevski zbor Medvode. Program in notno gradivo (TUKAJ) ostajata enaka, podrobnejše informacije bodo kmalu dostopne na naši spletni strani.
Vse kaže, da bo zgodba s haloškim medvedom, ustreljenim v Lovski družini Žetale, počasi dobila končni epilog.
Foto: osebni arhiv Marjana Toša
Kot nam je povedal lovski inšpektor Sebastijan Soršak, ki je vodil postopek zoper kršitelja iz Žetal, »sta globa in sodna taksa poravnani, trofeja odvzeta, denarna sredstva od prodanega mesa dodeljena v državni proračun in zoper kršitelja uveden disciplinski postopek v lovski družini«. Starešina Lovske družine Žetale Silvo Korez nam je potrdil, da je LD zoper kršitelja že uvedla disciplinski postopek.
V delu javnosti, tudi lovske, se kljub temu še vedno čudijo, kako je mogoče, da je za odstrel zavarovane vrste zagrožena tako nizka kazen. Za pojasnilo naj zapišemo, da je bil zoper kršitelja uveden postopek po Zakonu o varstvu narave in ne po Zakonu o divjadi in lovstvu. Ta določa vrste, ki spadajo med divjad, in sicer so to vsi prostoživeči sesalci in ptice, ki jih lahko lovimo. Med divjad pa se ne štejejo živali, ki so zaščitene in za katere se le občasno izvaja odstrel v manjših količinah. Med temi je tudi rjavi medved, ki velja za največjo zver na Slovenskem.
Prirodoslovni muzej Slovenije bo hranil medvedovo lobanjo, njegov kožuh pa LD Žetale
Kazni za nedovoljeni odstrel se glede na odstreljeno žival ne razlikujejo, razlikujejo se le na podlagi tega, ali je bila odstreljena žival divjad ali ne. Zakon o divjadi in lovstvu predpisuje najnižjo kazen za nedovoljen odstrel 420 evrov. A ker medved ni divjad, se kazen določa na podlagi zakona o naravi, kjer je predpisana kazen med dvesto in tisoč evri. S strani lovske inšpekcije je bila izrečena osnovna globa, ker lovski inšpektor na podlagi tega zakona nima pooblastil izrekati globe v razponu, je mogoče razbrati tudi iz mnenja strokovnih služb Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, katero je pristojno tudi za področje lovstva. Lovski inšpektor Soršak nam je še pojasnil, »da bi bil nekdo na Kočevskem ali v drugih predelih Slovenije, kjer je medved “doma” obravnavan po merilih vsaj malomarnosti, če že ne naklepa, tam pa se seveda srečamo s kazensko ovadbo«.
Medtem je v javnosti zaokrožila novica, da se je Prirodoslovni muzej Slovenije odpovedal kožuhu medveda in bo obdržal samo medvedovo lobanjo. Lovski inšpektor je ponovil, da je bila trofeja medveda (lobanja in kožuh) z odločbo odvzeta lovski družini in kršitelj ne more postati njen lastnik, saj bi to pomenilo kršenje navodil iz odločbe o zasegu trofeje ter Zakona o prekrških. Lahko pa muzej deponira trofejo v skladu z dogovorom tudi v LD Žetale, ki bo poskrbela za dermoplastični preparat uplenjenega medveda. Kot je povedal starešina LD Žetale Korez, so takšen dogovor z muzejem že dosegli.
Zaloge krvi v Sloveniji so trenutno nizke, zato vas Rdeči križ Slovenije vabi, da se udeležite ene izmed krvodajalskih akcij. Kri lahko darujete tudi izven terenskih krvodajalskih akcij, v okviru urnika delovanja transfuzijske službe.
Prosijo, da pokličite na telefonsko številko, ki ste jo prejeli v vabilu ali na vam najbližji transfuzijski center, da se dogovorite o dnevu in uri prihoda. Krvodajalcem se Rdeči križ Slovenije zahvaljuje za odziv, razumevanje ter upoštevanje vseh preventivnih zaščitnih ukrepov.
Lovska zveza Slovenije – Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi in Zveza lovskih družin Ljubljana organizirata usposabljanje sodnikov v oponašanju jelenjega rukanja za pridobitev licence. Usposabljanje bo potekalo v nedeljo, 4. julija, od 9. do 19. ure, v lovski koči LD Tomišelj na Planinci.
Kandidati se lahko prijavijo do srede, 30. 6. 2021 na e-naslov lzs@lovska-zveza.si ali na številko 01 24 10 910.
Program usposabljanja bo obsegal teoretični del, praktični del ter preverjanje znanja praktičnega in teoretičnega dela. Strokovni mentor usposabljanja bo mednarodni uveljavljeni sodnik Ernest Kerčmar. Usposabljanje bo potekalo pod vodstvom Komisije za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS.
Gradivo za seminar in navodila za pot do lokacije usposabljanja bodo prijavljeni kandidati prejeli 1. julija po e-pošti. Za udeležence bo organizirana prehrana in pijača. Kotizacije ni.
Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS
Na strelišču Strelskega društva Osek v Slovenskih goricah je bilo tradicionalno tekmovanje v lovski kombinaciji za pokale in prvenstvo lenarškega lovskogojitvenega bazena (LGB).
Zmagovalci prvenstva LGB Lenart 2021. Foto: Marjan Toš
Vanj so vključene lovske družine Benedikt, Dobrava, Lenart, Voličina, Sveta Ana in Sveti Jurij v Slovenskih goricah. Nastopile so 5-članske ekipe vseh LD, ki so se pomerile v streljanju na glinaste golobe in na tarče srnjaka, divjega prašiča, gamsa in lisice z malokalibrsko puško.
Ekipni naslov in pokal za LD Benedikt, druga LD Lenart in tretja LD Dobrava
Ekipni zmagovalci letošnjega prvenstva lenarškega LGB so zasluženo postali strelci iz LD Benedikt (1530, 13 točk), pred ekipo LD Lenart (1423,8) in favorizirano ekipo LD Dobrave (1407, 47), ki ji tokrat ni šlo po načrtih. Na četrtem mestu je pristala LD Voličina, na petem LD Sv. Jurij in na zadnjem, šestem mestu LD Sv. Ana.
Vlado Steinfelser Foto: Marjan Toš
Naslov bazenskega prvaka za leto 2021 je v posamični konkurenci ohranil Vlado Steinfelser iz LD Dobrava (351,29 točk), ki je zmagal pred lovskim tovarišem iz iste LD Dominikom Slekovcem (348, 62) in mladim Davidom Trojnerjem iz LD Benedikt ( 347,95).
Na četrto mesto se je uvrstil Milan Bauman iz LD Sv. Jurij (336,96) in na peto David Rojs iz LD Voličina (324,29). Bazensko prvenstvo je zgledno organizirala LD Benedikt pod vodstvom starešine Silva Prosiča. Glavni strelski sodnik je bil Mladen Petelin iz LD Benedikt.
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na podlagi petega odstavka 8. člena Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (Uradni list RS, št. 200/20) (v nadaljnjem besedilu: Zakon) objavlja JAVNI POZIVza usposabljanje za izvajalce določenih nujnih ukrepov po potrditvi afriške prašičje kuge (APK).
Foto: Pixabay
1. Usposabljanje bo v skladu z 8. členom Zakona izvedla Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavodom za gozdove Slovenije in Lovsko zvezo Slovenije.
2. Usposabljanje je namenjeno kandidatom za člane skupin za aktivno iskanje poginulih divjih prašičev na območjih z omejitvami ter člane skupin za izvajanje izrednega odstrela na območjih z omejitvami.
3. Teoretični del usposabljanja bo potekal na daljavo (preko aplikacije Zoom), praktični del pa na različnih lokacijah po Sloveniji.
4. Teoretični del usposabljanja bo potekal predvidoma v dveh terminih, in sicer: 8. in 9. julija 2021 ter 14. in 15. julija 2021, s pričetkom ob 17. uri. Glede na število prijavljenih kandidatov se lahko organizirajo dodatni termini usposabljanja. O teh bodo kandidati naknadno obveščeni. Podrobnejša navodila glede poteka usposabljanja prejmejo prijavljeni kandidati po e-pošti, najpozneje 3 dni pred usposabljanjem.
5. Praktični del usposabljanja bo potekal v manjših skupinah na različnih lokacijah po Sloveniji. O točnem datumu in kraju izvedbe bodo kandidati, ki so opravili teoretični del, obveščeni naknadno.
6. Za vse kandidate, ki se bodo prijavili, je obvezen splošni del usposabljanja, ki vključuje zakonodajo s področja APK, ukrepe za preprečevanje širjenja APK, ukrepe na območju visokega tveganja, ukrepe po potrditvi ter naloge skupin za iskanje in praktično vajo iskanja poginulih divjih prašičev na terenu z uporabo aplikacije WBT. Smatra se, da je oseba usposobljena za iskanje poginulih divjih prašičev, ko opravi splošni del (teorija) usposabljanja in praktično vajo iskanja poginulih divjih prašičev na terenu z uporabo aplikacije WBT.
7. Usposabljanja za izvajalce izrednega odstrela na območjih z omejitvami se lahko udeležijo osebe, ki že posedujejo orožje in imajo orožni list za lov v skladu z zakonom, ki ureja orožje.
8. Za kandidate, ki se bodo prijavili tudi kot izvajalci izrednega odstrela, je poleg splošnega dela obvezen tudi posebni del usposabljanja, z naslednjimi vsebinami: izvajanje zmanjšanja populacije oziroma popolne odstranitve divjih prašičev s posebno opremo in uporabo lovk, upoštevanje dobrobiti živali pri izvajanju usmrtitve v lovkah, itd. Udeleženci, ki bodo opravili splošni del usposabljanja ter posebni del usposabljanja bodo povabljeni na praktično vajo, ki bo organizirana na streliščih na različnih lokacijah po Sloveniji. Smatra se, da je oseba usposobljena za izvajanje izrednega odstrela divjih prašičev, ko opravi splošni in posebni del usposabljanja (teorija) ter ko opravi praktično vajo iskanja poginulih divjih prašičev na terenu z uporabo aplikacije WBT ter praktičen preizkus rokovanja s posebno opremo na strelišču.
9. Kandidati, ki niso lovci, se na enega od terminov usposabljanja za člane skupin za iskanje poginulih divjih prašičev prijavijo preko obrazca, ki je dostopen na spletni strani UVHVVR, ministrstva ali Lovske zveze Slovenije. Kandidati izpolnjen prijavni obrazec po elektronski pošti pošljejo na gp.uvhvvr@gov.si.
10. Kandidati, ki so lovci – člani lovskih družin in poklicni lovci v loviščih s posebnim namenom, se na usposabljanje prijavijo preko aplikacije Lisjak. Tisti lovci, ki želijo opraviti tudi posebni del usposabljanja za izvajalce izrednega odstrela, v obrazcu to tudi ustrezno označijo.
11. Za izvajalce izrednega odstrela divjih prašičev se na ta javni poziv lahko prijavi največ 5 udeležencev iz iste lovske družine.
Ob predložitvi lovske izkaznice lahko lovci v skladu z dogovorom LZS in EQUIPpro d.o.o. izberejo akcijske produkte in prejmejo darilo v višini 250 evrov ob nakupu termo nastavka.
Termine za brezplačno svetovanje in predstavitev pri lovski družini lahko starešine, tajniki in tudi posamezne skupine lovcev rezervirajo po e-pošti: info@equip.si ali po telefonu 051 400 333. Neodvisno od termina predstavitve pri posamezni lovski družini, se lahko lovci dogovorijo tudi za individualno svetovanje pri izbiri termovizije in kalibraciji.
* Sredstva se namensko zbirajo izključno za gradnjo Nacionalnega lovskega centra Lukovica. O zbranih sredstvih bomo obveščali tako na spletni strani kot v letnem poročilu LZS.
V Zagrebu se v zadnjih dneh vrstijo prijave o napadih sivih vran, pri nas pa letos klicev o napadih še nismo prejeli.Lovska zveza Slovenije v takšnih primerih ne more storiti ničesar, saj gre za napade vran na nelovnih površinah.
Foto: Katarina Flajšman
Če gre za ponavljajoče napade, lahko pokličete na telefonsko številko 113, čeprav sistematične rešitve ni mogoče zagotoviti. V primeru, da je nastala škoda, jo lahko prijavite na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ali na Zavod za gozdove Slovenije.
“Večina napadov vran je lažnih”
Do konfliktnih situacij prihaja predvsem v v času vzreje mladičev, od sredine maja do sredine junija. Dr. Boštjan Pokorny z Visoke šole za varstvo okolja je že pred časom pojasnil, da je velika večina napadov vran lažnih, ko se vrane le spreletijo nad glavo. “Praviloma vrane to počno v bližini gnezda in ko želijo zaščititi svoje mladiče. Zares napadejo le izjemoma. Kar lahko storimo je, da se čim bolj izogibamo lokacijam, kjer so vrane že bile agresivne oziroma neposredne bližine gnezd,” svetuje.
Izredni odstrel sivih vran v naseljih ni izvedljiv oziroma ni možen ne z zakonodajnega in ne z varnostnega vidika ter tudi ne z vidika sprejemljivosti med prebivalci. Možen ukrep, ki ima tudi največjo podporo med prebivalci, je plašenje s sredstvi, ki ne povzročajo hrupa, pogojno pa tudi sokolarjenje. Vendar pa ta ukrepa nista uporabna v času, ko so vrane agresivne oziroma po izvalitvi mladičev.
Župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič je na delovnem srečanju gostil vodstvo Lovske zveze Maribor, ki ga je seznanilo s pripravami na praznovanje stoletnice organiziranega slovenskega lovstva na Štajerskem.
Mariborski župan je sprejel delegacijo LZ Maribor ob stoletnici ustanovitve podružnice SLD v Mariboru (od leve): sekretar LZ Božidar Kunej, župan Saša Arsenovič, predsednik LZ Marjan Gselman in dr. Marjan Toš, vodja organizacijskega odbora praznovanja (arhiv Mestne občine Maribor)
Delegacija Lovske zveze Maribor, ki jo je vodil njen predsednik Marjan Gselman, je na delovnem srečanju z mariborskim županom Arsenovičem predstavila projekt praznovanja stoletnice organiziranega lovstva na Štajerskem. Župan je z velikim zanimanjem prisluhnil predstavitvi in izrekel javno zahvalo vsem generacijam lovcev na mariborskem območju za opravljeno delo v preteklosti.
Lovska organizacija v Mariboru je bila trdna slovenska postojanka in njena ustanovitev je bila del širokih prizadevanj mestnih oblasti in politike po prvi svetovni vojni za slovenizacijo Maribora in vse slovenske Štajerske. Zato je župan Aresenovič s posebnim zanimanjem prisluhnil razlagi, da so bili med ustanovitelji podružnice Slovenskega lovskega društva v Mariboru tudi mnogi Mastrovi sodelavci in podporniki iz prevratnega leta 1918. Med njimi je bil tudi dr. Franjo Rosina, generalova desna roka in podpredsednik Narodnega sveta za Štajersko. Ta podatek je prišel v javnost šele med letošnjimi raziskavami zgodovine in je izredno zanimiv, saj je bil odvetnik dr. Rosina ugledni bančnik in politik ter sokolski funkcionar in mecen. Bil je celo član osrednjega odbora Slovenskega lovskega društva.
Odborniki podružnice SLD Maribor 1932 (arhiv revije Lovec)
Podružnica Slovenskega lovskega društva v Mariboru je bila leta 1921 ustanovljena na pobudo Dragotina Klobučarja, enega od soustanoviteljev Slovenske lovske organizacije leta 1907. Mariborska podružnica je začela delovati z majhnim številom članov; v ohranjenem imeniku jih je naštetih 80, večinoma Slovencev. Svoje odseke je imela v sodnih okrajih Maribor, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Slovenska Bistrica, Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec. Imela je tudi izjemno pomembno narodnopolitično poslanstvo, ki ga je uresničevala na različne načine.
Osrednja slavnostna akademija ob stoletnici bo 7. oktobra. Goste in lovce bo nagovoril in pozdravil mariborski župan Arsenovič, pričakujejo pa tudi predsednika republike in častega pokrovitelja praznovanja Boruta Pahorja. Župan Arsenovič je ob koncu delovnega srečanja predstavnikom LZ Maribor predlagal, da bi bila akademija v prenovljenem Sodnem stolpu ob Dravi, kar bi dalo dogodku posebno veljavo, saj gre za eno od izjemno dragocenih zgodovinskih stavb v starem mestnem jedru ob obrežju Drave. Župan je namreč ocenil, da je poslanstvo zelene bratovščine na Štajerskem in v mestu ob Dravi spoštovanja vredno, in zato si lovci zaslužijo dostojno praznovanje stoletnice.
Na akademiji bo premierno predstavljena izvirna lovska monokomedija, ki jo je posebej za Lovsko zvezo Maribor napisal pisatelj in dramatik Tone Partljič. Izvedel jo bo dramski igralec Bojan Maroševič, v kulturnem programu pa bodo nastopili tudi rogisti Lovske zveze Maribor pod vodstvom maestra Marjana Goloba, ki so lani praznovali 10.obletnico delovanja.
Na strelišču Gaj Pragersko se je 29. maja odvijalo odprto prvenstvo Strelske športne zveze Slovenije (SŠZS), ki naj bi po načrtih trajalo dva dni. Organizator tekmovanja se je zaradi slabe udeležbe odločil, da tekmovanje izpelje v enem dnevu in zato z nižjo štartnino.
Foto: Bojan Gorenc/ arhivska fotografija
Na odprtem prvenstvu so prva tri mesta zasedli:
1. mesto: Miha Finkšt, 576 točk
2. mesto: Nejc Garmut, 569 točk
3. mesto: Matjaž Hlebš, 563 točk
Na prvenstvu SŠZS sem imel možnost še izbire ekipe LZS, ki bo zastopala Lovsko zvezo Slovenije na 13. evropskem prvenstvu na Madžarskem. Na prvenstvu se je s kroglo streljalo le enkrat, zato sem za rezultate LZS golobe množil z dvema točkama namesto štirimi, kot je po pravilih, s tem sem dobil vrednost možnih 200 točk golobi in 200 točk krogla, skupaj 400 točk.
Strelci, ki bodo zastopali LZS na 13 EP, so razvrščeni od 1. do 10, ker se je pa Bojan Urbančič odpovedal tekmovanju, sem si kot selektor vzel pravico in na njegovo mesto postavil Boštjana Sadeka, ki se tekmovanja zaradi opravičenih razlogov ni mogel udeležiti.
Strelci, ki nastopajo v ekipi:
1
Finkšt Miha
član
2
Garmut Nejc
mladinec
3
Sadek Boštjan
član
4
Hlebš Matjaž
član
5
Sadek Marijan
član
6
Hlebš Nejc
član
Strelci, ki nastopajo posamezno:
7
Urankar Dušan
veteran
8
Garmut Maksimilijan
član
9
Pičulin Igor
veteran
10
Kersnik Mitja
veteran
Matija Janc, predsednik komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje in selektor strelske ekipe LZS
Do konca maja nam še lahko namenite del dohodnine za gradnjo Nacionalnega lovskega centra v Lukovici.
Nacionalni lovski center Lukovica
31. maja se izteče podaljšani rok, do katerega se lahko opredelite, kdo vse bo prejel vašo donacijo. Davčni zavezanec rezident lahko zahteva, da se do 1 % dohodnine, odmerjene po zakonu, ki ureja dohodnino od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje upravičencev do donacij, ki so nevladne organizacije, politične stranke, reprezentativni sindikati ter registrirane cerkve in druge verske skupnosti.
LZS je upravičenka do donacije dohodnine, ki ji davčni zavezanci v skladu s 142. členom Zakona o dohodnini lahko namenijo do 1 % dohodnine, odmerjene od dohodkov, ki se vštevajo v davčno osnovo. Ta donacija za davčnega upravičenca ne predstavlja dodatnega stroška, saj gre za dohodnino, ki jo moramo plačati.
Navodila:
V elektronski obrazec vnesete svoje podatke skupaj z davčno številko.
Kliknete »PRENESITE PDF« in potem to natisnete.
Natisnjeni obrazec samo še podpišete in pošljete po navadni pošti na pristojni finančni urad, ki se je izpisal na obrazcu.
Sredstva se bodo namensko zbirala le in zgolj za gradnjo Nacionalnega lovskega centra. O zbranih sredstvih vas bomo redno obveščali tako na spletni strani LZS kot v letnem poročilu o delu LZS.
Če smo lovci varuhi narave in zaščitniki divjadi, smo to vedno in povsod, pravi Marko Richter.
Marko Richter ob srnjaku, ki ga je lovec odrešil muk in trpljenja. Foto: osebni arhiv Marjana Toša
Dolgoletni pripadnik Slovenske vojske Marko Richter, ki ga v zeleni bratovščini poznajo po imenu Zeleni, je v prostem času ves zapisan lovu. Rad odide v njegove lovske revirje v Lovski družini Kapla na Kozjaku, kjer do obisti pozna vse skrite lovske kotičke lovišča in divjad. Veliko tudi fotografira in načrtuje razstavo lovskih motivov.
Pred dnevi je med službenimi opravki na območju Velike Nedelje našel negibnega starejšega srnjaka, ki je bil komaj še živ in si ni mogel več pomagati. Marku se je žival, ki je hudo trpela in poginjala v mukah, zasmilila, zato je poklical lovce iz LD Velika Nedelja, ki so poginjajočega srnjaka rešili muk. Zgodba za zgled, kako je treba pomagati trpeči divjadi. Tudi ko je lovec v vojaški uniformi, kot je to storil Marko Richter-Zeleni.
Zgodba ima dragoceno sporočilo in to kljub temu, da bodo nekateri nasprotniki lova spet dvignili glas in nas pribili na sramotilni steber – češ, poglejte te lovce, ubili so ubogega srnjaka … A resnica je drugačna: smrt srnjaka je bila neizogibna, hudo bi se mučil še nekaj ur in na koncu dotrpel.
Pred časom me je poklicala profesorica razrednega pouka Marjana Šeško iz Osnovne šole Frana Roša v Celju, ker je izvedela, da imamo na Savinjsko-Kozjanski zvezi lovskih družin (ZLD) Celje bogato zbirko dermoplastičnih preparatov divjadi in nekaterih drugih živalskih vrst. Zanimalo jo je, ali bi lahko 14. maja pripeljala učence na sedež zveze v okviru naravoslovnega dne, da bi se seznanili z njimi.
Hitro so stekle priprave na obisk učencev. Seveda smo morali pri tem upoštevati vse varnostne epidemiološke ukrepe. Foto: Zdravko Mastnak
Seveda sem njeni prošnji z veseljem ugodil. Ko sem ji omenil, da imamo na zvezi tudi dermoplastični preparat medveda, je bila pa sploh navdušena, saj je bil prav tedaj medved in njegova prisotnost v medijih udarna novica, ker se je pojavil v neposredni bližini Celja.
Hitro so stekle priprave na obisk učencev 2. razreda OŠ Frana Roša. Seveda smo morali pri tem upoštevati vse varnostne epidemiološke ukrepe, ki ta čas veljajo. Tudi sam sem moral opraviti test za covid-19, ki pa je bil negativen. Tako je bila odstranjena še zadnja ovira in v petek, 14. maja, je prostore naše zveze napolnil otroški živ žav.
Po uvodnem pozdravu sem obiskovalce seznanil s pomenom varovanja okolja in vloge lovcev pri tem. V nadaljevanju sem jim pokazal dermoplastične preparate posameznih živali in jim povedal, za katero vrsto živali gre, vlogo, ki jo ima ta vrsta v naravi, in razložil, v katerem življenjskem okolju živi. Otroci so z velikim zanimanjem poslušali predstavitev, saj je bilo to za njih nekaj čisto novega, ko so videli dermoplastične preparate živali tudi v živo.
Najbolj jih je seveda zanimal medved. Vsi so se ga hoteli dotakniti in spraševali so, ali je res pravi. Posebej pa me je presenetila prošnja enega od otrok, naj pojasnim, kako se žival preparira. Sledila so tudi klasična poročila otrok, kot so na primer, da so z mamico, očijem ali dedijem na sprehodu videli srnico, ki se nič ni bala, pa lisico, pa kuno … Skratka vsak je želel povedati, katero žival je že kdaj videl v gozdu in kaj vse je tam doživel.
Otroci so z velikim zanimanjem poslušali predstavitev, najbolj jih je zanimal medved. Vsi so se ga hoteli dotakniti in spraševali so, ali je res pravi. Foto: Zdravko Mastnak
Učiteljica mi je še povedala, da je otrokom zjutraj pred odhodom dala v pregled našo knjigo Divjad in lovstvo, ki so jo prelistali z velikim zanimanjem. Knjigo sem namreč ob neki priložnosti podaril šoli in mislim, da je dosegla svoj namen. Na koncu obiska so vsi dobili še vsak svojo knjižico Stopinje in sledovi divjadi in urnik, na katerem je na zadnji strani napisana pripoved o Zlatorogu.
Ob odhodu so se mi vsi zahvalili za prijetno doživetje, učiteljica pa me je vprašala, ali lahko še kdaj pridejo na obisk, kar sem seveda z veseljem potrdil. Izredno sem bil zadovoljen z obiskom in zanimanjem, ki so ga otroci pokazali, ko so več kot eno uro zbrano poslušali in aktivno sodelovali pri mojem predavanju. Čeprav je bil to prvi obisk otrok na zvezi, upam, da ni bil zadnji.
Na strelišču Gaj Pragersko bo 29. in 30. maja, od 9. ure, potekalo odprto prvenstvo v kombinacijskem streljanju v organizaciji Športne strelske zveze Slovenije.
Foto: Bojan Gorenc
Tekmovanje bo potekalo v naslednjih disciplinah: 2x trap, 2x compak, 2x 100 m in 1x 50 m na tarčo bežečega merjasca. Štartnina znaša 80 evrov.
Tekma bo veljala kot izbirna tekma za ekipo Lovske zveze Slovenije, ki bo zastopala barve LZS na letošnjem, 13. evropskem prvenstvu na Madžarskem.
Upoštevali smo vaše želje, zato lahko zdaj didaktično igro Spomin Lovske zveze Slovenije tudi kupite.
Na zalogi imamo še karte Črni Peter z risbami slovenskih prostoživečih živali. Tako Črni Peter kot igra Spomin sta na voljo po simbolični ceni 1 evro. Naročila sprejemamo na lzs@lovska-zveza.si.
Na podlagi ocene epizootiološke situacije je Državno središče za nadzor bolezni sprejelo sklep, da se ukinejo ukrepi, uvedeni zaradi pojavov aviarne influence pri prostoživečih pticah. Sklep o ukinitvi ukrepov je objavljen v Uradnem listu (št. 74/21) in je začel veljati 15. maja.
Foto: Pixabay
Ne glede na to pa rejce perutnine opozarjajo, da so okužbe ptic s tem virusom nepredvidljive in pozivajo, da upoštevajo biovarnostne ukrepe, kot so:
preprečevanje dostopa prostoživečim pticam (predvsem vodnim) do perutnine,
preprečevanje dostopa prostoživečim pticam do krme in vode za perutnino,
omejitve obiskov ljudi v prostorih, kjer je nastanjena perutnina in upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok …),
uporaba opreme za enkratno uporabo ali čiščenje in razkuževanje opreme pred uporabo na drugem gospodarstvu s perutnino.
Le tako se lahko učinkovito prepreči vnos povzročiteljev bolezni v reje. Zelo pomembno je tudi zgodnje odkrivanje bolezni. Z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni se lahko omeji širjenje bolezni in posledično zmanjšajo tudi škode, ki jih pojav bolezni povzroči. Pri znakih, ki bi lahko kazali na pojav aviarne influence v reji, je treba biti pozoren predvsem na:
zmanjšano porabo krme in vode (za več kot 20 %),
padec nesnosti (za več kot 5 %, ki traja že več kot dva dni),
povišan pogin (v enem tednu za več kot 3 % oziroma v enem dnevu za več kot 1 %),
kakršne koli klinične znake ali posmrtne spremembe, ki kažejo na AI.
V primeru naštetih znakov naj rejci perutnine nemudoma pokličejo svojega veterinarja. Več informacij o bolezni TUKAJ.
15. maja je minilo sto let od ustanovitve Podružnice Slovenskega lovskega društva na Ptuju, ki je v letih pred drugo svetovno vojno opravila tudi pomembno narodno-politično poslanstvo in se uveljavila kot trdna slovenska lovska postojanka.
Na bogato zgodovino so ptujsko-ormoški lovci izredno ponosni in jo bodo predstavili tudi v posebnem spominskem zborniku. Iz ohranjene dokumentacije lahko povzamemo, da je pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice z dr. Ludovikom (Ludvikom) Jenkom na čelu, pozval vse lovce in ljubitelje lova, da se udeležijo ustanovnega občnega zbora 15. maja 1921 leta v ptujskem Narodnem domu.
Zborovalci so izvolili za načelnika ptujske podružnice zdravnika dr. Ludvika Jenka, za tajnika učitelja Mirka Majcna in za blagajnika davčnega upravitelja Alberta Primca s Ptuja. Ostali odborniki so bili graščak Gvidon Pongrac iz Trnove in ptujski odvetnik dr. Franc (Franjo) Šalamun, namestnika odvetnik dr. Adam Ban iz Ormoža in okrajni gozdar Alojzij Barle s Ptuja, preglednika pa posestnik Ivan Babusek iz Krčevine in učitelj Simon Kebler iz Majšperka. .
Še pred ustanovitvijo ptujske podružnice je dr. Janko Lokar izjavil, da je njen okoliš lepa lovska postojanka, in da bo s primernim poslovanjem lahko združila vse lovce okraja ter onemogočila lovske tatvine in zatrla lovsko »mrharstvo«.
Podružnica SLD Ptuj je na zboru sprejela program svojega dela. Po prvi svetovni vojni je ostalo veliko orožja, ki so si ga prisvojili krivolovci. Zato je bila glavna naloga podružnice onemogočiti divji lov. O ustanovitvi podružnice SLD na Ptuju je poročal tudi Lovec. Poročevalec je zapisal, da se je »ustanovni občni zbor vršil ob jako lepi udeležbi. Ker je ptujsko okrožje lepa lovska postojanka, upamo, da se posreči podružničnemu odboru s primernim postopanjem zediniti vse lovce svojega okraja in urediti lov v svojem okolišu v strogo lovskem smislu ter zatreti predvsem tatinsko svojat, a tudi vsako mrharstvo«.
Podružnica SLD Ptuj je prvič stopila pred javnost s tekmo ptičarjev 9. in 10. oktobra 1921, in sicer prvi dan v Podvincih, drugi dan pa na Bregu. Na uspeli tekmi je nastopilo 7 lovskih psov. Zanimiv je občni zbor, ki je bil 13. aprila 1924. Vodil ga je tedanji načelnik dr. Šalamun, dr. Ivan Lovrenčič pa je zastopal SLD. Na njem so sprejeli dva samostojna predloga, da v prihodnji lovni sezoni ni dovoljeno streljati nobene fazanke na območju podružnice, in da je prepovedano streljati srne in mladička srnjaka. Sprejet je bil tudi predlog, naj odbor poskrbi, da politična oblast določi lovno dobo za srnjaka od 1. maja do 31. oktobra vsakega leta.
Med drugo svetovno vojno so nemške okupacijske oblasti delovanje ptujske podružnice SLD prepovedale, zaplenile so vse njeno premoženje in zaprle mnoge narodno zavedne slovenske lovce. Po drugi svetovno vojni je bilo njeno delovanje takoj obnovljeno. Danes je Zveza lovskih družin (ZLD) Ptuj-Ormož, ki nadaljuje tradicijo organiziranega slovenskega lovstva na ptujsko-ormoškem območju, ena od območnih lovskih zvez v Sloveniji, ki povezuje 24 lovskih družin iz območja Ptuja in Ormoža.
Tri ptujske lovske legende (od leve): mag. Emilijan Trafela, dr. Srečko F. Krope in Mirko Obran, foto: Marjan Toš
Vodi jo predsednik dr. Srečko F. Krope, njen častni predsednik pa je mag. Emilijan Trafela, ki je ob jubileju med drugim dejal: »vesel sem, da mi je ob podpori lokalne skupnosti in nekaterih poslancev v DZ iz našega območja uspelo vnesti in ohraniti ptujsko-ormoško lovsko upravljavsko območje. S tem se ohranja letos že 100 letna tradicija ptujsko-ormoškega lovstva oziroma ptujsko-ormoške zveze lovskih družin. Naj povem, da smo na stoletnico izredno ponosni in da nam je žal pandemija preprečila izvedbo svečane akademije v slavnostni dvorani ptujskega gradu. A stoletnica gotovo ne bo šla mimo nas, tega jubileja se bomo spomnili, saj načrtujemo izdajo spominskega zbornika ZLD. Žal je pandemija lani preprečila tudi praznovanje 30-letnice naših rogistov. Upam, da bomo letos vsaj v jeseni oba jubileja dostojno zaznamovali in se s tem zahvalili našim predhodnikom za trde temelje, ki so jih leta 1921 postavili ptujskemu in ormoškemu lovstvu«.
Ob okroglem jubileju načrtujejo v ZLD Ptuj-Ormož tudi izdajo spominskega zbornika, načrtovali pa so tudi akademijo v slavnostni dvorani ptujskega gradu, ki so jo morali zaradi epidemije odpovedati. A to še ne pomeni, da se praznično zborovanje ptujsko-ormoških lovcev ne bo zgodilo v jeseni, če bodo razmere to dopuščale. Že lani so njihovi rogisti, ki so veliki ambasadorji slovenske lovske kulture, praznovali 30-letnico delovanja, a so morali načrtovani praznični koncert prav tako odpovedati.
Kot strel je odjeknila vest, da nas je po dolgi, kruti bolezni zapustil Aco Rebernik.
Aco Rebernik, iz osebnega arhiva
Aco je bil lovec, ki je z vso predanostjo deloval v vseh vejah lovstva. Ko v mislih naštevamo, da je bil odličen strelec, dejaven kot kinolog, rukač, mentor, dejaven tudi v dobrodelnosti in še veliko več. Bil je velik poznavalec in zaščitnik narave in njenega življa, čemur je posvetil vse svoje življenje. Kot izjemen sogovornik in človek je v lovski organizaciji zapustil veliko praznino.
Dragi Aco,
kruta bolezen te je po dolgem boju, ob polni zavesti, oropala vsega, kar imaš rad. Preden si vedoč predal svoj boj, čisto na koncu, ko si moral zapustiti ta svet, si mogoče zaznal, da te tudi gori potrebujejo. S svojo pojavo si poskrbel, da trenutki s teboj nikoli ne morejo preiti v pozabo. Znal si gledati s srcem in dušo, v nas si zaznal tisto globlje in bistveno. Dokler se ponovno ne snidemo in nam zaigraš s svojo harmoniko, naj ti Diana v večnih loviščih nameni dober štant.
Po nedavnem odstrelu 4-letnega medveda, ki ga je odstrelil član Lovske družine Žetale, je v javnosti završalo. Mnenja so bila zelo raznolika, največ je bilo stereotipnih kritičnih razmišljanj o lovcih, ki »pobijajo nedolžne živali«. Kritike so vse glasnejše tudi v lovski javnosti. O tem je razpravljal tudi Upravni odbor Lovske zveze Maribor in izoblikoval mnenje o dogodku.
Fotografija je simbolična. Foto: Barbara Ložar
Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je povedal, da je v konkretnem primeru potrebno počakati, da se zaključijo vsi postopki pristojnih organov ter ponovno poudaril, da ima Lovska zveza Slovenije ničelno toleranco do nezakonitega ubijanja živali.
Sinoči je tudi Upravni odbor Lovske zveze Maribor na seji, na kateri je sodeloval predsednik Nadzornega odbora LZ Maribor, sklenil, da se od dogodka ograjuje in pričakuje, da bodo zoper kršitelja podvzeti vsi ukrepi, ki jih predvideva zakonodaja – tako v upravnem prekrškovnem postopku kot tudi v pristojni lovski družini, katere član je kršitelj. Dejanje je vrglo slabo luč na celotno lovsko organizacijo, zato je prav, da lovci takšno ravnanje javno obsodimo. dr. Marjan Toš, predsednik Nadzornega odbora LZ Maribor
V lokalnem haloškem okolju in v lovski javnosti namreč še vedno krožijo različne govorice. Tisti, ki dajo lovcu prav, menijo, da je ljudi »rešil pred vsiljivim medvedom«, ki bodo spet lahko v miru hodili po gozdu in nabirali gozdne sadeže. Drugi opozarjajo, da bi lahko lovec namesto v medveda ustrelil v zrak in ga tako pregnal.
Strel je bil po lovskih standardih tako rekoč šolski, »za plečko«, kot pravijo lovci, zato je bilo kmalu po ogledu medveda jasno, da ni šlo za »silobran oz. skrajno uporabo sile« in se lovec nanj tudi ni skliceval. Lovski inšpektor Sebastijan Soršak tega niti ne bi priznal, kar je po ogledu medveda odločno zatrdil v izjavi za medije. Po opravljenem inšpekcijskem pregledu je povedal, da sta bila o uplenitvi takoj seznanjena Zavod za gozdove Slovenije in Prirodoslovni muzej Slovenije, ki mu pripada medvedja trofeja.
Prekrškovni postopek zoper lovca še poteka
Prekrškovni postopek zoper lovca je uveden po določilih Zakona o ohranjanju narave. Inšpektor Soršak je še povedal, da je po zaslišanju kršitelja jasno, »da je bil ta v noči iz 4. na 5. maj (medved je bil ustreljen ob 0.30) na nočnem lovu na divje prašiče. Ko se je spustil iz preže ter odšel proti privabljalnem krmišču za divje prašiče, mu je po grebenu naproti prišel 140 kilogramski medved, ki naj bi ga lovec po obrisih silhuete prepoznal kot prašiča .Razdalja do živali naj bi znašala med 20 in 30 metrov«.
Prekrškovni postopek je v teku, lovec-kršitelj čaka na globo in (morda) tudi na disciplinski postopek v lovski družini, ki naj bi se začel po pravnomočni odločbi lovske inšpekcije. Kljub temu je v kritični javnosti slišati ocene, da je dejanje sramota ne le za kršitelja, pač pa za vso lovsko organizacijo, ki tako izgublja ugled v javnosti. Mnogim se poraja dvom, ali ni šlo v tem primeru za priložnost, da si lovec z lovsko zmoto pridobi redko lovsko trofejo. Zato javnost pričakuje, da bo lovska inšpekcija objektivno opravila svoje delo.
O etičnih vidikih pa so si kritiki enotni – dogodek je bil daleč od lovske etike, zato naj se vodstva lovske organizacije na lokalni, regionalni in državni ravni vprašajo, zakaj lovci s takšnimi dejanji dodatno slabijo ugled lovstva in lovske organizacije v javnosti. Vsaka solidarnost s kršiteljem iz vrst zelene bratovščine bi lahko bila dolgoročno gledano za lovsko organizacijo in njen ugled strel v koleno!
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je danes zjutraj obvestila vse pristojne službe, da so na območju Ptuja potrdili prvi primer afriške prašičje kuge (APK) v državi.
Vir: Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Šele po začetku sestanka so udeležencem razkrili, da gre za simulacijsko vajo, s katero so preverili odzivnost in delovanje služb, ki bi se aktivirale ob pojavu APK v Sloveniji. V vajo so bili vključeni predstavniki Državnega središča za nadzor bolezni (DSNB) in člani skupine strokovnjakov, ki se skliče ob pojavu APK, vključno s predstavniki Lovske zveze Slovenije.
Na podlagi scenarija je skupina strokovnjakov predlagala okuženo območje ter ukrepe na tem območju. DSNB je za generalnega direktorja Uprave pripravil Sklep o uradni potrditvi, določitvi okuženega območja in ukrepih za obvladovanje APK. Člani so se odzvali v predvidenem času in konstruktivno sodelovali v strokovni razpravi.
Ob tem ponovno opozarjamo, da je pomembna prijava najdbe vsakega poginulega divjega prašiča na številko 112 z namenom zgodnjega odkrivanja APK. Prav tako je treba upoštevati biovarnostne ukrepe v primeru obiska površin in območij, kjer se nahajajo divji prašiči (gozd in travniške površine). Pomembno je čiščenje in razkuževanje obutve, opreme in vozil, saj se tako zmanjša možnost prenosa virusa APK na domače prašiče.
Zgodba z žetalskim medvedom se še zdaleč ni polegla, zdaj se pravo delo za pristojne službe šele začenja, je pojasnil Izidor Cojzer iz Območne enote zavoda za gozdove Slovenije v Mariboru, zaposlen na Odseku za gozdne živali in lovstvo.
Medved, ujet v kamero v LD Podvelka. Foto: Radivoj Cvetko
Okoliščine odstrela medveda in posledice bodo ugotavljali v okviru prekrškovnega postopka, ki ga vodi lovska inšpekcija. Kakšne ukrepe in kazen zoper uplenitelja bo izrekla, je v tem trenutku še preuranjeno govoriti, saj morajo temeljito osvetliti vse okoliščine dogodka. “Glede na težo medveda in določene parametre smo strokovno ocenili, da gre za štiri leta starega rjavega medveda, več bo znanega po opravljeni DNK analizi zobovja,” je po opravljenih meritvah povedal Cojzer.
Ob tem je v javnosti še vedno veliko ugibanj, ali bi uplenjeni medved v Žetalah morebiti lahko bil ta, ki se je pred dnevi potepal po Pohorju in Kozjaku. Cojzer pravi: “Domneve, da je bil uplenjeni medved opažen tudi na Pohorju in Kozjaku, v tem trenutku ne moremo ne potrditi ne ovreči. Verjetno bi bil na poti do mesta, kjer je bil ustreljen, viden oziroma opažen. Če medved ni v naravi pustil določenih ostankov, na primer iztrebkov ali dlake, tudi z analizo ne moremo ugotoviti, za katero žival gre; sam odtis šape je premalo. Tukajšnji lovci takšnih dogodkov nismo navajeni. Še vedno pa ostaja možnost, da v primeru, da lovci na Pohorju in Kozjaku najdejo medvedje iztrebke, s pomočjo genetike ugotovimo, ali gre za isti osebek ali ne.”
Dogajanje v zvezi z medvedom spremljajo tudi v Zvezi lovskih družin Ptuj-Ormož. Kot je povedal predsednik ZLD Ptuj-Ormož dr. Srečko Felix Krope, bodo po temeljiti razpravi in po razjasnjenih vseh okoliščinah sprejeli ustrezna stališča. Na spletnih straneh ZLD Ptuj-Ormož pa so občane opozorili na obnašanje v primeru srečanja z medvedom in na obveščanje o morebitnem pojavu medveda
Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač se je sestal z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožetom Podgorškom.
Foto: arhiv LZS, marec 2019
Tema pogovora, ki sta se ga udeležila tudi državni sekretar Anton Harej in generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo mag. Robert Režonja, je bil Zakon oskladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki je v pripravi. Na sestanku je minister dr. Podgoršek pojasnil, da se bo v okviru spremembe zakonodaje iskala rešitev za zemljišča, ki so bila v letih 1993 -2005 prenesena v upravljanjena Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
Omenjena zemljišča v lasti Republike Slovenije, s katerimi upravlja Sklad, bodo predvidoma predana v brezplačno uporabo lovskim družinam. Za namene upravljanja z divjadjopa še dodatna pasišča, jase in travniki v loviščih.
Aprilska oddaja o lovstvu, oddaja Dober pogled je posvečena 12. Slovenskemu lovskemu dnevu in problematiki divjadi na nelovnih površinah.
Zaradi epidemioloških razmer je dogodek, ki je vključeval kar 21 predavanj, potekal v obliki celodnevne videokonference (na voljo na članski spletni strani), v oddaji pa si lahko ogledate izbrane poudarke.
Oddajo si lahko ogledate na našem Youtube kanalu ali na spletni strani LZS TUKAJ.
Lovska zveza Slovenije bo tudi za leto 2022 pripravila in založila koledar s fotografijami prostoživečih živali. K sodelovanju na javnem nagradnem natečaju, ki se zaključi 3. avgusta, vabljeni vsi, ki se ukvarjate z naravoslovno fotografijo.
Po zaključku natečaja bo prispele fotografije pregledala komisija, ki bo izbrala 13 najustreznejših sezonskih fotografij prostoživečih živali, ki bodo uvrščene v koledar Lovske zveze Slovenije za prihodnje leto. Najboljše tri fotografije bodo nagrajene, preostale izbrane fotografije za koledar bodo honorirane po ceniku Lovske zveze Slovenije. Ob fotografijah bodo objavljena imena in priimki avtorjev.
Podrobnosti o natečaju so objavljene v majski številki Lovca.
Lovska zveza Slovenije je izdala drugo, dopolnjeno izdajo zbornika Slovenski lovci v vojni za Slovenijo. Zbornik, posvečen 30-letnici samostojne Slovenije, je uredil dr. Marjan Toš.
Zbornik je predvsem publikacija spominjanja udeležencev vojne za Slovenijo iz vrst slovenske zelene bratovščine. V drugi, dopolnjeni izdaji je med drugim precej več dokumentarnega gradiva, predvsem fotografij ter tudi popolnejši seznam lovcev – udeležencev vojne za Slovenijo 1991.
Knjiga, ki je izšla v 3.000 izvodih, ni prodajna. Lovske družine jih bodo prejele preko zveze lovskih družin/lovske zveze.
Praznik dela je mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja vsako leto praznujemo v večini držav sveta. Ob tej priložnosti vam Lovska zveza Slovenije iskreno čestita ter vam želi prijetno praznovanje.
V spomladanskem času, ko ima veliko živali mladiče, odsvetujemo sprehajanje s psi po gozdu, sploh izven gozdnih poti. Pse moramo imeti vedno pod nadzorom, saj lahko spuščeni psi preganjajo divjad in jo poškodujejo.
Na Lovski zvezi Sloveniji lahko dobite brezplačne plakate, ki opozarjajo, da v tem obdobju srne polegajo mladiče.
Med sprehodom po gozdu se držimo označenih poti. Na svojo prisotnost opozorimo z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem; da se nam živali lahko umaknejo. Vse obiskovalce narave želimo opozoriti, da so prostoživeče živali v obdobju, ko polegajo mladiče, še posebej občutljive. V času, ko iščejo hrano, mladiče pustijo same. Mladičem se ne približujemo in jih ne hranimo.
Divje svinje, ki polegajo med marcem in majem, se skrivajo v gostem kritju, hranijo se ponoči, zato so možnosti, da nanje naletimo podnevi zelo majhne. V zadnjih desetih letih ne beležimo niti enega napada divje svinje na človeka. Napadalne bi lahko bile, če bi naleteli na gnezdo svinje z majhnimi mladiči. V takšnem primeru se počasi umaknemo.
Ne dotikaj se me, moja mama je v bližini!
Srne praviloma polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih. Ko iščejo hrano, mladiče odložijo v visoko travo oziroma kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Čeprav morda mladič deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini. Mladičev se ne dotikajte, sploh pa ne z golimi rokami, saj tako prenesete svoj vonj na mladiča in s tem povzročite nepopravljivo škodo. Srna takšnega mladiča zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več.
Medvedke se običajno začnejo pariti maja in junija in v tem obdobju odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem lahko zelo približajo človeku. Pes, ki ni na povodcu, bo ob srečanju z medvedom zbežal k gospodarju in medveda pripeljal neposredno k nam. Previdni naj bodo tudi kolesarji, saj so hitri in tihi, s tem pa medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo.
Pri medvedih je pogost poskus strašilnega napada, kar pomeni, da želijo človeka, ki je zanje vsiljivec, sprva samo pregnati. To pogosto naredi tudi medvedka, ki vodi mladiča. Nevarno pa je, kadar se človek znajde med medvedko in mladiči. Takrat medvedka meni, da so njeni mladiči ogroženi in sledi pravi napad. Ob morebitnem srečanju z medvedom se vedemo umirjeno – umikamo se počasi in ritensko, ne obrnemo mu hrbta. Ne pobegnemo, ker bi nam v tem primeru verjetno sledil.
Previdno pri košnji!
Nevarnost, ki v tem obdobju preti številnim prostoživečim živalim, je košnja. Pred samo košnjo je zato priporočljivo s šolanim psom preiskati travnike, v zadnjih letih jih vse več uporablja drone s termo kamero. Košnjo začnemo na sredini travnika in nadaljujemo proti robu ter tako preprečimo divjadi, da bi se nagonsko pritajila na mestu. S pomočjo pokošenih šopov trave lahko mladiča srnjadi, če je to potrebno, prenesemo v primerno kritje v bližini. Pri košnji zadnjih pasov je priporočljivo zmanjšati hitrost košnje, da se lahko prostoživeče živali še pravočasno umaknejo na varno.
Kmetovalcem svetujemo, da pri košnji uporabljajo tudi svetlobna ali zvočna odvračala. Če med pokošeno travo, ki naj bi kasneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, krma v krogu cca 40 cm, za živino ni primerna. Ob zaužitju takšne krme lahko živina resneje oboli ali celo pogine.
Lovci Lovske družine Nomenj-Gorjuše so 26. aprila v okviru projekta LIFE Lynx v naravo izpustili Zoisa in Aido, kot prva dva risa na Gorenjskem.
Zoisovi prvi koraki v gorenjskih gozdovih Foto: Janez Tarman
Skupno so v Sloveniji izpustili šest risov, jutri, 28. aprila, pa še tri rise v Triglavskem narodnem parku. Z izpusti risov na Gorenjskem bodo omogočili dolgoročno preživetje te vrste pri nas in v Evropi. Doselitev risov na Gorenjsko predstavlja za projekt LIFE Lynx, v katerem sodeluje tudi Lovska zveza Slovenije, velik izziv, saj na tem območju ne beležimo stalne prisotnosti risov in je zato ključno, da na to območje preselijo tudi samice.
Izpusta risov na Gorenjskem se je udeležil tudi predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač Foto: Barbara Ložar
Sredi marca so preselili prvega risa – Trisa v izpustitveno oboro na območju Pokljuke, mesec dni kasneje pa so s pomočjo ZOO Ljubljana na območje Jelovice pripeljali prvi risji par, Zoisa in Aido. V času prilagajanja na novo okolje so za rise skrbeli nadzorniki Triglavskega narodnega parka in lovci iz LD Nomenj-Gorjuše. Peter Benedik, starešina LD Nomenj-Gorjuše: “Za transport risov do prilagoditvene obore smo uporabili konjsko vprego z vozom lojtrnik, saj se nam zdi pomembno, da poleg naravne ohranjamo tudi kulturno dediščino teh krajev. V času prilagajanja smo risoma redno prinašali hrano, saj je pomembno, da gresta sita in spočita v novo okolje.”
Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je opozoril, da je pred časom med ljudmi veljal strah pred risi. A sodelujoči v projektu so se v tem času naučili, da je potrebno stopiti v stik z lokalnim prebivalstvom in jim predstaviti, kaj je ris in kako pomembno je uravnavanje populacije. Izrazil je zaupanje v bohinjske lovce iz LD Nomenj-Gorjuše, ki bo skrbela za izpuščena risa. “Prepričan sem, da bodo ti risi tukaj živeli še dolgo časa, ko marsikoga med nami več ne bo,” pravi mag. Bradač.
Z doselitvami risov na Gorenjsko bo omogočena povezava z risi v Italiji, Avstriji in v Švici
Izpusti risov na območju Gorenjske so izjemnega pomena, saj območje predstavlja stičišče med Dinaridi in Alpami. Sveži geni bodo omogočili dolgoročno preživetje dinarsko-JV alpske populacije in vzpostavitev povezave s populacijami risov v Alpah. Prve pobude za doselitev risov na območje jugovzhodnih Alp segajo že v leto 2014, ko so na območje Trbiža v Italiji pripeljali risji par iz Švice.
Rok Černe, koordinator projekta LIFE Lynx iz Zavoda za gozdove Slovenije: “Danes smo naredili prvi korak k uresničitvi cilja dolgoročnega ohranjanja risa v tem delu Evrope. Našo trenutno izolirano populacijo v Dinaridih želimo povezati s sosednjimi populacijami risa v Alpah. Z doselitvami risov na Gorenjsko bo omogočena povezava z risi v Italiji, Avstriji in dolgoročno Švici. Samo večje povezane populacije omogočajo ustrezen pretok genov in risom zagotavljajo dolgoročen obstoj.“
Aida na prostosti Foto: Janez Tarman
Ris je nekonfliktna vrsta, ki je zelo pomembna za gozdni ekosistem
Vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Janez Logar je pred izpustom spomnil, da jeris kot vrsta zelo pomembna za gozdni ekosistem. Obenem je nekonfliktna vrsta, pri kateri Zavod za gozdove zabeleži približno en škodni dogodek na leto.
Doselitev risov je sprejela tudi lokalna skupnost, župan občine Bohinj Jože Sodja: “Ko smo prejeli razlago, zakaj se doseljuje ris k nam, smo to sprejeli z navdušenjem. Mislim, da je prav, da se v našo lokalno skupnost vračajo živali, ki so bile tukaj, in da poskrbimo, da take živali ponovno ne izumrejo. Pomembno je, da tudi zveri ostanejo v našem gozdu, saj so potrebne za obnovo gozda in za samo življenje. Ris Zois je dobil ime po Žigi Zoisu, človeku, ki je za Bohinj veliko naredil, in menim, da bo ta ris tudi.”
Kot smo poročali, je bil pred dnevi opažen rjavi medved v LD Podvelka in v LD Puščava iz Lovrenca na Pohorju. Od tam je kosmatinec odšel preko Drave na Kozjak. Zašel je na območje LD Boč na Kozjaku, nato pa preko državne meje v Avstrijo na območje Lučan, je povedal strokovni tajnik Lovske zveze Maribor Božidar Kunej.
Sledi medvedove šape v LD Boč na Kozjaku (arhiv LD Boč na Kozjaku)
Medved (še) vedno na Kozjaku
Iz Avstrije, kjer so o pojavu medveda obširno poročali mnogi mediji, se je vrnil na Kozjak in na enem od krmišč za divje prašiče v LD Boč na Kozjaku povzročil manjše razdejanje, ki so ga lovci dokumentirali. Tajnik LD Boč na Kozjaku, lovski čuvaj in podpredsednik Lovske zveze Slovenije dr. Srečko Felix Krope je ob pojavu medveda na njihovem območju povedal, da so že izdelali strokovne smernice za spremljanje gibanja kosmatinca v njihovem lovišču. Še posebej skrbno bodo sledili njegove poti in morebitni škodi, ki jo lahko povzroči. Na tem območju je namreč veliko rejcev drobnice, čebelarjev in tudi govedorejcev.
Medved v LD Podvelka (Foto: Radivoj Cvetko)
Medved je z Boča na Kozjaku za krajši čas šel na potep še v LD Gaj nad Mariborom, a se je kmalu vrnil nazaj v lovišče LD Boč in za zdaj tam tudi ostal. Kako dolgo še, ostaja uganka, saj se medved giblje na velike razdalje, je poudaril Kunej. Dr. Krope je pripomnil, da se njihovi lovci še kako zavedajo odgovornosti in bodo v skladu z izdelanimi strokovnimi smernicami spremljali njegovo navzočnost ter javnost sproti obveščali na spletnih straneh LD Boč. Tekoče bodo o gibanju medveda na Kozjaku obveščene tudi pristojne službe Zavoda za gozdove Slovenije in lovska inšpekcija.
Uničeno krmišče v LD Boč na Kozjaku
Medved v človeku ne vidi plena, a je lahko med srečanjem tudi zelo nevaren
Medved ima zelo dobro razvita čutila, predvsem sluh in voh, precej slabše pa vidi. V človeku ne vidi plena in ga ne zalezuje ali lovi za prehrano. Kljub temu so bližnja srečanja z medvedom lahko zelo nevarna, zato se mu je bolje izogniti. Medved se pri srečanju s človekom počuti predvsem ogroženega in se želi čimprej umakniti. Zato tako lovci kot gozdarski strokovnjaki svetujejo, da se ob morebitnem srečanju z medvedom in še zlasti z medvedko z mladiči (takšna srečanja so lahko za človeka tudi usodna) ne vedemo kot napadalec in ne prekoračimo kritične tolerančne razdalje. Izogibati se moramo sunkovitim in hitrim gibom, opozarjanje medveda na naš prihod pa je zelo priporočljivo s hrupom, sploh, če prečkamo kraje, kjer se medved pogosto zadržuje. Med sprehodi v naravi imejte pse vedno na povodcu. Psi lahko ob prostem tekanju naletijo na medveda in ga pripeljejo neposredno pred človeka.
Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje je na svoji 7. seji, ki je potekala, 21. aprila 2021, preko MS Teams, sprejela naslednja sklepa:
Foto: Bojan Gorenc
Sklep 7.1.1: V letu 2021 so vse strelske tekme v organizaciji LZS odpovedane, razen državnega prvenstva v Pragerskem.
Sklep 7.2.1.:Če bodo razmere dopuščale, se organizira Grand Prix Slovenije v Pragerskem, ki bo izveden kot izbirna tekma za sestavo ekipe za svetovno prvenstvo na Madžarskem. V kolikor pa razmere ne bodo dopuščale izvedbe Grand Prix-a, se ekipa ne udeleži svetovnega prvenstva.
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Svetovni dan Zemlje zaznamujemo vsako leto 22. aprila že več kot petdeset let. Na ta dan opozarjamo na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo. Letošnji svetovni dan Zemlje poteka v znamenju obnavljanja našega planeta pod sloganom Obnovimo Zemljo.
Foto: Urša Kmetec
Letošnji dan Zemlje nas nagovarja, da lahko preprečimo katastrofe podnebnih sprememb in uničenja našega naravnega okolja. Ob vodilu, naj obnovimo planet, je postavljenih pet stebrov obnove, in sicer saditev dreves, hrana in okolje, globalno čiščenje, klimatska pismenost in globalni izziv za Zemljo.
Slovenija ena izmed držav z največjo površino zaščitenih področij
56 % površine Slovenije obsegajo območja, ki so varovana s predpisi o ohranjanju narave (Natura 2000, zavarovana območja, naravne vrednote) Tako je v Sloveniji 355 območij Nature 2000, ki pokrivajo 37,5 % kopnega ozemlja države, to je največ v Evropski uniji, sledita ji Hrvaška in Bolgarija. Povprečje EU je 18 %. V Sloveniji živi okrog 22.000 živalskih in 3.500 rastlinskih vrst, med njimi je več kot 2.000 vrst uvrščenih na rdeči seznam (ogrožene rastlinske in živalske vrste), zavarovanih pa je več kot 800 živalskih in več kot 300 rastlinskih vrst. V okviru Nature 2000 v Sloveniji varujemo 205 živalskih in 27 rastlinskih vrst (vrste Nature 2000) ter 60 tipičnih naravnih okolij (habitatni tipi Nature 2000), kar predstavlja nekaj več kot 10 % vseh vrst in tipičnih naravnih okolij (habitatnih tipov) Nature 2000 v EU. Živalske in rastlinske vrste so v Sloveniji v podobnem stanju, kot je povprečje Evropske unije.Skoraj v vseh slovenskih občinah imamo območja Nature 2000 (v 204 občinah od 212 občin). Pri večini občin (83) Natura 2000 pokriva med 5 % in 30 % ozemlja, v 23 občinah pa 80 % ozemlja ali več.
Gozdovi pokrivajo 58,2 % naše domovine. Po gozdnatosti smo na tretjem mestu v Evropski uniji, za Švedsko in Finsko.
V Sloveniji imamo 1 narodni park, 3 regijske parke, 46 krajinskih parkov, 1 strogi naravni rezervat, 56 naravnih rezervatov in 1161 naravnih spomenikov. Zavarovanih je 13,31 % kopne površine Slovenije.
Slovenija je z vodo bogata dežela, vodna zemljišča obsegajo 630 kvadratnih kilometrov, skupna dolžina vodotokov pa je 49.100 kilometrov. Slovenija ima tudi bogastvo podzemnih voda, ki zagotavljajo 97 % oskrbe s pitno vodo in so pomemben vir mineralne in termalne vode. Vir: MOP
Visoka šola za varstvo okolja je 20. aprila v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije organizirala video predavanja o afriški prašičji kugi. V sklopu predmeta Upravljanje populacij prostoživečih živali, katerega nosilec je prof. dr. Boštjan Pokorny, so predavanja izvedli trije uveljavljeni evropski raziskovalci divjega prašiča.
Foto: Pixabay
Afriška prašičja kuga je hemoragična bolezen prašičev z veliko smrtnostjo. Izvorno je bila omejena zgolj na dele afriške celine, a se zaradi človekovih dejanj zdaj širi po vsem svetu s pomembnimi posledicami za prašičerejo, domače in divje prašiče. Čeprav je znanje o tej bolezni zelo napredovalo, je še vedno veliko neznanega. Odkar se je bolezen pojavila v Evropi, je opisan nov epidemiološki cikel, zaradi česar je izkoreninjenje bolj zahtevno. Virus je namreč zelo odporen na temperaturne spremembe in tudi na mnoge kemikalije.
»Vseeno imamo na voljo orodja za zajezitev in potencialno izkoreninjenje bolezni, kot so to storili na Češkem in v Belgiji. Kljub temu ostajajo ključni preventiva in biovarnostni ukrepi; pomembna sta še vzajemno delovanje vseh uporabnikov prostora in sodelovanje znotraj znanstvene skupnosti,« je povedala dr. Laura Iacolina, raziskovalka genetike prostoživečih živali s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem in glavna urednica nedavno izdane znanstvene monografije o afriški prašičji kugi.
Vir: predstavitev dr. Laure Iacolina
Češka in Belgija – zgodbi o uspehu
»Divji prašič je naravni rezervoar afriške prašičje kuge v Evropi, zato imajo premiki osebkov in socialno vedenje ključno vlogo za prenos ter širjenje APK. V zadnjih desetletjih je bilo pridobljenega veliko znanja o ekologiji divjih prašičev; zdaj je povezovanje le-tega z epidemičnimi značilnostmi APK postalo ključni izziv za raziskovalce in upravljavce populacij,« je pojasnil biolog dr. Tomasz Podgórski (Czech University of Life Sciences, & Mammal Research Institute, Polish Academy of Science).
Podgórski je predstavil najnovejše ugotovitve o ekologiji APK ter na primeru uspešnega izkoreninjenja afriške prašičje kuge na Češkem pokazal, kako se lahko nova znanstvena spoznanja oz. znanja o ekologiji vrste učinkovito prenesejo v nadzor bolezni, ki ima zelo visoko smrtnost, v praksi. Podgórski je kot najučinkovitejša orodja izpostavil nadzor, odstrel, ograje in pregrade, iskanje in odstranjevanje poginulih divjih prašičev, biovarnostne ukrepe lovcev in t. i. coniranje območja: »Odstrel je učinkovit način zajezitve bolezni, vendar intenzivni skupni lovi, za razliko od individualnega lova, povzročijo večje vznemirjenje in migracije populacije ter lahko povzročijo kontaminacijo področja.«
Belgija se je leta 2018 soočila z nepričakovanim vnosom APK v populacijo divjih prašičev in z uspešnimi izvedenimi ukrepi konec leta 2020 ponovno postala država, prosta APK. »Omejitev širjenja in izkoreninjenje bolezni sta bili omogočeni s kombinacijo ukrepov, kot so zagotovitev popolnega miru v gozdu, organizirano iskanje trupel/kadavrov poginulih prašičev, ograjevanje okuženega območja in drastično poseganje v populacijo v tem območju. Ti ukrepi, ki so se izvajali več kot dve leti, so omogočili izkoreninjenje bolezni oziroma povrnitev statusa APK proste države, pa tudi normalizacijo trga svinjine v Belgiji,« je razložil dr. Alain Licoppe, raziskovalec s področja gozdarskih ved, specializiran upravljanje populacij divjadi in vodja skupine, odgovorne za upravljanje divjadi v regionalni upravi Valonije ter član nacionalne ekspertne komisije za APK, ustanovljene na začetku izbruha te bolezni v Belgiji. »Brez cepiva zoper APK je edini način za obvladovanje bolezni umno upravljanje gostiteljske vrste (divjih prašičev), pri čemer je ključen razvoj znanja o prostoživečih živalih in njihovem upravljanju ter tesno sodelovanje med upravljavci populacij in veterinarji.«
Sove so živali, ki jih le redko vidimo v naravi. Kljub temu vzbujajo številna čustva in ljudje jim že od nekdaj pripisujemo določene lastnosti in simbolni pomen. Poznavanje in razumevanje odnosa ljudi do sov je ključno za njihovo ohranjanje in preživetje.
Prosim vas, da z odgovori na vprašanja pomagate raziskovalcem načrtovati učinkovite projekte ohranjanja sov v naravi in sobivanja s človekom. Raziskava »Vi in sove« poteka na globalnem nivoju. Vprašalnik je preveden v 36 jezikov. Za reševanje ni potrebno prav nobeno znanje o sovah.
Izredne razmere, ki nam krojijo življenje že drugo leto, so onemogočile izvedbo dopolnilnega izobraževanja za usposobljene osebe (preglednike divjačine), ki je zakonsko predpisano in vsakih 5 let nujno potrebno za opravljanje pregledništva uplenjene divjadi.
Strokovna služba LZS je zato Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) zaprosila za odobritev izvedbe obnovitvenega tečaja za usposobljeno osebo na daljavo, po zgledu dopolnilnega izobraževanja za lovske čuvaje. UVHVVR je odobrila pripravo in izvedbo teh izobraževanj na daljavo.
Foto: Pixabay
Komisija za izobraževanje LZS je prevzela organizacijo izobraževanja za usposobljene osebe in za izvedbo zaprosila svojega člana in inšpektorja UVHVVR Marka Burgarja, dr. vet. med.
Usposabljanje je pripravljeno v skladu s 6. členom Pravilnika o načinu usposabljanja za prvi pregled uplenjene divjadi (Uradni list RS, št. 94/07) »usposobljene osebe iz prvega odstavka 2. člena tega pravilnika morajo vsakih pet let obnavljati znanje na 4-urnem obnovitvenem tečaju, ki ga organizira lovska organizacija. Tečaj obsega novosti zadnjih petih let na področju iz tretjega odstavka 4. člena tega pravilnika. O udeležbi na usposabljanju izda lovska organizacija udeležencem potrdila, seznam udeležencev pa posreduje na glavni urad UVHVVR.«
Tečaj je pripravljen v 4 video lekcijah, v skupni dolžini 4 ure. Po vsakem ogledu video gradiva sledi nekaj kratkih vprašanj, njihov namen je preveriti vašo prisotnost in potrditi, da ste si video gradivo ogledali. Video gradiva si ni potrebno ogledati naenkrat. Predvideno je, da tečaj zaključite v roku enega tedna.
Vsi prijavljeni na izobraževanje morajo imeti v Lisjaku vnesen veljaven e-naslov, na katerega bodo prejeli linke za dostop do izobraževanja.
Visoka šola za varstvo okolja v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije organizira vabljena predavanja o afriški prašičji kugi (APK), ki jih bodo v sklopu predmeta Upravljanje populacij prostoživečih živali (nosilec: prof. dr. Boštjan Pokorny) izvedli trije uveljavljeni evropski raziskovalci divjega prašiča.
Predavanja bodo v angleškem jeziku in bodo izvedena na daljavo (Zoom aplikacija). Vse člane LZS, ki vas zanima udeležba na dogodku, prosimo, da se prijavite prek aplikacije Lisjak, in sicer najkasneje do nedelje, 18. 4. 2021. Ostali zainteresirani se lahko prijavite z elektronskim sporočilom na naslov milena.zevart@vsvo.si ali ursa.kmetec@lovska-zveza.si.
Prosimo, da ob prijavi sporočite elektronski naslov, ki ga uporabljate. Nanj vam bomo dan pred dogodkom poslali povezavo, prek katere se boste udeležili dogodka.
12. Slovenski lovski dan je potekal v obliki videokonference.
Problematika divjadi na nelovnih površinah je bila tema 12. Slovenskega lovskega dneva, ki je zaradi epidemije covid-19 potekal kot celodnevna videokonferenca. Dogodek, na katerem je sodelovalo kar 21 domačih in tujih predavateljev, je spremljalo več kot 200 udeležencev.
Nelovne površine so vse površine, kjer je iz naravovarstvenih razlogov trajno prepovedan lov na vse vrste divjadi, kot so naselja in zaselki, javni in zasebni parki, pokopališča, vrtovi, nasadi in sadovnjaki, z ograjo obdani industrijski in drugi objekti, otroška in športna igrišča, površine javnih cest, prog in druge tovrstne površine. Čeprav so nelovne površine del lovišč, izvajanje rednega odstrela divjadi na nelovnih površinah ni dovoljeno.
»Zaradi tega zakonskega določila med lovci pogosto prihaja do napačne razlage, da kot upravljavci lovišča nimajo nobenih pristojnosti oziroma možnosti ukrepanja na teh površinah,« je povedal dr. Matevž Adamič s Sektorja za lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Vendar je v primeru pojavljanja škod, zaradi zagotavljanja zdravja ljudi in javne varnosti izvajanje lova možno tudi na nelovnih površinah, pravi Adamič, in sicer v obliki izrednega posega, za katerega je potrebno pridobiti dovoljenje lovskega inšpektorja ali resornega ministrstva, pri tem sta ključni varna uporaba orožja in pravilna, primerna ter pravočasna komunikacija z lokalnim prebivalstvom oziroma naključnimi mimoidočimi.
MKGP je od leta 2008 do konca 2020 prejel 2.002 odškodninska zahtevka za škodo po divjadi na nelovnih površinah. Največ škodnih primerov, to je 26 %, je bilo prijavljenih v Primorskem lovskoupravljavskem območju (LUO), sledita Notranjsko LUO s 17 % in Kočevsko-Belokranjsko LUO s 15 %. Tretjina vseh prijavljenih škod je bila povzročena na sadnem drevju, na različnih kmetijskih pridelkih (prevladuje krompir), domačih živalih (predvsem kokoših) in nepremičninah (ostrešja stanovanjskih objektov) ter na travni ruši. Povzročitelj je v 26 % navadni jelen, v 23 % divji prašič, v 13 % lisica, v 11 % pa evropska srna in kuna belica ter v 7 % šoja. »Število in intenzivnost konfliktov z divjadjo na nelovnih površinah se povečujeta; protokolov oziroma navodil glede reševanja konfliktnih situacij pa nimamo. Potrebna so specifična znanja in individualna obravnava primerov,« zaključuje dr. Adamič.
Vir: predstavitev dr. Matevža Adamiča
Potrebno je poiskati sistemsko rešitev
O tem, kako praktično izvajati zakonska določila (od)lova divjadi na nelovnih površinah je spregovoril Igor Simšič z Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo: »V praksi prihaja do zelo različnih primerov, ki niso vedno enostavno rešljivi. Trenutno se problematika na terenu rešuje zaradi velike angažiranosti upravljavcev lovišč, policije in lovske inšpekcije, a je učinek odvisen predvsem od pripravljenosti za sodelovanje.«
Medtem ko mala divjad, kot so siva vrana, lisica in kuna belica, predstavlja predvsem moteč dejavnik za ljudi, ki se skuša rešiti z uporabo pasti in odlovom, pa pri izvedbi ukrepov zoper veliko divjad prihaja do pomislekov. »Upravljavci lovišč nimajo ustrezne opreme za odlov živih živali in za take posege niso usposobljeni; odstrel pa je lahko sporen z vidika varnosti in tudi z moralno-etičnega vidika (v času brejosti, vodenja mladičev …). Javnost je do odstrela divjadi v urbanih okoljih odklonilna, nasprotno pa v primerih neposredno povzročene škode posameznikom ti običajno zahtevajo odstrel,« je povedal Simšič. Meni, da je potrebno poiskati sistemsko rešitev, ki obsega jasno stališče stroke in državnih organov, kako ravnati v posameznih primerih primerno usposobiti ljudi za izvajanje izrednih posegov ter izobraževati in obveščati širšo javnost, kako naj poteka sobivanje.
O težavah z divjadjo znotraj ljubljanskega avtocestnega obroča je spregovoril starešina Lovske družine Škofljica Mitja Spindler: »Zaradi urbanega in gosto poseljenega območja je izvajanje odstrela oteženo: dostikrat ni mogoče izbrati varne smeri strela, lov s pritiskom ali brakado ni mogoč, gradnja lovskih objektov je otežena, neprestano so prisotni sprehajalci in rekreativci, sprehajalci psov in tudi kleni nasprotniki izvajanja odstrela.«
Spindler je opozoril tudi na težave z malo divjadjo: »Če se lisica vsaj pretežno še zadržuje izven naselij, je povsem drugače z nutrijo. Ta izredno prilagodljiva vrsta je zašla neposredno v urbano območje, na dvorišče osnovne šole Škofljica, naselja Lanovo Škofljica, otroška igrišča. Na prvi pogled nedolžno obilno hranjenje, privabljanje in božanje ima za posledico mnogo preštevilno populacijo nutrij na majhnem prostoru. Te so postale nadležne, se vzpenjajo na hlače, občasno pride do kakšnega ugriza, škoda na bližnjih njivah je velika, bregovi so spodjedeni in prihaja do erozije, prestrašeni so občani naselja Lanovo, pogoste so obgrizene cevi pri avtomobilih.«
Na prvi pogled nedolžno hranjenje, privabljanje in božanje ima za posledico mnogo preštevilno populacijo nutrij na majhnem prostoru. Foto: Jasna K. Siuka
V naseljih in v primestnem okolju severne Primorske pa se vse pogosteje soočajo s povečano prisotnostjo divjih prašičev. Domen Šebenik iz Zavoda za gozdove Slovenije pravi: »Leta 2017 smo se prvič srečali z rednim zahajanjem divjih prašičev v urbano okolico, in sicer v zaraščeno dolino, velikosti 30 hektarov, obkroženo z zaselki. Tu so našli hrano (veliko nepobranega ali odvrženega sadja ter ostankov hrane iz gospodinjstev) in mir, saj se zaradi nelovne površine lov na tem območju ni izvajal. Svinje so tu tudi polegale, prašiči pa so zaradi neprestanega stika z ljudmi in v odsotnosti lova s časom postajali vse zaupljivejši. V letih 2017 in 2018 so se tako pojavile številne škode na vrtovih in okrasnih zelenicah, polomljeno je bilo sadno drevje, razrite poti in kompostniki.«
Rešitev so našli, pravi Šebenik, v ustanovitvi interventne skupine, ki ima pooblastilo izvajati odstrel tudi na nelovnih površinah: »Zaradi rednih nočnih obhodov in odstrela se je pojavnost divjega prašiča močno zmanjšala. Posledično so se zmanjšale škode, k temu so pripomogli tudi nasveti, ki jih je interventna skupina dajala prebivalcem, na primer, kako zaščititi površine in zmanjšati zavrženo hrano v okolju.«
Širjenje divjadi v naselja ni značilno le za Slovenijo, ampak za vso Evropo
Širjenje divjadi v naselja pa ni značilno le za Slovenijo, ampak tudi za Evropo, je povedala Ajša Alagič iz Gozdarskega inštituta Slovenije. »Najpogostejši konflikti zaradi divjadi v urbanem okolju so v vseh državah podobni, to so trki z vozili, škode v parkih in vrtovih, napadi na domače živali in hišne ljubljenčke, strah ljudi zaradi možnih napadov ali prenosa bolezni, onesnaževanje okolja z iztrebki in škode, ki jih povzroča kuna belica na avtomobilih.« Za zmanjšanje konfliktov z divjadjo v urbanem okolju v evropskih državah uporabljajo različne metode, na primer za divjega prašiča: intenziven odstrel v primestnem zaledju; odstrel tudi v mestih, a z uporabo blažilcev poka in nočne optike; uporaba pasti; lov z lokom; uporaba uspavalnih pušk in kasnejša evtanazija ali izpust v druga območja. Odlov v sodelovanju z mestnimi/lokalnimi oblastmi praviloma izvajajo lovci, ponekod pa izvajajo ukrepe tudi drugi, na primer za to usposobljene zasebne organizacije, ki vključujejo tudi veterinarje, posebne interventne skupine in policija.
Vir: predstavitev Ajše Alagić
Pri vseh ukrepih gre za občutljivo družbeno vprašanje, zato je pomembno, kako ukrepe predstavljajo javnosti. »Kjer komunikacija poteka, so zanjo praviloma odgovorne lokalne oblasti oz. odločevalci. Vendar v večini držav javnosti vnaprej zavestno ne obveščajo, saj se bojijo motečih aktivnosti določenih skupin, ki bi otežile/onemogočile izvedbo ukrepov,« pravi Ajša Alagić.
»V naslednjih desetletjih se bo številčnost prebivalcev mest močno povečala; spremenila se bosta tako površina kot tudi struktura urbanih območij. Zaradi naraščajočega števila prebivalstva se bo povečala tudi stopnja kontaktov med ljudmi in prostoživečimi živalmi. Medsebojno vplivanje ljudi in živali v urbanih območjih je neizogibno,« meni dr. Carl D. Soulsbury, iz School of Life Sciences z britanske University of Lincoln.
V Angliji in Walesu jeleni, v Barceloni divji prašiči
V Veliki Britaniji upravljanje prostoživečih prežvekovalcev oz. cervidov (predstavnikov družine jelenov) ni koordinirano ne na državni in ne na regionalni ravni. Zlasti v Angliji in Walesu imajo lastniki zemljišč izključno pristojnost odločati ali uravnavati njihovo številčnost. Zato je v zadnjih desetletjih močno narasla številčnost in prostorska razširjenost vseh šestih vrst iz družine jelenov, najprej srnjadi, v zadnjem obdobju pa tudi muntjaka, damjaka in navadnega jelena, ki zdaj kolonizirajo mnoga primestna in celo mestna okolja, je pojasnil raziskovalec in ekolog iz Langbein Wildlife Associates Jochen Langbein: »Čeprav so mnogi prebivalci veseli možnosti opazovanja jelenov v bližini domov, pa njihovo pogostejše pojavljanje v urbanem okolju povzroča vedno večje težave. Tako se v Angliji na le 8 % površine, ki je klasificirana kot urbano okolje, zgodi kar 21 % vseh trkov s predstavniki jelenov. Njihova prisotnost pa je problematična tudi zaradi možnega prenosa bolezni.«
Čeprav so mnogi prebivalci veseli možnosti opazovanja jelenov, pa njihovo pojavljanje v urbanem okolju povzroča vedno večje težave. Foto: Jochen Langbein
V mnogih evropskih mestih sta se v zadnjih desetletjih povečali številčnost in prostorska razširjenost divjih prašičev, (sin)urbane populacije so se prilagodile na mestno in primestno okolje v mnogih evropskih mestih, ugotavlja dr. Jorge Ramón López Olvera z Veterinarske fakultete Avtonomne univerze v Barceloni: »Konflikti z divjimi prašiči so v Barceloni dosegli višek leta 2016, ko je bilo zabeleženih 1.187 incidentov. Divji prašiči sezonsko (od maja do septembra) vstopajo v urbano območje, privlačijo jih predvsem antropogeni viri hrane, ki so v mestu lahko dostopni v velikih količinah. Ko pridejo v mesto, povzročajo škodo v parkih, na vrtovih in objektih, udeleženi so v prometnih nesrečah, napadajo ljudi in hišne ljubljenčke ter predstavljajo tveganje za prenos bolezni. Življenje v urbanem okolju ima posledice tudi za divje prašiče, kot so hitrejša in večja rast, večji delež hrane antropogenega izvora v prehrani, večje tveganje za poškodbe ter večja izpostavljenost boleznim. Vse to se odraža v krajši življenjski dobi urbanih divjih prašičev.« Kot najučinkovitejše upravljavske strategije je dr. Lopez Olvera izpostavil zmanjšanje razpoložljive hrane za divje prašiče v urbanem okolju; odlov in odstranjevanje osebkov iz mesta; povečan odlov in/ali odstrel v najbolj problematičnem obdobju ter intenzivni odstrel osebkov v mlajših starostnih kategorijah.
Mestni način življenja v Sloveniji preusmerjen v podeželski prostor
Mesta se v Sloveniji širijo skoraj le prostorsko, ne pa tudi prebivalstveno. Največji prebivalstveni pritisk se vrši v smeri proti urbaniziranemu podeželju, in sicer v obliki ločenih novih strnjenih stanovanjskih sosesk ter manjših poslovnih con. Sem se priseljuje tudi mestno prebivalstvo. S tem se oblikuje mozaična suburbanizirana pokrajina s sorazmerno nizkimi gostotami prebivalstva in gosto, obsežno mrežo prometnic, poslovnih površin ter tudi nekaj nadomestnih habitatov. »Tak prostorski razvoj, ki je prostorsko intenziven, potraten in agresiven ter predvsem netrajnosten in drag za vzdrževanje, prinaša prednosti predvsem gradbenim podjetjem ter omogoča manipulacije pri lastniških spremembah zemljišč. Mestni način življenja je individualiziran in preusmerjen v življenjski podeželski prostor. Na ta način se mnoga lovišča v širokem zaledju mest močno spreminjajo. Glavna učinka sta velik neposredni odvzem kmetijskih in s tem lovnih površin, močvirnih območij in tudi območij z vrednimi habitati. Posamezni poskusi uveljavljanja nadomestnih habitatov so formalistična, a ne funkcionalna rešitev,« pravi dr. Jernej Zupančič s Filozofske fakultete v Ljubljani.
Foto: Lovska zveza Maribor
»Vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju se povečuje in je izredno moteča in škodljiva za divjad, na primerih iz območja Pohorja in nižinskih loviščih Slovenskih goric«, opozarja Marjan Gselman iz Lovske zveze Maribor. Motorji za kros in terenski avtomobili povzročajo tudi erozijo, uničujejo gozdno podrast, travno rušo in redke ter ogrožene rastline. Učinkovitega nadzora ni, največja težava je, ker ta vozila niso registrirana. Gselman predlaga, da bi učinkoviteje uredili zakonodajo z višjimi kaznimi in možnim zasegom vozila, obvezno registracijo motornih vozil in vzpostavitvijo evidence vozil ter ureditvijo poligonov na primernih lokacijah.
Foto: Srečko F. Krope
Divjad kot možen povzročitelj zoonoz v mestni in primestni krajini
Stiki prostoživečih živali, ki živijo v urbanih območjih, z ljudmi bodo zaradi naraščajoče gostote človeške populacije vse pogostejši. S tem se bo povečala tudi možnost prenosa nekaterih bolezni na človeka; več kot 75 % človeških bolezni je namreč zoonotskega izvora. »Kljub vsemu je prenos bolezni s prostoživečih živali na ljudi razmeroma redek pojav, povezan s človekovim vedenjem in načinom življenja. Hišni ljubljenčki, njihovo število v zadnjih desetletjih strmo narašča, pa so pogosto pomemben in spregledan člen pri prenosu bolezni med prostoživečimi živalmi in ljudmi. Pomembno je razumeti, da prostoživeče živali niso krive za pojav zoonotskih bolezni; zanje je kriv človek, ki vstopa v interakcije s prostoživečimi živalmi in s svojimi socialno-ekonomskimi pogoji bivanja neposredno vpliva na izbruhe bolezni in ustvarja (ne)ustrezne ukrepe ter odzive,« je pojasnila dr. Diana Žele Vengušt z Veterinarske fakultete UL.
O kunah kot možnemu rezervoarju in vektorju koronavirusov v urbani krajini je govorila dr. Elena Bužan s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologij Univerze na Primorskem. Ugotavlja, da zaradi obojestranskega prenosa virusov med ljudmi in živalmi ter afinitete nekaterih pogostih vrst kun do poseljevanja urbanih območij obstaja upravičena skrb, da lahko urbane vrste prispevajo k novim izbruhom ter širjenju virusa.
Trki z divjadjo na cestah in železniških progah
»Trki z večjimi vrstami prostoživečih živali (zlasti s parkljarji in velikimi zvermi) predstavljajo tveganje za varnost udeležencev v cestnem prometu, veliko ekonomsko izgubo in so pomemben dejavnik smrtnosti živalskih populacij. Po letu 2000 je v Sloveniji vsako leto registrirano povoženih (dejansko število je še bistveno večje) med 4.497 (v letu 2020) in 6.721 (v letu 2006) prostoživečih parkljarjev,« je pojasnil dr. Boštjan Pokorny z Visoke šole za varstvo okolja.
Direkcija RS za ceste in infrastrukturo zato vse od leta 2002 izvaja sistematične aktivnosti za preprečevanje trkov z divjadjo; leta 2019 je v sodelovanju z Visoko šolo za varstvo okolja in Gozdarskim inštitutom Slovenije na problematične odseke državnih cest namestila večje število odvračalnih naprav, in sicer: modre odsevnike na 402 odseka v skupni dolžini 418 km; in, zvočna odvračala na 42 odsekov v dolžini 9,7 km. V obdobju 2019/20 so na opremljenih odsekih cest zaznali pomembno zmanjšanje števila povoženih parkljarjev, predvsem srnjadi. Za to vrsto je bilo na odsekih z modrimi odsevniki povoženih za 20 odstotkov, na odsekih z zvočnimi odvračali pa za 27 odstotkov manj osebkov kot v letih pred namestitvijo odvračal. Pri tem dr. Pokorny opozarja, da so v proučevanem obdobju na zmanjšanje števila trkov pomembno vplivali tudi epidemiološki ukrepi zoper covid-19.
Vir: predstavitev dr. Samar Al Sayegh Petkovšek
Dr. Samar Al Sayegh Petkovšek z Visoke šole za varstvo okolja je povedala, da so trki na avtocestah in železniških progah v Sloveniji podcenjen vir smrtnosti divjad: »Z vidika cestnoprometne varnosti je posebej problematično zahajanje večjih vrst sesalcev na avtoceste, saj so hitrosti vozil tam višje; varen odstrel živali znotraj ograje ni mogoč in ga zaradi dejstva, da gre za nelovno površino, tudi ni mogoče izvesti brez predhodnega dovoljenja ali odločbe pristojnega organa; varno preganjanje in odvzem živali povzroča velike zastoje v prometu; odvoz kadavrov ni zadovoljivo pravno formalno urejen«.
Po podatkih Slovenskih železnic je bilo na slovenskih železniških progah v petih letih (od 2015 do 2019), povožene 484 srnjadi, 182 jelenjadi, 124 divjih prašičev, 23 rjavih medvedov, 6 šakalov in 1 volk. Največ letno povoženih osebkov, parkljarjev in velikih zveri, na kilometer je bilo na odsekih Verd–Logatec in Preserje–Verd z 0,7 osebka, Pragersko–Maribor z 0,5 osebka ter Maribor–Ožbalt in Poljčane–Pragersko z 0,4 osebka na kilometer. Iz podatkov Družbe za avtoceste RS pa je razvidno, da je bil v obdobju treh let (od 2016 do 2019), je povzela dr. Al Sayegh Petkovšek, registriran povoz 479 srnjadi, 15 jelenjadi, 24 divjih prašičev, 3 rjavih medvedov, 3 šakalov, 640 lisic, 307 jazbecev in 116 poljskih zajcev. Največ parkljarjev na kilometer odseka je bilo na letnem nivoju, leta 2019, povoženih na avtocestnih odsekih Bertoki–Koper in Grosuplje–Ivančna Gorica, kjer sta bila povožena približno 2 na kilometer; na odsekih Ivančna Gorica–Bič, Logatec–Unec, Divača–Kozina, Škofije–Srmin in Celje–Arja vas pa približno 1 parkljar na kilometer avtocestnega odseka.
Tudi to pomlad so mnoga grmišča in žive meje v Slovenskih goricah pogoltnili ognjeni zublji. Še več, posekane so bile tako rekoč zadnje remize za malo divjad, ki dobesedno izgublja tla pod nogami.
Nekoč je bila remiza pri Poliču. Foto: Marjan Toš
Zgodba se ponavlja iz pomladi v pomlad, lovci skupaj z naravovarstveniki zgolj nejevoljno opozarjajo na posledice škodljivega ravnanja. Očitno zaman, saj vedno znova poslušajo le prazne obljube in spremljajo, kako se vse spreminja v golo, pusto kmetijsko pokrajino.
Tudi ob vodotokih na veliko sekajo vodno rastje in grmičevje, na udaru so gozdni robovi, kar še poslabšuje pogoje za življenje prostoživečih živali. Dodatni problem je vznemirjanje divjadi, v Slovenskih goricah predvsem srnjadi; v gozdovih je vedno več sprehajalcev in rekreativcev, ki ne ostajajo na utečenih poteh, vedno več je divjih voženj s štirikolesniki in drugimi motornimi vozili.
Prav vožnja z motornimi vozili v naravi je izrazito moteč dejavnik, saj zaradi hrupa in uničevanja tal povzroča velik stres prostoživečim živalim, uničuje gozdno podrastje in vegetacijo ter ogroža varnost sprehajalcev in rekreativcev. Lovska zveza Maribor je zato v zadnjih letih pripravila več delovnih posvetov z mnogimi deležniki, predlagala ukrepe, dobila podporo pristojnih ustanov, a to je bilo tudi vse.
Fazanov in poljskih jerebic v osrednjih Slovenskih goricah skorajda ni več
Čas bi že bil, da prevladala spoznanje, da so sestavni del žive narave tudi prostoživeče živali, med njimi divjad, s katero upravljajo lovske družine. Za nekoč priljubljeno malo poljsko divjad se bliža konec, fazanov in poljskih jerebic v osrednjih Slovenskih goricah skorajda ni več.
Poljska jerebica, na primer, je bila v preteklosti največji naravni zaveznik kmetov. Bila je tudi priljubljena lovna vrsta in so jo lovci v nižinski loviščih skrbno varovali. Poljska jerebica je bila divjad žitnih polj, prepelica se je najraje oglašala iz cvetočih in dišečih travnikov. Njenih »ped pedi-ped pedi« skoraj ni več slišati, kljub nekaterim poskusom vlaganja iz umetne vzreje. Zato so tudi letošnja opozorila lovcev, da naj ostane vsaj kakšno zatočišče za ptice, ne le dobrodošla, pač pa zadnji »krik vpijočega v puščavi«. Kako dolgo še, se sprašujejo v lovskih krogih in ocenjujejo, da bi se z dobro voljo in razumevanjem nekaj življenjskega prostora za divjad še dalo rešiti.
Mejice predstavljajo zakladnico življenja v kmetijski krajini
Remize na obronkih revirjev Dobrava in Osek ni več. Foto: Marjan Toš
Posledice požiga ob vodotoku med predeloma Brengova in Zg. Verjane v Slovenskih goricah bodo dolgoročne. Foto: Marjan Toš
Mnogi ugledni kmetijski strokovnjaki in ekologi opozarjajo, da predstavljajo mejice zakladnico življenja v kmetijski krajini in so njeni gradniki. Številne vrste prostoživečih živali so močno odvisne od mejic, na primer sesalci, ptice, metulji, vešče in druge žuželke, travniške kače, polži, hrošči, pajki, drugi nevretenčarji, lišaji, glive. Ker predstavljajo habitat za ptice in žuželke, imajo pomembno vlogo pri opraševanju kmetijskih rastlin, prav tako nudijo biološko varstvo pred škodljivci. Pomembno vlogo imajo tudi pri regulaciji preskrbe posevkov z vodo in ščitijo tla pred vetrno in vodno erozijo.
V mejicah najdemo tudi redke rastlinske vrste, veliko plodonosnih rastlin, kot so kostanj, leska, robide, gozdne jagode in zdravilnih zeli, kot so glog, bezeg, šipek, dobra misel, črni trn. Ker mejice prispevajo k biotski raznovrstnosti in krajinski pestrosti, ter pozitivno vplivajo na kmetovanje, jih je vredno ohranjati. V kmetijski pokrajini ne bi smeli zmanjševati gozdnatosti, površin živih mej, obmejkov in dreves, pripominjajo ekologi in gozdarski strokovnjaki.
Žal je vse zapisano le na papirju, v praksi pa se dogajajo ravno nasprotne zgodbe. In kar je najhuje, ponavljajo se iz leta v leto. Naravna okolja zaradi naših posegov počasi, a nezadržno izginjajo; med njimi še zadnje remize.
Včasih pa človek le najde pametno rešitev in popravi svoje napake. Tako je tudi z remizami, ki jih ustvarja človek, takimi, ki nadomeščajo naravne, in ki so še zadnje pribežališče za nekatere živalske vrste. Bomo to končno zmogli storiti?
Oglejte si novo, marčevsko oddajo o lovstvu, oddajo Dober pogled.
Največji del marčevske oddaje Dober pogled je namenjen afriški prašičji kugi. Avtorji oddaje so obiskali tudi Lovsko družino Podlehnik ter preverili, kaj je novega v Zlatorogovi knjižnici. Oddajo si lahko ogledate na našem Youtube kanalu ali na spletni strani LZS TUKAJ.
Komisija za lovski humor Lovske zveze Slovenije razpisuje nagradni natečaj.
Foto: Elizabeta Lisjak
Šestčlanska komisija v sestavi Vincent Volk, Marko Medved, Janez Jager, Peter Polh, Zvonko Zajec in Samo Smeh ter strokovna sodelavka Elizabeta Lisjak se je danes sestala na 1. izredni seji, ki je potekala preko aplikacije MS Teams. Sprejela je sklep, da zbiranje vicev poteka le še danes, do polnoči. Najboljše bo objavila v naslednji izdaji Strokovne knjižnice zaradi kroničnega pomanjkanja primernega gradiva.
Komisija bo izbrala tudi najboljšega – srečni nagrajenec bo prejel paket presenečenja Lovske zveze Slovenije.
Lovske družine in lovci bomo morali tudi v letošnjem letu prilagoditi svoje delovanje.
Foto: Marjan Toš
V preteklih letih smo do konca marca izvedli redne občne zbore, na katerih smo obravnavali poslovanje lovske družine v preteklem letu (poročila o delu organov, realizacija načrta lovišča, letno poročilo za poslovno leto, ipd.); za tekoče koledarsko leto smo sprejeli načrt dela, finančni načrt, članarino, odločili smo o sprejemu novih članov ter sprejeli odločitve o drugih vprašanjih, pomembnih za delovanje lovske družine. Tudi v letu 2020 so nekatere lovske družine, še pred sprejetimi ukrepi zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni covid-19, izvedle redne občne zbore, druge so občne zbore izvedle kasneje, upoštevaje splošno sprejete ukrepe in priporočila.
Izvedba občnih zborov na običajen način ni mogoča
Epidemija je od 18. marca 2021 z Odlokom o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni covid-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/21) podaljšana za 30 dni. Prav tako še veljajo ukrepi in priporočila glede preprečevanja širjenja nalezljive bolezni. Sklici občnih zborov lovskih družin ne spadajo med naloge javne službe, določene v prvem odstavku 21. člena Zakona o divjadi in lovstvu Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06-ODL. Us. 17/08, 46/14-zon-c. 31/18. 65/20 in 97/20-popr.), za katere ne veljajo sprejeti ukrepi, ki začasno delno omejujejo gibanje ljudi in prepovedujejo zbiranje, zato izvedba občnih zborov na način, kot je bil običajen v preteklih letih, ni mogoča.
Rešitev za izvedbo občnega zbora, ki odloča o vprašanjih, določenih v Pravilih LD, je v času sprejetih ukrepov, ki začasno omejujejo zbiranje ljudi, predpisal Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 (Uradni list RS, št. 175/20, 203/20 – ZIUPOPDVE in 15/21 – ZDUOP). Navedeni zakon namreč v 114. členu določa, da lahko društvo v tem času skliče in izvede zbor članov tudi korespondenčno, če lahko zagotovi enakopravnost sodelovanja vseh članov društva, četudi tovrstne izvedbe zbora članov društvo nima predpisano s temeljnim aktom.
Če je zastopniku ali članu organov upravljanja društva v času veljavnosti ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi in omejitve oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s covid-19 potekel mandat za zastopanje oziroma opravljanje funkcije, določen s temeljnim aktom oziroma statutom, se mu mandat podaljša do prvega zbora članov, ki sledi poteku mandatne dobe, če društvo zbora članov ne more sklicati na način, določen s prejšnjim odstavkom. Društvo je dolžno sklicati zbor članov najpozneje v treh mesecih od preklica ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi in omejitve oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s covid-19.
Občni zbori se lahko izvedejo korespondenčno
Ker je zbiranje večjega števila ljudi prepovedano (dovoljeno je zbiranje do 10 ljudi), občni zbori v klasični obliki niso možni, lahko pa se izvedejo korespondenčno, bodisi v obliki dopisne seje, po e-pošti ali preko videokonference. Odločitev o izvedbi občnega zbora sprejme upravni odbor LD, ki mora pripraviti vse potrebno za sklic in izvedbo dopisne seje občnega zbora. Poleg vabila, mora biti pripravljeno pisno gradivo ter glasovnice s predlogi sklepov, o katerih se glasuje. Pomembno je, da se vsem članom omogoči sodelovanje na dopisni seji.
Vzorci vabila z glasovnico in obrazložitvijo zapisnika ter poslovnik o delu občnega zbora, ki se izvede na dopisni seji so dostopni tukaj:
V primeru, da se na dopisni seji občnega zbora izvedejo volitve, mora glasovnica vsebovati tudi predlog sklepa, da se izvoli volilna komisija (z navedbo članov volilne komisije), prav tako mora biti napisano jasno navodilo, koliko članov organa se voli, ipd. Poročilo volilne komisije mora biti priloženo tudi zapisniku dopisne seje občnega zbora.
Poleg vabila z gradivom, ki ga je upravni odbor običajno že do sedaj pripravil za občni zbor, je za nemoteno izvedbo dopisne seje občnega zbora potrebno pripraviti tudi Poslovnik o delu Občnega zbora LD na dopisni seji, s katerim se določi način dela občnega zbora:
da se občni zbor izvede na dopisni seji po e-pošti ali po navadni pošti oziroma na oba načina,
da tajnik pošlje vabilo z gradivom in glasovnicami članom na njihove e-naslove ali po pošti,
da po končani dopisni seji v določenem roku izdela tajnik osnutek zapisnika,
da sklepe, ki so bili sprejeti, potrdi verifikacijska komisija,
da se zapisnik pošlje vsem članom,
kdo podpiše zapisnik, ipd.
Dolžnosti do AJPES
Glede dolžnosti oddaje letnega poročila na AJPES Zakon o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 in 21/18-ZNOrg) v sedmem odstavku 26. člena sicer določa, da letno poročilo sprejme zbor članov društva, vendar pa v 29. členu izrecno ne zahteva, da bi društvo AJPES moralo oddati sprejeto letno poročilo. V primeru, če društvo pred zakonskim rokom za oddajo letnega poročila zaradi objektivnih razlogov ne more sklicati zbora članov, zadošča, da pristojni organ lovske družine (npr. starešina ali upravni odbor) pripravi letno poročilo, ki ga obravnava tudi nadzorni odbor, in ga v predpisanem roku (elektronsko) odda AJPES. Na prvem občnem zboru je nato članom potrebno predstaviti letno poročilo (že oddano AJPES), ki ga mora sprejeti občni zbor. Če bo občni zbor že oddano letno poročilo spremenil, bo morala lovska družina AJPES o tem obvestiti in mu predložiti letno poročilo, ki ga je sprejel zbor članov.
Upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom morajo do 3. aprila 2021 pripraviti načrt ravnanja za izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge pri divjih prašičih.
Foto: Pixabay
Načrt ravnanja je potrebno objaviti na sedežu upravljavca lovišča oziroma na spletni strani upravljavca lovišča ali na krajevno običajen način. Z vsebino načrta ravnanja upravljavec lovišča seznani vse člane in morebitne lovske goste, načrt mora biti dostopen vsakemu članu upravljavca lovišča.
Po sprejemu načrta ravnanja je vsak upravljavec lovišča upravičen do enkratnega nadomestila v višini 200 evrov. Zahtevek za izplačilo upravljavec lovišča posreduje na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj s priloženim načrtom ravnanja. Če bo upravljavec lovišča načrt ravnanja objavil na svoji spletni strani, je dovolj, da ministrstvu posreduje povezavo do spletne objave. Zahtevek za nadomestilo upravljavec posreduje po pošti na naslov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana ali, kot priporočajo na ministrstvu, kar na njihov e-naslov gp.mkgp@gov.si.
Lovske družine naj pri izvedbi pristrelitve zaradi preprečevanja širjenja okužb s covid-19 upoštevajo omejitve zbiranja in gibanja ter priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Matija Janc, Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Izpolnite anketo o lovu medveda in divjega prašiča za magistrsko nalogo.
Foto: Bojan Gorenc
Sem Tim Pirc in zaključujem magistrski študij Gozdarstva na Biotehniški fakulteti. Moja zaključna naloga, ki jo pripravljam pod mentorstvom prof. Klemna Jerine ima naslov ˝Primerjava kakovosti odstrela rjavega medveda in divjega prašiča z visokih prež ob krmiščih s tehnikami lova s tal˝ in bo deloma temeljila na anketi, zato vas prosim za sodelovanje. Sicer sem tudi sam aktiven lovec v LD Tomišelj.
Anketa je anonimna.
Za Vaše sodelovanje, verodostojne odgovore in prispevek k znanju o lovstvu se vam vnaprej iskreno zahvaljujem!
Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi je sprejela sklep, da v javno obravnavo posreduje osnutka »Pravilnika o področju oponašanja jelenjega rukanja in ostale divjadi« in »Pravilnika o usposabljanju sodnikov in podeljevanju licenc sodnikom v oponašanju jelenjega rukanja LZS«.
Rok za oddajo pripomb in dopolnitve je 31. marec, do 24. ure. Pripombe in dopolnitve z utemeljitvijo pošljite na elektronski naslov lzs@lovska-zveza.si.
Lovska zveza Slovenije in Strokovno-znanstveni svet v soboto, 27. marca, organizirata 12. Slovenski lovski dan.
Tema letošnjega posveta bo problematika divjadi na nelovnih površinah, dogodek pa bo potekal v obliki videkonference. Na posvet se lahko do 25. marca prijavite preko aplikacije Lisjak, če niste član lovske družine pa preko e-naslova lzs@lovska-zveza.si.
Prosimo, da lovske družine prijavijo le tiste člane, ki imajo v Lisjaku vnesen aktualen elektronski naslov. Na ta naslov bodo namreč prijavljeni prejeli povezavo za dostop do videokonference.
Včerajšnje videokonference o izvajanju nujnih ukrepov zaradi afriške prašičje kuge se je udeležilo več kot 300 udeležencev.
Pogled z druge strani ekrana (Foto: Urša Kmetec)
Po uvodnem nagovoru predsednika Lovske zveze Slovenije mag. Lada Bradača je Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge podrobneje predstavil mag. Ivan Ambrožič iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Mag. Urška Srnec iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podala najaktualnejše informacije za lovce.
Ker je dogodek potekal v okolju MS Teams Live Event, udeleženci žal niso mogli zastavljati vprašanj v živo, zato smo vprašanja zbirali že pred videokonferenco.
Mag. Ambrožič, mag. Srnec in Jedrt Maurer Wernig, dr. vet. med., iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so skušali odgovoriti na vsa vaša zastavljena vprašanja, ki so bila razdeljena v tri sklope: na vprašanja o živalskih stranskih proizvodih, na vprašanja o lovu ter o ukrepih, kot so razkuževanje, omejitve gibanja in podobno.
Če imate vprašanja o tej tematiki, na katera vam včeraj naši gostje niso odgovorili, prosimo, da nam jih posredujete še do torka, 16. marca, na naslov lzs@lovska-zveza.si.
Vse zbrane odgovore vam bomo posredovali na naši spletni strani v naslednjem tednu. V kratkem pa bomo objavili tudi posnetek včerajšnje videokonference.
Gostom, ki so nam pomagali odgovoriti na vaša vprašanja, se iskreno zahvaljujemo. Prav tako najlepša hvala vsem udeležencem na dogodku.
Na pobudo Lovske zveze Slovenije je v Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 sprejetih več sprememb, ki omogočajo lažje delo in ohranjajo finančno vzdržnost delovanja upravljalcev lovišč.
Zaradi formalnosti je potrebno podati vlogo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zato prosim, da lovske družine opravijo ta formalni del ter izpolnijo in pošljejo obrazce!
predsednik LZS, mag. Lado Bradač
Podrobnejši pogoji za odobobritev znižanja koncesijske dajatve
Na podlagi tretjega odstavka 121. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 (Uradni list RS, št. 175/20, 203/20 in 15/21 – ZDUOP) je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdal Odredbo o podrobnejših pogojih za odobritev znižanja koncesijske dajatve (Uradni list RS, št. 28/21), ki je začela veljati dne 27. 2. 2021, uporabljati pa se začne naslednji dan po objavi naznanila o prejetju odločitve Evropske komisije o združljivosti sheme državne pomoči po tej odredbi z notranjim trgom v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odredba določa podrobnejše pogoje za odobritev znižanja koncesijske dajatve lovskim družinam, upravljavkam lovišča, za leto 2020. Koncesijska dajatev za leto 2020 se lovski družini lahko zniža za delež, ki je prihodek proračuna Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja divjad in lovstvo, in znaša 50 odstotkov celotne koncesijske dajatve za leto 2020.
Ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo, je dne 8. 3. 2021 poslalo lovskim družinam, upravljavkam lovišča, posebno izjavo, ki je priloga te odredbe. Po prejemu izpolnjene in podpisane izjave bo ministrstvo lovsko družino pisno obvestilo o višini koncesijske dajatve za leto 2020 v skladu s predpisom, ki ureja podelitev koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo. Pomoč iz te odredbe se odobri najpozneje do 30. junija 2021.
Lovska zveza Slovenije je sprejela odločitev o nakupu zemljišča, kjer pripravljamo vse potrebno za gradnjo novega nacionalnega lovskega centra ob Gradiškem jezeru, v Lukovici.
Objekt se bo nahajal v središču Slovenije, v neposredni bližini avtoceste, tako bo zagotovljen hitrejši dostop vsem slovenskim lovcem in ostalim uporabnikom.
V Nacionalnem lovskem centru se bodo izvajala usposabljanja, izobraževanja, strokovna posvetovanja, v njem bo potekalo delo organov in komisij LZS; v okviru zmožnosti pa tudi dodatne aktivnosti, kot so postavitev lovske zbirke in odprtje muzeja ter lovske aktivnosti v naravnem okolju.
Pred nami je zahteven projekt, ki bo terjal veliko dela in sredstev, zato smo se odločili, da za gradnjo Nacionalnega lovskega centra začnemo zbirati tudi donacije.
LZS je upravičenka do donacije dohodnine
LZS je upravičenka do donacije dohodnine, ki ji davčni zavezanci v skladu s 142. členom Zakona o dohodnini lahko namenijo do 1 % dohodnine, odmerjene od dohodkov, ki se vštevajo v davčno osnovo. Ta donacija za davčnega upravičenca ne predstavlja dodatnega stroška, saj gre za dohodnino, ki jo moramo plačati.
Navodila:
V elektronski obrazec vnesete svoje podatke skupaj z davčno številko.
Kliknete »PRENESITE PDF« in potem to natisnete.
Natisnjeni obrazec samo še podpišete in pošljete po navadni pošti na pristojni finančni urad, ki se je izpisal na obrazcu.
Sredstva se bodo namensko zbirala le in zgolj za gradnjo Nacionalnega lovskega centra. O zbranih sredstvih vas bomo redno obveščali tako na spletni strani LZS kot v letnem poročilu o delu LZS.
Druga možnost zbiranja sredstev
Druga možnost zbiranja sredstev, ki jo želimo organizirati, je sodelovanje s podjetji in dobavitelji opreme, ki nudijo popust članom LZS, ob tem pa so pripravljeni del sredstev nameniti za izgradnjo Nacionalnega lovskega centra.
Za tovrstno sodelovanje se je med prvimi odločilo podjetje, ki nudi vrhunske baterijske svetilke, ki jih vsak lovec še kako potrebuje. Ob nakupu baterijske svetilke vsak lovec prejme 30 % popust, podjetje pa bo za gradnjo Nacionalnega lovskega centra namenilo dodatnih 10 % od vsakega nakupa.
Lovska zveza Slovenije v četrtek, 11. marca, ob 17. uri, organizira videokonferenco o izvajanju Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge. Prijave preko Lisjaka so možne le še do srede, 10. marca, do 12. ure!
Na vaša predhodno poslana vprašanja na temo izvajanja Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge bodo na videokonferenci odgovarjali:
mag. Ivan Ambrožič, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Jedrt Maurer Wernig, dr. vet. med., Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
mag. Urška Srnec, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Na današnji dan slavimo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost ter dosežke žensk.
Vse, kar nam je danes samoumevno, so nam, nemalokrat tudi s svojim življenjem, v dolgih desetletjih priborile mnoge ženske (in nekateri moški).
Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk, tako je leta 1897 začel izhajati ženski časnik Slovenka, medtem ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Pomembna je letnica 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala, in sicer iz filozofije na graški univerzi.
Po prvi svetovni vojni so se vse tri politične sile (liberalna, katoliška in socialdemokratska) zavzele za sprejem ženske volilne pravice. Leta 1921 Beograd odpravi splošno volilno pravico. Ženske dokončno dobijo volilno pravico in s tem pričetek enakopravnosti leta 1945, ko je uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 je bilo zapisano v ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije določilo, da ima vsaka ženska svobodno odločanje o rojstvu otrok, tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov.
Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zaradi številnih vprašanj pripravilo kratka navodila za izvajanje biovarnostnih ukrepov pri lovu.
Foto: Urša Kmetec
Navodila za izvajanje biovarnostnih ukrepov pri lovu – dostopna TUKAJ – so namenjena kot pripomoček lovcem, ki gredo na lov. Navedeni ukrepi že veljajo do preklica!
Ministrstvo obvešča tudi, da so nekoliko spremenili obrazec za izplačilo za nakup opreme za izvajanje načrt ravnanja – dostopen TUKAJ.
In še opomnik, upravljavci lovišč morajo načrte ravnanja za izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, pripraviti najkasneje do3. aprila.
Podjetje Video pro d.o.o. za Lovsko zvezo Slovenije že devet let pripravlja Dober pogled, oddajo o lovstvu.
Vsako leto posnamejo devet zanimivih oddaj, v katerih se lotevajo aktualnih tem s področja lovstva, lovskim družinam pa ponujajo možnost, da v oddaji predstavijo svoje delo.
V kolikor se želite tudi vi predstaviti v oddaji Dober pogled, lahko kontaktirate Eriko Škrlep (Video pro d.o.o.) na e-naslov info@video-pro.si oz. na številko 031 273 825.
Generalna skupščina Združenih narodov je konec leta 2013 razglasila 3. marec za Svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst.
Na ta dan je bila leta 1973 v Washingtonu sprejeta Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Konvencija CITES).
Tema letošnjega dneva je »Gozdovi in preživetje: ohranjanje ljudi in planeta«.
Poudarek je na osrednji vlogi gozdov, gozdnih vrst in ekosistemov za preživetje ljudi po vsem svetu, zlasti avtohtonih in lokalnih skupnosti, ki so zgodovinsko povezane z gozdnatimi in gozdnimi območji.
V Sloveniji gozdovi pokrivajo skoraj 60 odstotkov celotnega površja, od tega jih je skoraj polovica vključenih v območja Nature 2000.
Lovska zveza Slovenije bo v četrtek, 11. marca, ob 17. uri, organizirala videokonferenco o izvajanju Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge.
Foto: Pixabay
Pozivamo vas, da na e-naslov: gregor.bolcina@lovska-zveza.sido petka,5. marca, posredujete vaša vprašanja na temo izvajanja zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge. Strokovna služba LZS bo vprašanja posredovala pristojnim službam Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da bodo lahko pripravili odgovore, ki jih bodo podali na videokonferenci.
Prijave za udeležbo na videokonferenci so mogoče prek spletne aplikacije Lisjak. Prosimo, da lovske družine prijavijo le tiste člane, ki imajo v Lisjaku vnesen aktualen elektronski naslov. Na ta naslov bodo namreč prijavljeni prejeli povezavo za dostop do videokonference.
Ponovno odprte prijave za dopolnilno izobraževanje za lovske čuvaje v e-izvedbi.
Prijave so možne do 14. marca oziroma do zapolnitve prostih mest.
Po oddani prijavi preko namenskega programa Lisjak bo vsak udeleženec prejel na e-naslov uporabniško ime in geslo, s katerim se bo prijavil v sistem.
LZS bo izdala lovski družini prijaviteljici račun za 20 € kotizacije. Tečajnik prejme dnevnik lovskega čuvaja in nalepk, LZS pa mu bo v Lisjaku vpisala, da je opravil obnovitveno usposabljanje.
VSAK UDELEŽENEC MORA IMETI V LISJAKU VNEŠEN VELJAVEN E-NASLOV!
Izšla je nova, sedma številka Zlatorogovega zbornika, znanstvenega glasila Lovske zveze Slovenije.
V novi številki Zlatorogovega zbornika, ki je izšla v nakladi 1.000 izvodov, lahko preberete članek Divjad v naseljih: težave, izzivi in rešitve, članek Pregled in preizkus izbranih metod za ocenjevanje številčnosti srnjadi, članek Vpliv paše divjadi v oborah na vrstno pestrost in sestavo polnaravnih suhih travišč navadne turške detelje in pokončnega stoklasca ter članek Vpliv mrhovišč na ogroženost rejnih živali zaradi velikih zveri.
Komisija za lovskočuvajsko službo LZS ima v programu tudi razvijanje celostne podobe lovskih čuvajev v lovišču.
Čuvaji LD Prosenjakovci so si za skupno fotografijo sneli maske.
Ideja je bila podana, zdaj pa so vidni že prvi rezultati. Narejen je bil prvi model skupaj s podjetjem Prevent & Deloza d.o.o. iz Celja, ki oblači tudi strelsko ekipo LZS, prve vzorčne modele pa so oblekli lovski čuvaji LD Prosenjakovci. Protokol je potekal skrbno, kot se temu spodobi, ob upoštevanju veljavnih ukrepov covid-19.
Ob vsakodnevnem delu si bodo prvi uporabniki skrbno zapisovali vse dobre in slabe strani oblačil, jih nato proučili skupaj s predstavniki komisije in Prevent & Deloze ter naredili korak naprej. K razvoju bomo pritegnili še koga izmed pristojnih.
Vzorčni kroj ima naslednje glavne elemente:
puli HOTZONE iz kolekcije ECOTACT je izdelan iz svetovno znane »merino« volne, ki je ena izmed najbolj funkcionalnih naravnih izolacijskih materialov;
Hlače TRACTIC so primerne za tiho in dinamično gibanje po gozdu;
NATURANZA softshell jakna bo s svojo vsestransko funkcionalnostjo in modernim dizajnom navdušila izkušene lovce;
jakna HYDRA JACKKET je zasnovana kot oblačilo, ki se v primeru močnega dežja in/ali vetra, nosi preko jakne NATURANZA, z lahkoto pa se nosi tudi kot samostojna jakna;
HYDRA TRACTIC dežne hlače se enostavno nosijo preko navadnih lovskih hlač in preprečujejo, da bi delo otežila nenadna ploha, saj uporabnika ohranjajo suhega;
V častitljivi starosti 99 let nas je zapustil Vlado Pfeifer iz Murske Sobote.
Vlado Pfeifer
Lov, narava in veselje do lovske kinologije so mu bili položeni že v zibelko. Dedek in stric sta imela na Krškem polju pri Leskovcu, od koder Vlado izhaja, v zakupu lovišče, za katerega je skrbel poklicni lovski čuvaj. Pri hiši je bil zmeraj tudi lovski pes ptičar. Vlado mi je povedal, da so izjemno skrb posvečali gojitvi male divjadi. V lovišče so že takrat izpuščali poljske jerebice, ki so jih kupovali v takrat evropsko znanem vzrejališču grofa Bombelesa, v Zelendvoru na Hrvaškem.
Po drugi svetovni vojni, v kateri je bil kot partizan udeležen od vsega začetka, in zaključenem študiju ekonomije, sta z ženo dr. Leo Talanyi Pfeifer prišla službovat v Prekmurje. Tam je Vlado kot lovec in kinolog nadaljeval svoje aktivno – plodno delo. Bil je pobudnik ustanovitve Podružnice društva ljubiteljev ptičarjev za Pomurje in Podravje. Na njegovo pobudo smo v skladu z matičnimi organizacijami za nemške ptičarje, pričeli prirejati preizkušnje ptičarjev v vodnem delu. Slednje zato, ker so v »ljubljanski kinologiji« po smrti Vladimirja Pleničarja pozabili, da je eden temeljnih preizkusov trdnosti značaja psa prav temeljit preizkus v vodnem delu!
Po začetku šestdesetih let, ko sem bil že sam vpet v ptičarsko kinologijo, so na nivoju takratne Jugoslavije sprejeli ptičarske pravilnike, ki niso imeli skoraj nič skupnega s strokovnim nivojem vzrejnih preizkušenj matičnih pasemskih organizacij. Spet je bil Vlado tisti, ki je ob naši podpori pristopil k prevajanju, sprejemu in izdaji pravilnikov o preizkušnjah dela ptičarjev, kot jih imajo v Nemčiji in večini lovsko in kinološko naprednih evropskih državah.
Na nivoju kinološke zveze Jugoslavije je dosegel, da smo v Sloveniji uporabljali te strokovno utemeljene pravilnike. Kot vizionar ptičarske kinologije je ob jubileju Zveze lovskih družin Prekmurja leta 1972 organiziral vsestransko uporabnostno preizkušnjo ptičarjev in s tem prekinil skoraj dvajsetletno mrtvilo na tem področju. Kot glavnega sodnika je povabil Bogdana Sežuna, ki je poskrbel za strokovno neoporečen potek preizkušnje.
Vlado je kot sposoben in mednarodno priznan ekonomist navezal stike z najvidnejšimi osebnostmi ptičarske kinologije v Nemčiji. Za sodnika na eni od mednarodnih razstav v Zagrebu je pripeljal predsednika Zveze nemških kratkodlakih ptičarje Nemčije dr. Bichaima. Leta 1984 je ob sodelovanju vodilnih pri Zvezi nemških žimavcev Nemčije, v Pomurju organiziral prvo mednarodno vsestransko preizkušnjo ptičarjev. V naslednjih letih je preizkušnja dobila naziv V.U.P. ptičarjev za Panonski lovski pokal, ki je bila ob svojem višku priznana kot Vsestranska uporabnostna preizkušnja Svetovne zveze nemških žimavcev.
Pri teh preizkušnjah ni šlo le za tekmovanje, pač pa smo ob njih navezali najpristnejše stike z najeminentnejšimi rejci, vodniki in kinološkimi sodniki. Redni udeleženci so bili nemški glavni vzrejni referent za NŽ Georg Greler, baron Redvitz, Georg Mendte, Hans Karsten in rejec ene najbolj znanih psarn von Donaueck g. Steinberger, iz Avstrije Herbert Plosch in mnogi drugi …
Rezultat tega sodelovanja je bil, da smo lahko nabavljali pse iz njihovih najboljših vzrejnih linij. Uspešno pa smo se začeli udeleževati njihovih najzahtevnejših preizkušenj. Pri vsem navedenem pa gre največja zahvala Vladu za to, da nas je, vsaj nekatere naučil, da morata biti pri lovski kinologiji na prvem mestu strokovnost in poštenost. Nič kolikokrat je v svojih strokovnih razpravah poudarjal, da denar ne sme vplivati na nivo strokovnega dela v lovski kinologiji. Rekel je: »Ko boste lovsko kinologijo pričeli gledati in vrednotiti skozi denar, jo boste uničili!«
Spoštovani Vlado, te tvoje misli so me in me še zmeraj vodijo po poteh lovske kinologije. Postajajo pa vse bolj zavite in izkrivljene in po svoje sem nekako pomirjen, da ti jih ni treba več gledati.
V prostorih Lovske družine Prosenjakovci je 16. februarja potekal sestanek z namestnikom veleposlanika Republike Madžarske v Sloveniji Tamásem Miklósom Kovácsem in državnim sekretarjem madžarske vlade dr. Zoltánom Kovácsem, ki je tudi koordinator za pripravo Svetovne lovske razstave “One With Nature”, ter svetovalko za pripravo omenjene razstave Zsofio Kovacs.
Fotografije: Matija Janc
Sestanka so se s strani Lovske zveze Slovenije udeležili predsednik LZS mag. Lado Bradač, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje Matija Janc, predsednik Zveze lovskih družin Prekmurje Ludvik Rituper in predsednik Uredniškega odbora glasila Lovec dr. Arpad Köveš.
Poleg pogovorov o vsebini razstave, je potekala tudi izmenjava mnenj, izkušenj v obliki ter načinu delovanja lovcev na obeh straneh meje. Dr. Kovács je namreč lovec in lastnik lovskih psov pasme žimasti madžarski ptičar oziroma vižle: pogovor je tako potekal v sproščenem ozračju.
Madžarska želi z organizacijo svetovne lovsko razstave, ki bo potekala od 25. septembra do 14. oktobra 2021, spodbuditi k razumevanju vloge lovstva pri trajnostnem upravljanju.
Slovensko delegacijo pa so že posebej zanimale izkušnje madžarskih lovcev in vlade na področju preprečevanja širjenja APK, in kot je povedal mag. Bradač, so na sestanku dobili smo kar nekaj koristnih informacij.
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je v preteklem letu pričel z izdelavo območnih načrtov za 14 gozdnogospodarskih in 15 lovskoupravljavskih območij za obdobje 2021-2030. Ob zbiranju pobud so prejeli 148 odzivov 131 različnih deležnikov.
57 odzivov se je nanašalo na gozdnogospodarska območja, 82 na lovskoupravljavska območja in 9 na obe vrsti območij. Med deležniki so bile na prvem mestu nevladne organizacije (66) in fizične osebe (52), sledijo predstavniki lokalnih skupnosti (12) in pravne osebe (9) ter drugi (9). Med nevladnimi organizacijami so prevladovale lovske organizacije, društva zasebnih lastnikov gozdov in naravovarstvene organizacije ter med fizičnimi osebami zasebni lastniki gozdov. Velika večina odzivov je vsebovala po več konkretnih pobud. Na okoli 200 straneh se je zvrstilo kar preko 300 različnih pobud.
Pobude razvrstili na 12 različnih tematskih področij
ZGS je vse pobude proučil in jih razvrstil na 12 različnih tematskih področij: gozdnogospodarsko načrtovanje, upravljanje s populacijami divjadi in njenim življenjskim okoljem, gospodarjenje z gozdovi v luči klimatskih sprememb, gozdno lesna veriga, naravovarstvena vloga gozda, gozdna pedagogika, funkcije gozdov, problematika škod od divjadi v gozdu in na kmetijskih površinah, gojenje in varstvo gozdov, gozdne prometnice in tehnologija, problematika nemira v gozdu in tujerodne rastlinske in živalske vrste. Vse pobude se ne nanašajo na območne načrte, ampak tudi na druga tematska področja, kot je na primer problematika velikih zveri, ki je v Sloveniji zelo izpostavljena tema. Po drugi strani določenih pobud ni mogoče uresničiti brez spremembe predpisov, ZGS bo v teh primerih pobude posredoval pristojnim organom.
V naslednjih mesecih organizirane delavnice
V nadaljnjem procesu priprave območnih načrtov bodo navedene teme obravnavane na delavnicah, ki bodo organizirane v naslednjih mesecih, na katerih bomo s participativnimi pristopi vzpostavili sodelovanje pri določanju ciljev in njihovo rangiranje glede na pomembnost. ZGS se vsem pobudnikom lepo zahvaljuje in jih vabi k aktivnemu sodelovanju tudi v nadaljnjem procesu priprave območnih načrtov za gozdnogospodarska in lovsko upravljavska območja.
Komisija za kinologijo pri Zvezi lovskih družin Zasavje je posnela film o vzgoji in šolanju v poslušnosti lovskih psov v okviru lovske kinologije.
Film o vzgoji in šolanju v poslušnosti lovskih psov v okviru lovske kinologije gledalcev ne želi poučevati, kako šolati mladiča, temveč podaja širši vpogled sobivanja vodnika in mladiča, še preden ta pride v nov dom, torej še pri vzreditelju, pa vse do končanega osnovnega šolanja vodljivosti po programu vaj poslušnosti.
Foto: ZLD Zasavje
Ustvarjalci filma so se odločili za ta pristop z zavedanjem, da ima vsak pasji mladič svoj karakter in da šolanje ni enostavno kopiranje ustaljenih vzorcev. Zato se se je treba posvetiti vsakemu individualnemu psu posebej in mu tako vzgojo in šolanje posebej prilagoditi. Predstavljene so vse dostopne oblike organiziranih tečajev v okviru lovske kinologije, kajti izšolani in dobri inštruktorji so tisti, ki bodo vodnikom pomagali prebroditi tudi težave ali izkoristiti razlike v značajih njihovih psov.
Film se začne z zaigranim prikazom vodenja poslušnega psa na lovu in se nadaljuje z mnenji vzrediteljev in inštruktorjev, ki svetujejo, kako ravnati z mladičem skozi različna obdobja odraščanja, kdaj ga seznanjati z divjadjo, in katere tečaje obiskovati, da vzgojimo dobro vodljivega lovskega psa.
Vzrediteljici lovskih pasem psov Aleksandra Dajčar in Andreja Strajnar v filmu razložita in svetujeta o ravnanju z mladičem od vzreditelja do oobiska prve pasje šole. O pasjem vrtcu, mali šoli in tečaju VP 1 in 2 po programu osnovnega šolanja lovskih psov pa seznani inštruktor Anton Savorgnani.
Na Veterinarski fakulteti UL želijo zagotoviti čim bolj strokovne in kakovostne storitve, zato vas prosijo, da izpolnite kratko anketo o zadovoljstvu s storitvami na Veterinarski fakulteti in Nacionalnem veterinarskem inštitutu.
Foto: Pixabay
Pri tem bi radi upoštevali vaše mnenje, zato vas prosijo, da izpolnite anketni vprašalnik, ki bo do 1. marca 2021 dosegljiv na povezavi: https://1ka.arnes.si/VFAnketa2020
Anketa je kratka in vam bo vzela le kakšno minuto časa. Na koncu lahko, če želite, tudi utemeljite vašo oceno ali navedete pripombe, pomisleke ali pohvale. Vprašalnik lahko oddate anonimno ali po želji vpišete vaše ime oziroma ime vaše organizacije.
Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi se je 9. februarja sestala preko videokonference.
Člani komisije so med drugim pregledali letno poročilo za leto 2020 ter načrte dela in cilje v letu 2021. Potrdili so razpis Javni poziv Lovska kultura 2021, ki bo objavljen v kratkem, ter razpise za usposobljene članice.
Razpravljali so o uvedbi statusa “lovec kulturnik”. Sklenili so tudi, da bo 47. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov, ki je v letu 2020 odpadlo zaradi epidemije covid-19, izvedeno oktobra letos v Medvodah.
Zaradi številnih vprašanj na temo stroškov zbiranja in odvoza ŽSP iz zbiralnic upravljavk lovišč, posredujemo odgovor Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Foto: Štefan Vesel
Odgovor Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR):“V lovskih zbiralnicah lahko nastanejo ŽSP kategorije 1, kategorije 2 in kategorije 3. Postopek kategorizacije je opisan v Pojasnilih k načrtu ravnanja, ki je objavljen TUKAJ.
Nosilci dejavnosti (tudi upravljalci lovišč LD/LPN) so dolžni ŽSP kategorije 1 in 2 predati izvajalcu javne gospodarske službe. V skladu s 23. členom Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2 (Uradni list RS, št. 134/06, 1/10 in 22/16) je uporaba javne službe obvezna za vse uporabnike storitev javne službe, kar pomeni, da morajo vsi povzročitelji ŽSP kategorije 1 in 2 le te oddati koncesionarju KOTO d.o.o.. Cena prevzema ŽSP kategorije 1 je določena s Sklepom o določitvi cene storitve javne službe ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi kategorije 1 in 2 ter cene storitev javne službe prevzema živalskih stranskih proizvodov kategorije 1 in 2, ki nastanejo zaradi proizvodnje živil za lastno uporabo (Uradni list RS, št. 15/17).
ŽSP kategorije 3 iz lovskih zbiralnic lahko upravljalci lovišč (LD/LPN) predajo ustrezno registriranemu oziroma odobrenemu obratu za prevzem ŽSP kategorije 3. Seznam obratov je dostopen na spletni strani uprave. Ceno storitev prevzema ŽSP kategorije 3 določijo posamezni prevzemniki ŽSP kategorije 3. Stroške prevzema/odvoza ŽSP krije povzročitelj ŽSP – v primeru prevzema ŽSP v lovskih zbiralnicah so to LD oziroma LPN.
Tudi po potrditvi afriške prašičje kuge v Sloveniji se bo v lovskih zbiralnicah na območju z omejitvami zbirala vsa odstreljena divjad, razen divjega prašiča. V teh zbiralnicah se bodo izvajali enaki postopki kot pred pojavom bolezni in enako je tudi s stroški prevzema ŽSP – stroške prevzema ŽSP krije LD/LPN.
Po potrditvi bolezni bodo lovci oziroma člani skupine za izredni odstrel vse odstreljene divje prašiče na območju z omejitvami neiztrebljene dostavili na zbirna mesta, ki jih bo vzpostavila UVHVVR. V skladu s 4. točko 28. člena Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pa se stroški zbiranja in odstranitve ŽSP, ki izvirajo od divjih prašičev iz tega člena z zbirnih mest, krijejo iz proračuna Republike Slovenije.”
Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi razpisuje javni poziv Lovska kultura 2021 za dodelitev pomoči programom in projektom skupin ter posameznikom, delujočim na področju lovske kulture. Javni poziv bo odprt od 8. marca do 8. aprila 2021.
Foto: arhiv LZS
Pomoč je namenjena organizaciji kulturnih dogodkov (jubilejni koncerti, predstave, razstave, projekcije in druge javne kulturne prireditve), ki jih pripravlja in izvaja kulturna skupina ali posameznik na nepridobiten način in so v interesu lovske organizacije, ter za izvajanje skupnih programov kulturnih skupin na ravni regije.
Celotna vsebina javnega poziva z obrazci za prijavo in merili za dodeljevanje pomoči je dostopna tukaj:
Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (ZNUAPK) predpisuje, da morajo lovci pri lovu na divje prašiče in izvajanju lova na drugo divjad v loviščih, kjer gospodarijo tudi z divjimi prašiči, upoštevati biovarnostne ukrepe.
Foto: Koto d.o.o.
K bivoarnostnim ukrepom spada tudi postopek kategorizacije ŽSP (iztrebljeni organi, kože in drugi ŽSP), postavitev zabojnikov za ŽSP in neškodljivo odstranjevanje ŽSP.
V Sloveniji ŽSPkategorije1 in 2 prevzema koncesionar KOTO d.o.o., ŽSP kategorije3 pa lahko prevzame odobren oziroma registriran obrat za ŽSP kategorije 3.
Na članski spletni strani LZSso dostopni: navodila in ponudba za prevzem ŽSP kategorije 1 in 2 s strani lovskih družin, vzorec pogodbe o izvajanju gospodarske službe ter priloga 2 – zabojniki PVC.
Kultura lepša in bogati naša življenja, spodbuja medsebojno sodelovanje, nam nudi veselje in zatočišče pred vsakdanjimi skrbmi.
Lovska kultura ima izredno povezovalno vlogo, saj združuje tako lovsko kot nelovsko javnost. Poudarja pomembnost druženja, povezovanja in spoštovanja narave in človeka. Na našo lovsko kulturno zapuščino smo tako upravičeno ponosni in danes se tega še posebej zavedamo.
Slovenska lovska kultura je uvrščena v Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, kar zgovorno kaže, kako pomembno vlogo in mesto ima v naši državi. To nas navdaja s ponosom in nam hkrati nalaga še večjo odgovornost, da lovsko kulturo negujemo, spoštujemo in jo ohranjamo za naše zanamce.
Vsem lovcem in ustvarjalcem na področju lovske kulture iskreno voščim ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu.
Lovce in športne strelce prosimo, da izpolnite kratko anketo FACE glede prepovedi streliva, ki vsebuje svinec. Anketa ne zbira osebnih podatkov, vaši odgovori so povsem anonimni.
Foto: Pixabay
Evropsko Združenje zvez za lov in varstvo divjadi (FACE), ki predstavlja interese evropskih nacionalnih lovskih zvez, si skupaj z družbo REACHLaw prizadeva razumeti vplive prepovedi streliva, ki vsebuje svinec, na lovce v Evropi.
Evropska agencija za kemikalije, institucija EU, pripravlja predlog za omejitev svinca v strelivu za lov in športno streljanje.
Uredba o prepovedi uporabe svinčenih nabojev za lov v mokriščih je bila 25. januarja objavljena v Uradnem listu Evropske unije, uporabljati naj bi se začela februarja 2023. Rezultati študije FACE bodo pomembni za izpostavitev socialno-ekonomskih posledic morebitne prepovedi streliva, ki vsebuje svinec, v Evropi.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na osrednjem spletnem mestu državne uprave objavilo predlog načrta ravnanja upravljavca lovišča za izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge pri divjih prašičih.
Načrti ravnanja za upravljavce lovišč do 3. aprila 2021
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v sodelovanju z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pripravilo predlog načrta ravnanja. Pri izpolnjevanju predloga načrta ravnanja so lahko v pomoč tudi pojasnila k načrtu ravnanja.
Ko bodo upravljavci lovišč objavili načrte ravnanja v skladu s tretjim odstavkom 4. člena ZNUAPK (na sedežu upravljavca lovišča, na svoji spletni strani oziroma na krajevno običajen način), potem bodo lahko vložili na MKGP zahtevek za izplačilo 200 eurov.
Enkratno nadomestilo v višini 200 evrov
Za nakup opreme za izvajanje načrta ravnanjav posameznem lovišču, kot je oprema za čiščenje in razkuževanje obutve in opreme, čiščenje in razkuževanje vozil, nabava razkuževalnih barier ter nabava banjic oziroma vrečk za vleko oziroma prevoz odstreljene živali od mesta odstrela do vozila oziroma lovske zbiralnice, je upravljavec lovišča upravičen do enkratnega nadomestila v višini 200 eurov.
Upravljavec vloži zahtevek za izplačilo nadomestila pri MKGP po objavi načrta ravnanja. Obrazec za izplačilo nadomestila v višini 200 eurov. Izpolnjen obrazec naj upravljavec lovišča pošlje po pošti na naslov ministrstva.
Letna osnova za odvzem divjih prašičev
Zavod za gozdove Slovenije je določil letno osnovo za odvzem divjih prašičev v loviščih in loviščih s posebnim namenom (brez lovnih obor), ki je povprečje izvedenega letnega odvzema v posameznem lovišču v letih od 2013 do 2019. Letna osnova za vsako lovišče je razvidna iz preglednice.
Osnova bo podlaga za izplačilo finančne spodbude upravljavcem lovišč, saj se bo za vsakega odstreljenega divjega prašiča, razen divjega prašiča v lovni obori, ki presega letno osnovo, upravljavcu lovišča izplačala finančna spodbuda v pavšalnem znesku, in sicer za vsako odstreljeno žival obeh spolov v prvem življenjskem letu in za vsako žival ženskega spola 100 eurov na žival, za druge kategorije odstreljenih divjih prašičev moškega spola pa 50 eurov na žival.
Komisija za lovsko-čuvajsko službo LZS je PONOVNO odprla obnovitveno usposabljanje za lovske čuvaje v e-izvedbi. Prijave so možne do nedelje, 7. februarja.
Foto: Gregor Bolčina
Število prijav, ki so mogoče preko aplikacije Lisjak, je omejeno na 150 udeležencev. Vsak udeleženc mora imeti v Lisjaku vnešen veljaven e-naslov.
Vsak prjavljeni deleženec bo po e-pošti prejel uporabniško ime in geslo za prijavo v sistem. Datum zaključnega izpita je nedelja, 21. februar.
Kotizacija znaša 20 €. Tečajnik bo prejel dnevnik lovskega čuvaja in nalepko lovskega čuvaja, LZS pa mu bo v Lisjaku vpisala, da je opravil obnovitveno usposabljanje. Če kotizacija ne bo plačana, usposabljanje ne bo vpisano v Lisjaku.
Slovenske lovce je presunila vest, da nas je zapustil lovski tovariš Jure Pagon.
Poznali smo ga kot izredno poštenega in odkritosrčnega lovca. S svojim strokovnim, predvsem pa nesebičnim delom s psi krvosledci, je z dejanji in vzgledom nepozabno pripomogel k spoznavanju pomena in dvigu ravni krvosledništva v Sloveniji.
Lovci, ki smo ga imeli srečo poznati in sodelovati z njim, ga ne pozabimo nikoli.
Generalni direktor Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je v Uradnem listu št. 10/2021 izdal sklep o določitvi visoke stopnje ogroženosti zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, ki je začel veljati 23. januarja.
Foto: Pixabay
Za celotno ozemlje Slovenije je določena visoka stopnja ogroženosti zaradi neugodne epizootiološke situacije glede afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v sosednjih državah.
Nujni ukrepi so prepoved prejemanja in odpreme živih divjih prašičev na druge lokacije, intenzivni odstrel divjih prašičev, prepoved in omejitev krmljenja na krmiščih, biovarnostni ukrepi v zvezi z lovom in ustrezno ravnanje z najdenimi poginulimi divjimi prašiči.
Z visoko stopnjo ogroženosti v Sloveniji je tako predviden tudi izredni odstrel divjih prašičev. Upravljavci lovišč bodo morali njihovo številčnost zmanjšati na minimum, da bi bil vpliv afriške prašičje kuge ob pojavu v Sloveniji čim manjši, hkrati pa bi lažje izkoreninili bolezen.
Mineva namreč okroglih sto let od ustanovitve Podružnice Slovenskega lovskega društva v Mariboru. Ustanovljena je bila na pobudo Dragotina Klobučarja, enega od soustanoviteljev Slovenske lovske organizacije leta 1907. Klobučar je tudi prevzel funkcijo prvega predsednika mariborske podružnice SLD, ki je začela delovati z majhnim številom članov; v ohranjenem imeniku jih je naštetih 80, večinoma Slovencev. Mariborska podružnica je ustanovila svoje odseke v sodnih okrajih Maribor, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Slovenska Bistrica, Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec.
Imela je tudi izjemno pomembno narodnopolitično poslanstvo, ki ga je uresničevala na različne načine. Najučinkovitejši so bili tako imenovani »lovski dnevi«, ki so jih slovenski lovci v Mariboru vedno dopolnili z bogatim narodnokulturnim programom. Osnovno poslanstvo mariborske podružnice SLD pa je bila skrb za obnovo nekdanjih bogatih staležev divjadi v naravno bogatih revirjih Pohorja, Kozjaka, Dravskega polja in Slovenskih goric. Za Dragotinom Klobučarjem je funkcijo predsednika podružnice prevzel primarij dr. Hugon Robič, ki ga je nasledil primarij dr. Mirko Černič, njega pa dr. Bogdan Pogačnik, ki je bil hkrati podpredsednik Zveze lovskih društev Dravske banovine v Ljubljani.
Primarij Hugon Robič, ugledni zdravnik in lovski funckionar v Mariboru (arhiv LZ Maribor).
Ohranitev divjadi in slovenskih lovišč
Podružnica je med letoma 1930 in 1941 organizirala več odmevnih prireditev, med njimi tudi prvo veliko lovsko razstavo v Mariboru leta 1933. Leta 1938 je bila v mestu ob Dravi že druga velika razstava in istega leta je Maribor gostil še zborovanje osrednjega jugoslovanskega lovskega združenja. Mariborska podružnica SLD je imela 12. decembra 1935 svoj zadnji občni zbor, ki je bil hkrati tudi ustanovni občni zbor novega Lovskega društva Maribor. Za predsednika so izvolili Bogdana Pogačnika, ki je društvo vodil vse do druge svetovne vojne.
V okviru društva so delovali pravni, propagandni in strelski odsek, društvo je imelo tudi svojo knjižnico. Leta 1939 so ustanovili podeželske odseke, prvega za upravno območje občin Selnica ob Dravi in Ruše, drugega pa za upravno območje Pesnice, Jarenine, Sv. Jakoba in Sv. Marjete v Slovenskih goricah. Slovenska lovska organizacija v Mariboru je v letih pred izbruhom druge svetovne vojne odigrala tudi pomembno vlogo pri utrjevanju slovenstva, še zlasti v obmejnih predelih, v katere je po prihodu nacistov na oblast v Nemčiji leta 1933 vse bolj prodirala nemška nacistična ideologija.
Po lovu pred drugo svetovno vojno z bogatim plenom (arhiv LZ Maribor).
Okrajno lovsko zvezo, nato Zvezo lovskih družin Maribor in sedaj Lovsko zvezo Maribor, so po letu 1945 vodili predsedniki: Otmar Cvirn, Lojze Briški, Miro Dobrilovič, Ivo Skerlovnik, Tone Kropušek, Franjo Ledinek, mag. Edvard Osrajnik, Branko Vasa, mag. Stanislav Krajnc, Dušan Jukič, Zoran Lešnik, Brane Kurnik in sedaj Marjan Gselman.
Od okrajnega lovskega sveta do Zveze lovskih družin in Lovske zveze
Mariborska podružnica SLD, ki se je leta 1935 preimenovala v Lovsko društvo Maribor, je delovala vse do aprilske okupacije leta 1941, ko je bilo v skladu s sklepi nacističnih okupacijskih oblasti prepovedano delovanje vseh slovenskih društev, tudi lovskega. Prvi povojni občni zbor je bil 1. decembra 1945. Na njem je bil za predsednika za krajši čas izvoljen predvojni predsednik dr. Bogdan Pogačnik.
23. julija 1946 so bile formirane lovske družine, ki so bile povezane v Okrajne lovske svete. Leta 1950 je bila namesto Okrajnega lovskega sveta ustanovljena Okrajna lovska podzveza Maribor, ki se je po združitvi lovskih organizacij v okrajih Maribor in Slovenj Gradec preoblikovala v novo Okrajno lovsko zvezo Maribor. Leta 1967 je postala Zveza lovskih družin (ZLD) Maribor.
V samostojni Sloveniji se je v začetku 90-ih let minulega stoletja preimenovala v Lovsko zvezo (LZ) Maribor. Leta 2001 so se odcepile lovske družine s koroškega območja in ustanovile novo, samostojno Koroško lovsko zvezo s sedežem v Slovenj Gradcu. Od takrat šteje mariborska Lovska zveza 45 lovskih družin, in je s 2100 člani še vedno največja območna lovska zveza v državi.
Lovske družine, včlanjene v mariborsko območno zvezo, delujejo na pohorskem, slovenskogoriškem in ptujsko-ormoškem lovsko upravljavskem območju. Sedež zveze je od decembra 2015 v novih prostorih na Tržaški cesti 65 v Mariboru, kjer je urejena tudi sodobna multimedijska učilnica.
Danes je poglavitna skrb štajerskih lovcev namenjena ohranitvi vse slabših naravnih razmer za divjad (Foto: Marjan Toš).
43. knjiga Zlatorogove knjižnice z naslovom Bolezni prostoživečih živali in varna priprava mesa divjadi že na sedežih območnih lovskih zvez.
Priročnik, ki so ga napisali veterinarski strokovnjaki – lovci in poklicni poznavalci obravnavanih veterinarskih področij – prof. dr. Gorazd Vengušt, doc. Diana Žele Vengušt, mag. Darko Veternik in mag. Štefan Vesel, omogoča vpogled v najnovejše izsledke s področja bolezni prostoživečih sesalcev in ptic ter varne priprave mesa divjadi za uporabo v kulinariki.
Avtorji jedrnato opisujejo predvsem možnosti prenosa bolezni na druge prostoživeče živali in opozarjajo na nevarnosti okužb domačih živali in človeka. Take bolezni, ki se z živali prenašajo tudi na ljudi, imenujemo zoonoze, ki jih je v zdajšnjem času največ in so velika grožnja človeštvu.
Prepoznava boleznih stanj in povzročiteljev pri prostoživečih živalih ter načini ukrepanja ob ugotovitvi bolezni
Vsebina knjige z zoonotskega gledišča omogoča ustrezno poljudno in strokovno opisano informacijo o možnostih nastanka in razširitvi najpomembnejših bolezni pri prostoživečih živalih, prepoznavo bolezenskih stanj in njihovih povzročiteljev ter osnovnih načinov ukrepanja in ravnanja ob ugotovitvi bolezni (ali ugotovljenem poginu) v naravi.
Pomemben del besedila poučuje o higienskih in biovarstvenih ukrepih pri lovu in ravnanju s trupi uplenjene divjadi, o znamenjih bolezni ter nadaljnjem varnem ravnanju z uplenjenimi (ali poginulimi) živalmi. Seznanja nas o pravilnih postopkih ob iztrebljanju uplenjenih živali ter o osebni zaščiti pri lovu in po njem. Vse to zaradi samozaščite lovcev, preprečevanja prenosa bolezni na domače živali in ljudi ter preprečevanju okužbe in uporabe neustreznih živil živalskega izvora (mesa divjadi) potencialnih potrošnikov.
Praktični pripomoček za lovce, rejce, higienike, veterinarje …
Knjiga je napisana strokovno, vendar predstavljena dovolj poljudno, v razumljivem jeziku, brez nepotrebnih strokovnih izrazov in tujk ter z veliko mero praktičnih priporočil. Vso opisano problematiko in vsebino dopolnjujejo številne fotografije, skice in shematske priloge.
43. knjiga Zlatorogove knjižnice LZS je po letu 1981, ko je v tej knjižni zbirki izšla prva knjiga s podobno vsebino – veterinarja prof. dr. Staneta Valentinčiča Bolezni divjadi – dobrodošel sodobnejši, za zdajšnji čas dopolnjen pripomoček, namenjen širokemu krogu lovcev, upravljavcev populacij prostoživečih živali, rejcem domačih živali, higienikom in veterinarjem ter vsem tistim naravovarstvenikom, ki se ljubiteljsko ali poklicno ukvarjajo z obdelavo ali predelavo trupov (mesa) uplenjene divjadi. Vsebina je pomembna tudi za vse tiste, ki svoj prosti čas preživljajo pretežno v naravi in gozdu ter zato pogosto prihajajo v stik s prostoživečimi živalmi.
Boris Leskovic in dr. Arpad Köveš
Po en izvod knjige Zlatorogove knjižnice prejmejo vsi člani. Naročila dodatnih izvodov po e-pošti lzs@lovska-zveza.si. Cena knjige je 18 evrov.
Seznam vseh knjig Zlatorogove knjižnice je dostopen TUKAJ.
Letošnja vseslovenska lovska krvodajalska akcija v organizaciji Lovske zveze Slovenije, Rdečega križa Slovenije in Lovskega dobrodelnega združenja Diana poteka do konca marca 2021.
Slovenski lovci bomo tudi letos s sodelovanjem v lovski krvodajalski akciji pokazali svojo povezanost, pripadnost in pripravljenost pomagati. Druga vseslovenska lovska krvodajalska akcija zaradi epidemije covid-19 poteka nekoliko drugače. V dogovoru z Rdečim križem Slovenije smo jo zato podaljšali do konca marca. Skupinska udeležba ni možna, pred udeležbo pa se je obvezno potrebno naročiti!
Zaradi zaščite krvodajalcev in zaposlenih ter preprečevanja možnih prenosov bolezni je transfuzijska služba uvedla dodatne zaščitne ukrepe, s katerimi krvodajalcem in zaposlenim omogočajo varno okolje in varen odvzem krvi:
izvajajo prilagojene krvodajalske akcije, na katere krvodajalce vabijo preko sms vabila, v katerem prosijo za povratni klic za dogovor o dnevu in uri prihoda,
krvodajalci se lahko na odvzem naročte sami, tako da pokličete na najbližji transfuzijski center in se dogovorite o dnevu in uri prihoda,
krvodajalce že po telefonu, pred prihodom na odvzem krvi preverijo, če ustrezajo pogojem za darovanje krvi in prisotnost bolezenskih znakov morebitne okužbe,
na triažni kontrolni vstopni točki, ki je pred vhodom v prostore, kjer se izvajajo odvzemi krvi, krvodajalcem izmerijo telesno temperaturo in ponovno preverijo ustreznost za darovanje krvi.
Kje potekajo krvodajalske akcije v januarju?
Lovci se lahko udeležijo krvodajalskih akcij v okviru delovnega časa transfuzijske službe v Ljubljani, Novem mestu, Mariboru, Ptuju, Slovenj Gradcu, Izoli, Jesenicah, Murski Soboti, Celju, Novi Gorici in Trbovljah, ali na spodaj navednih lokacijah.
Apače – v gasilskem domu7.30-11
02/321-22-71 ali 041/320 796Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15.ure.
18.1.
Metlika – v gasilskem domu7-13
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
18.1.
Žiri – v poslovni stavbi IKA7-13., 7-13
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
19.1., 20.1.
Sv. Jurij ob Ščavnici – v kulturnem in upravnemsredišču7.30-11
02/321-22-71 ali 041/320 796Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15.ure.
20.1
Kranj – v gasilsko reševalni službi7-13
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
21.1.
Rogaška Slatina – v kulturnem centru7-10.30
03/423-35-97 Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.
21.1.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijskomedicino
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
22.1.
Idrija – v Osnovni šola Idrija7-13., 7-13., 7-13
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
25.1., 26.1., 27.1
Oplotnica – v prostorih Občine Oplotnica7.30 -11
02/321-22-71 ali 041/320 796Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15.ure.
27.1
Cerkno – v CŠOD Cerkno7-13
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
28.1.
Rogaška Slatina – v kulturnem centru7-10.30
03/423-35-97 Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.
28.1
Oplotnica – v prostorih Občine Oplotnica7.30 -11
02/321-22-71 ali 041/320 796Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15.ure.
Komisija za upravljanje z divjadjo (KUD) se je 14. januarja sestala na 6. videokonferenčni seji, ki je trajala od 17. ure pa kar do 23.15.
Dolga in naporna seja je bila namenjena eni sami točki dnevnega reda: obravnavi pripomb na Smernice za upravljanje divjadi v Sloveniji v obdobju 2021-2030.
Seje so se udeležili vsi člani komisije ter predsednik in podpredsednica komisije za statutarno pravne zadeve. Na začetku sta se seji pridružila tudi predsednik LZS mag. Lado Bradač in podpredsednik LZS mag. Aleš Klemenc ter direktor in strokovni sodelavec LZS.
Komisija je med seboj uskladila pripombe, ki jih bo pravna služba LZS uredila in posredovala Zavodu za gozdove Slovenije.
Na koncu se je komisija zgolj dotaknila aktualne tematike: Obravnave Načrta ravnanja na podlagi Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih. Člani bodo svoje pripombe na ta dokument posredovali naknadno.
V okviru projekta LIFE Lynx je izšel priročnik z naslovom “Ekologija in varstvena biologija risov”, namenjen učiteljem v višjih razredih osnovne šole.
Priročnik upošteva učne načrte in omogoča podajanje snovi na primeru risa. Sestavljen je iz teoretske razlage za učitelja ter navodil in vaj za učence. Sledi zavihek “Želim znati še več”, kjer lahko svoje znanje po želji nadgradijo.
Učenci lahko skozi priročnik spoznajo risa in njegov življenjski prostor ter ga primerjajo z drugimi velikimi zvermi, ki živijo na območju Slovenije. Preizkusijo se lahko v prepoznavanju risov na podlagi fotografij (fotoidentifikacija), oblikujejo prehranjevalne splete, povežejo odnos med plenom in plenilcem, si ogledajo značilnosti lobanj različnih vrst, izračunajo delež genetskih okvar in stopnjo bioakumulacije nevarnih kovin pri volku in risu. Lahko tudi raziskujejo sami na podlagi priporočenega spletnega materiala.
Priročnik, ki je dosegljiv TUKAJ, sta pripravila Ana Pšeničnik, mag.ekol.biod., ter dr. Iztok Tomažič.
Vabljeni k sodelovanju v anketi o odnosu prebivalcev Slovenije do posesti in nošenja orožja.
Foto: Pixabay
Študent Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, pod mentorstvom prof. dr. Branka Lobnikarja in somentorja doc. dr. Srečka F. Kropeta, pripravlja magistrsko delo z naslovom “Odnos prebivalcev Slovenije do posesti in nošenja orožja”.
Na spodnji povezavi je dostopna anketa, namenjena širšemu krogu anketirancev. Anketa je anonimna, vaše sodelovanje je prostovoljno, rezultati bodo prikazani zgolj v zbirni obliki.
3. seja Komisije za Lovski informacijski sistem je potekala 5. januarja 2021, med 17. in 19. uro.
Na seji je bil potrjen zapisnik prejšnje seje, predstavljene so bile vse aktivnosti v času med sejama, potrjen je bil razpis za usposobljene članice, enako kot lansko leto. Predstavljen pa je bil tudi nov zapisnik o ocenjevanju škode.
“V kratkem bi morali izvesti izredni občni zbor, kmalu nas čaka organizacija rednega občnega zbora in v letošnjem letu tudi volitve organov lovske družine. Kako organizirati dogodke, ki nas čakajo v prihodnjih mesecih?”
Foto: Marjan Toš
Zbor članov se lahko izvede korespondenčno
V skladu s 114. členom Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 (Uradni list RS, št. 175/20) se lahko ne glede na določbe temeljnega akta oziroma statuta društva v času do preklica ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi oziroma prepovedi zbiranja zaradi preprečevanja okužb s covid-19, o najpomembnejših odločitvah skliče in izvede zbor članov korespondenčno, če se lahko zagotovi enakopravnost sodelovanja vseh članov.
Mandat se lahko podaljša
Za sklic, izvedbo in odločanja na korespondenčnem zboru članov društva se uporabljajo določbe temeljnega akta. Če je zastopniku ali članu organov upravljanja društva v času veljavnosti ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi in omejitve oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s covid-19 potekel mandat za zastopanje oziroma opravljanje funkcije, določen s temeljnim aktom, se mu mandat podaljša do prvega zbora članov, ki sledi poteku mandatne dobe, če društvo zbora članov ne more sklicati na način, določen s prejšnjim odstavkom.
Sklic najkasneje v treh mesecih od preklica ukrepa zbiranja
Društvo je dolžno sklicati zbor članov najpozneje v treh mesecih od preklica ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi in omejitve oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s covid-19. Odločitev o izvedbi občnega zbora lovske družine je seveda na upravnem odboru lovske družine.
Glede ostalih rokov, ki jih za posamezna opravila predvidevajo akti lovske družine, ni v predpisih, povezanih z omejitvenimi ukrepi, nič določeno, kar pomeni, da tečejo. Ker je zbiranje prepovedano, potem “srečanja v živo” niso možna, se pa lahko seje organov lovske družine izvedejo korespondenčno, bodisi v obliki dopisne seje, po e-pošti, po telefonu ali preko videokonference.
Triglavska zakladnica je spletna učilnica z zanimivimi in interaktivnimi učnimi vsebinami. Namenjena je ozaveščanju širše javnosti o pomenu varstva narave, ohranjanju biodiverzitete in kulturne dediščine Triglavskega narodnega parka.
Nastala je v okviru projekta LIFE NATURAVIVA – Biodiverziteta umetnost življenja. S pomočjo projekta Sodelovanje med LAS-i: Približajmo Unescova biosferna območja prebivalcem našo Triglavsko zakladnico bogatijo tudi vsebine iz Biosfernega območja Kras in porečje Reke ter Biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje.
Danes je v veljavo stopil Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (ZNUAPK).
Foto: Pixabay
S tem zakonom se določajo nujni ukrepi za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, za zmanjšanje tveganja za vnos in širjenje APK v Republiki Sloveniji, nujni ukrepi za območja visokega tveganja ter nujni ukrepi za obvladovanje in izkoreninjenje APK pri divjih prašičih v Republiki Sloveniji.
Generalni direktor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin imenuje skupino strokovnjakov, ki vključuje veterinarje, lovce, biologe, epizootiologe in po potrebi tudi druge strokovnjake, ki bo pomagala določiti območja z omejitvami ter ustrezne ukrepe.
Načrt ravnanja za upravljavce lovišč
Vsak upravljavec lovišča bo moral pripraviti načrt ravnanja, ki bo obvezen za vse lovce. Načrt mora vsebovati: odgovorno osebo za pripravo in posodabljanje načrta ravnanja ter njene kontaktne podatke, odgovorne osebe za izvajanje biovarnostnih ukrepov pri lovu in njihove kontaktne podatke; postopke ob izvajanju individualnega lova; postopke ob izvajanju skupinskega lova; postopke ob izvajanju lova s psi; ravnanje z odstreljenimi divjimi prašiči; postopke ob najdbi poginulega divjega prašiča; postopke in evidence glede krmljenja divjih prašičev; način odstranjevanja ŽSP v lovski zbiralnici; datum priprave in posodobitve načrta ravnanja; žig in podpis odgovorne osebe upravljavca lovišča.
Upravljalci lovišč morajo načrte pripraviti v 60 dneh po tem, ko bo osnutek načrta ravnanja za lovce objavljen na spletnih straneh Uprave in ministrstva.
Usposabljanje
Uprava bo v sodelovanju s Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavodom za gozdove Slovenije in Lovsko zvezo Slovenije pripravila ter zagotavljala izvedbo programov usposabljanj za izvajalce določenih nujnih ukrepov po potrditvi APK. Usposabljanje je obvezno za posameznike za aktivno iskanje poginulih divjih prašičev na območjih z omejitvami in izvajalce izrednega odstrela na območjih z omejitvami ter tudi za lovce, ki izvajajo intenzivirani lov na divje prašiče na določenem območju z omejitvami.
Ukrepi
Ukrepi se začnejo izvajati z dnem uveljavitve sklepa generalnega direktorja uprave, s katerim določi visoko stopnjo ogroženosti na podlagi epizootioloških razmer glede APK v sosednjih državah.
Nujni ukrepi, ki se izvajajo za preprečevanje in zgodnje odkrivanje APK pri divjih prašičih, pa so: prepoved prejemanja in odpreme živih divjih prašičev na druge lokacije; intenzivni odstrel divjih prašičev; prepoved in omejitev krmljenja na krmiščih; biovarnostni ukrepi v zvezi z lovom in ustrezno ravnanje z najdenimi poginulimi divjimi prašiči.
Podroben prispevek o tem, kaj čaka slovenske lovce po sprejetju zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, bo objavljen v februarski številki glasila Lovec.
Državni zbor RS je včeraj na 55. izredni seji s 50 glasovi za in 7 proti izglasoval Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covid-19 (PKP7).
Foto: Državni zbor RS / Matija Sušnik
Glavni cilj zakona je omiliti in odpraviti posledice covid-19, tudi na področju lovstva. V 57. členu PKP7 je tako navedeno, da se ne glede na 2. točko prvega odstavka 21. člena Zakona o divjadi (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08, 46/14 – ZON-C, 31/18, 65/20, 97/20 – popr.) pri izvajanju načrtovanega odvzema posameznih vrst parkljaste divjadi v letu 2020 upravljavcem lovišč in lovišč s posebnim namenom dovoli znižanje do 30 % od načrtovanega odvzema posamezne parkljaste divjadi, kot je določeno v letnem načrtu posameznega lovsko-upravljavskega območja za leto 2020.
Epidemiološke razmere in ukrepi za omejitev širjenja bolezni covid-19 v letu 2020 so namreč bistveno vplivali na možnost izvajanja lova oz. doseganje načrtovanega odvzema vseh vrst divjadi. Čeprav je bil lov kot dejavnost, ki se izvaja pod pogoji javne službe, dovoljen, je bilo izvajanja lova oteženo zaradi večjega pritiska prebivalcev v lokalne gozdove, bistveno manjše intenzitete lova v številnih loviščih zaradi spoštovanja vladnih ukrepov in priporočil zdravstvene stroke, nezmožnosti izvajanja učinkovito organiziranih skupinskih lovov, karantene in samoizolacije številnih lovcev, in tudi zaradi bistveno manjših izgub divjadi v obdobju najbolj intenzivne omejitve javnega življenja.
Strokovna služba LZS sporoča članicam Lovske zveze Slovenije, lovcem in poslovnim partnerjem, da bo kljub kolektivnemu dopustu od petka, 25. decembra 2020, do ponedeljka, 4. januarja 2021, zagotavljala dežurstvo na sedežu LZS od ponedeljka, 28. decembra, do vključno četrtka, 31. decembra 2020.
Upravni odbor LZS se je 22. decembra sestal na svoji 6. seji, ki je potekala preko videokonference.
Na seji so se člani Upravnega odbora informirali o pripravi novih 10 letnih načrtov lovsko-upravljavskih območij, predsednik LZS mag. Lado Bradač je podal informacije v zvezi z izgradnjo Nacionalnega lovskega centra v Lukovici.
Člani Upravnega odbora so med drugim potrdili predavateljske aktive za izvedbo usposabljanja za preizkus znanja o ravnanju z lovskim orožjem in tečajem za pripravo na teoretični del lovskega izpita v letu 2021.
Upravnemu odboru pa se je predstavil tudi novi direktor Strokovne službe LZS mag. Božo Zakrajšek.
Včeraj, 21. decembra, se je na videokonferenčni seji sestala Komisija za mednarodne odnose.
Na 3. redni seji je Komisija za mednarodne odnose pregledala poročila o opravljenih aktivnostih, ki so bile letos zaradi covid-19 nekolilko okrnjene, bilanco ter porabljena sredstva.
Komisija je med drugim potrdila osnutek finančnega plana za leto 2021, ko naj bi LZS na Bledu izvedla tudi letos odpovedano zasedanje Delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora (DSLZJAP – AGJSO).
Študentje Medicinske fakultete Univerze v Mariboru pod mentorstvom dr. Matjaža Zwitterja ter v sodelovanju z ekipo COVID-19 Sledilnika opravljajo raziskavo o odnosu Slovencev do cepljenja proti virusu SARS-CoV-2.
“Živimo v časih, ko je bolj kot kadarkoli prej potrebno stopiti skupaj in narediti nekaj drug za drugega. Obetamo si kakovostne rezultate – ki jih bomo javno delili – in medijsko odmevnost, del katere, kot košček v mozaiku, ste lahko tudi vi. Srčna hvala za pomoč in ostanite zdravi!”
Nina Starešinič, Rok Arh, Tina Gabrovec, Lucija Jazbec, Luka Petravić, Nika Rupčič, Lea Zorman
Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi se je 21. decembra sestala na zadnji letošnji seji.
Komisija je na 7. redni seji obravnavala še zadnja prispela poročila in odločala o izplačilu sredstev v okviru javnih pozivov ter finančne pomoči za odmevne nastope, pregledala finančno poslovanje v letošnjem letu in se seznanila z zadnjimi informacijami o petem ponatisu knjižice Stopinje in sledovi živali v naravi, ki je že v tisku.
Člani komisije so med drugim razpravljali tudi o uvedbi statusa “lovec kulturnik” ter o imenovanju zunanjih strokovnih svetovalcev komisije na področju odnosov z javnostmi.
Uredniški odbor glasila Lovec, Zlatorogove in Strokovne knjižnice ter spletne strani LZS je sklical svojo četrto sejo v tem mandatu v sredo, 16. decembra.
Na skoraj dvournem srečanju so se s pomočjo videopovezave sestali predsednik Uredniškega odbora dr. Arpad Köveš, člani Bojan Avbar, dr. Boštjan Pokorny, Marjan Gselman, Marko Rajkovič in Jurij Lampe ter podpredsednik LZS dr. Srečko Felix Krope, odgovorna urednica Jasna Kovačič Siuka, tajnik uredništva Andrej Miklavčič in svetovalka za odnose z javnostmi LZS Urša Kmetec.
Kmalu nova knjiga iz zbirke Zlatorogova knjižnica
Na seji so pregledali realizacijo sklepov in sprejeli zapisnik tretje seje. V letu 2020 je izšlo enajst številk Lovca, kot prva v letu jubilejna številka ob 110-letnici glasila. Kmalu bo izšla že 43. knjiga Zlatorogove knjižnice Bolezni prostoživečih živali in varna priprava mesa divjadi, ki so jo napisali dr. Diana Žele Vengušt, dr. Gorazd Vengušt, mag. Darko Veternik in mag. Štefan Vesel. Knjiga, ki so jo napisali lovski javnosti dobro znani veterinarji, na več kot 400 straneh ponuja veliko uporabnega čtiva za slovenske lovce.
Nova spletna stran LZS v pripravi
Člani uredniškega odbora so pregledali opravljene aktivnosti glede na vsebinski načrt v letu 2020 ter se seznanili s finančnim in vsebinskim načrtom za leto 2021. Svetovalka za odnose z javnostmi je predstavila osnutek nove spletne strani LZS, ki bo ponudila novo vizualno podobo, koledar dogodkov in omogočila lažje brskanje med vsebinami. Uporabnikom bo predvidoma na voljo v prvi polovici leta 2021.
Ob izteku Literarnega natečaja 2020 je poročilo o njem podal Bojan Avbar, ki je bil v komisiji skupaj s Francem Rotarjem in predsednikom komisije Francem Černigojem. Na javni natečaj za literarna besedila z lovsko tematiko je v letu 2020 prispelo devet proznih in sedemnajst pesniških besedil. Poslana besedila kažejo, da natečaj med slovenskimi lovci živi. Besedil je sicer manj kot lani, a so večinoma kakovostna in bodo obogatila revijo Lovec v letu 2021.
Komisija za lovska odlikovanja in priznanja je 15. decembra zasedala na 7. seji (drugi v videokonferenčni obliki).
Seje sta se udeležila dva od treh članov ter strokovni sodelavec LZS. Tretji član je zaradi težav pri vzpostavitvi e-povezave svoja stališča glede podanih predlogov predhodno pisno posredoval.
Komisija je obravnavala 48 rednih predlogov in ugovor na zavrnitev 8 predlogov, ki so bili zavrnjeni, ker niso vsebovali potrebne pisne obrazložitve. Odobrila je podelitev 6 predlogov za red za lovske zasluge III. stopnje, 12 predlogov za podelitev zlatega znaka za lovske zasluge in 18 predlogov za podelitev znaka za lovske zasluge.
Pogoji za podelitev odlikovanj so natačno opredeljeni v pravilniku
Zavrnila je podelitev 3 redov za lovske zasluge I. stopnje, 5 redov za lovske zasluge II. stopnje in 4 redov za lovske zasluge III. stopnje. Ob dodatnih obrazložitvah je odobrila podelitev 7 na 2. seji zavrnjenih odlikovanj ter ponovno zavrnila 1 predlog za podelitev odlikovanja.
Komisija je kot tolikokrat do sedaj ugotovila, da nekatere predlagateljice pred podajo predlogov ne preučijo veljavnega pravilnika, predvsem priloge 1, kjer so natančno opredeljeni pogoji, ki jih mora predlagani izpolnjevati za podelitev odlikovanja.
Na 3. seji Strokovno-znanstvenega sveta, ki je potekala 14. decembra, preko aplikacije MS Teams, so člani sprejeli sklep, da se nagradi vse prejete naloge z razpisa za najboljša študentska zaključna dela v letu 2020, avtorje pa pozove, da pripravijo prispevke za Zlatorogov zbornik.
Člani Strokovno-znanstvenega sveta so se med drugim dogovorili tudi, da se Slovenski lovski dan 2020, ki zaradi epidemije covid-19 ni bil izpeljan, izvede v februarju 2021 v on-line obliki. Tema dogodka bo zelo aktualna problematika divjadi na nelovnih površinah.
Komisija za upravljanje z divjadjo LZS je imela 11. decembra 4. videokonferenčno sejo.
Seje se je udeležilo vseh sedem članov komisije, podpredsednik komisije mag. Aleš Klemenc, novi direktor LZS mag. Božo Zakrajšek in svetovalec za ekologijo divjadi.
Sejo je vodil predsednik komisije dr. Ivan Kos. Na seji so obravnavali poročilo o izvajanju programa dela za leto 2020, potek priprav na izdelavo lovskoupravljavskih načrtov in pripravo pripomb ter prejete pobude in predloge.
Nacionalni veterinarski inštitut je obvestil o novem pozitivnem rezultatu preiskave na visoko patogeno aviarno influenco podtipa H5N8.
Foto: Pixabay
Okuženi poginuli labod grbec (Cygnus olor) je bil najden na Koseškem bajerju v občini Ljubljana. Gre četrti primer okužbe z aviarno influenco pri prostoživečih pticah v Sloveniji in drugi na Koseškem bajerju.
Fotografski natečaj »Motivi Natura 2000«, ki ga je Zavod za ribištvo Slovenije v letu 2020 organiziral v sklopu projekta Life for Lasca se nezadržno bliža zaključku.
Vendarle je ostalo še nekaj decembrskih dni, ki lahko skozi objektiv pričarajo še veliko čudovitih utrinkov iz narave. Zato vas ekipa Life for Lasca ponovno vljudno vabi, da delite vaše posnetke, se potegujete za bogate nagrade ali pa si ogledate galerijo že prejetih fotografij.
Na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete v Ljubljani so v letu 2020 opravili 67 sekcij trupel in patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 44 različnih lovskih družin.
Foto: Pixabay
Pregledali so 9 različnih živalskih vrst, različne starosti in spolov. V letu 2020 največji delež pregledanih vrst predstavljata srnjad in gams.
Vzroki pogina divjadi
Kot vzrok pogina v prvi polovici leta 2020 ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci, virusi in gnojne bakterije. Ugotavljajo tudi močno invadiranost s klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji in dlakožeri. Pri gamsih še vedno pogosto potrdijo prisotnost garij. Pri lisici in jazbecu so potrdili prisotnost virusa pasje kuge. V več primerih so potrdili prisotnost gnojnih bakterij.
Od oktobra letos se v Evropi spet pojavlja zelo nevaren patogen podtipa H5N8, znan tudi kot ptičja gripa. Podrobneje o ptičji gripi bo objavljeno v reviji Lovec.
Ptičja kuga in afriška prašičja kuga
Afriška prašičja kuga se še vedno počasi, vendar nezadržno širi. Zgolj v novembru 2020 je bila afriška prašičja kuga na novo ugotovljena v 24 državah, in sicer v devetih v Evropi (Nemčija, Madžarska, Latvija, Moldavija, Poljska, Romunija, Rusija, Srbija in Ukrajina), dvanajstih v Aziji in štirih v Afriki.
Za zgodnje ugotavljanje prisotnosti bolezni in njeno razširjenost je javljanje najdenih poginov ključnega pomena, zato je s strani lovcev pomembno pozorno spremljanje okolice in morebitnih sprememb v vedenju prostoživečih ptic. V primeru najdenih poginov upoštevajte priporočila Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Poročilo o spremljanju zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji v letu 2020 je v celoti dostopno na članski spletni strani LZS, pod zavihkom Komisija za upravljanje z divjadjo – ostali dokumenti.
Nacionalni veterinarski inštitut je pred dnevi obvestil o tretjem potrjenem primeru aviarne influence v občini Ljubljana.
Foto: Pixabay
Nacionalni veterinarski inštitut je pred dnevi obvestil o pozitivnem rezultatu preiskave na visoko patogeno aviarno influenco (HPAI) podtipa H5N8 pri poginjenemu labodu grbcu (Cygnus olor), najdenem v občini Ljubljana. Gre za tretji potrjen primer pri prostoživečih pticah pri nas.
Lov na race mlakarice predstavlja velik dejavnik tveganja za širjenje bolezni med prostoživečimi pticami in prenos na perutnino, zato lovcem priporočajo opustitev lova oziroma dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov.
Državno središče za nadzor bolezni je sprejelo naslednji sklep: celotno ozemlje Republike Slovenije se opredeli kot območje z izrazitim tveganjem, na katerem se izvajajo naslednji ukrepi:
a) domačo perutnino in ptice v ujetništvu se:
– zadržuje v zaprtih prostorih oziroma na način, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi; zaradi dobrobiti se lahko vodni perutnini omogoči dostop do vode, vendar je pri tem treba preprečiti fizični stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi;
– krmi in napaja v zaprtih oziroma pokritih prostorih;
b)oskrbovanje perutnine z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop prostoživeče vodne ptice, je dovoljeno po obdelavi vode, ki zagotavlja inaktivacijo virusov aviarne influence (npr. prekuhavanje, uporaba filtrov, UV razkuževanja ali kemijskih substanc, kot je npr. kloriranje);
c)krmljenje prostoživečih vodnih ptic ni dovoljeno; s tem se zmanjša nepotrebno zadrževanje ptic na posameznih mestih in možnost prenosa virusa med njimi ter na perutnino in ptice v ujetništvu preko kontaminirane obutve in obleke;
č)zbiranje perutnine in drugih ptic v ujetništvu na trgih, predstavah, razstavah in kulturnih prireditvah, razen če se taki dogodki organizirajo in izvedejo tako, da je tveganje širjenja virusov z ptic, ki bi bile lahko okužene, na druge ptice kar najbolj zmanjšano.
7. decembra razpisano obnovitveno usposabljanje za lovske čuvaje v e-izvedbi je zaradi doseženega maksimalnega števila prijav ŽE ZAPRTO!
Prijave v Lisjaku trenutno niso mogoče. Novo usposabljanje bo odprto konec decembra ali v začetku januarja 2021!
Ponovno predlagamo, da v sistem najprej prijavite tiste člane, ki obnovitveno usposabljanje nujno potrebujejo, zatem pa tudi ostale lovske čuvaje, ki jim je od zadnjega obnovitvenega usposabljanja preteklo manj kot pet let.
Komisija za lovsko-čuvajsko službo LZS je PONOVNO odprla obnovitveno usposabljanje za lovske čuvaje v e-izvedbi!
Foto: arhiv LZS
Prijave potekajo preko aplikacije Lisjak. Število prijav je omejeno na 100 udeležencev. Pred prijavo preverite, ali imajo vsi prijavljeni v Lisjaku objavljen delujoč elektronski naslov!
Predlagamo, da v sistem najprej prijavite tiste člane, ki obnovitveno usposabljanje nujno potrebujejo, zatem pa tudi ostale lovske čuvaje, ki jim je od zadnjega obnovitvenega usposabljanja preteklo manj kot pet let.
Udeleženec bo po e-pošti prejel uporabniško ime in geslo za prijavo v sistem. Uporabniško ime in geslo bosta veljavna 14 dni od prejema. To pomeni, da bodo prijavljeni imeli 14 dni časa, da opravijo zahtevane obveznosti.
Kotizacija znaša 20 €. Tečajnik bo prejel dnevnik lovskega čuvaja in nalepko lovskega čuvaja, LZS pa mu bo v Lisjaku vpisala, da je opravil obnovitveno usposabljanje. Če kotizacija ne bo plačana, usposabljanje ne bo vpisano v Lisjaku.
Izobraževanje bomo ponovno odprli tudi v januarju 2021.
Komisija za lovsko kinologijo se je 3. decembra sestala na 4. seji.
Glavna tema seje je bila obravnava osnutka pravilnika o uporabi lovskih psov v lovišču. Točka seje ja bila namenjena stanju v času epidemije covid-19 in težavam ter odpovedim prireditev. Člani so razpravljali tudi o nadgradnji modula kinologija v aplikaciji Lisjak.
Po zaključku seje je podpredsednik mag. Aleš Klemenc spomnil na oddajo pobud za lovskoupravljavske načrte, k čemer LZS poziva vse članice in člane članic.
Strokovno službo Lovske zveze Slovenije od 1. decembra 2020 vodi novi direktor, mag. Božo Zakrajšek.
Foto: Barbara Ložar
Mag. Božo Zakrajšek je član Lovske družine Mokrc in dolgoletni član predavateljskega aktiva veterinarjev LZS na izobraževanjih lovskih čuvajev ter usposobljenih oseb za prvi pregled uplenjene divjadi za področje veterinarske zakonodaje in bolezni divjih živali. Prav tako že vrsto let predava lovskim pripravnikom v predavateljskem aktivu Postojnsko-Bistriške Zveze lovskih družin tematiko rogarji.
Zaposlen je bil na Veterinarski fakulteti Ljubljana, na Inštitutu za patologijo divjadi, bil je vodja mejne veterinarske inšpekcije Urada za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, zadnja leta pa je na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana opravljal delo uradnega veterinarja za inšpekcijski nadzor pri uvozu pošiljk živalskega izvora in živih živali iz tretjih držav na teritorij EU.
Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje se je 1. decembra sestala na videokonferenčni seji in pregledala delo ter porabljena sredstva v letu 2020.
Člani komisije so potrdili tudi tekmovalna pravila za leto 2021 in pregledali pripravljen koledar tekmovanj v letu 2021, ki bo potrjen naknadno, na dopisni seji po zaključku seje FITAS.
Dogovorjeno je bilo tudi glede obnovitve licenc za sodnike in izobraževanja novih sodnikov. Na koncu seje je podpredsednik LZS mag. Aleš Klemenc pohvalil delo komisije in izrekel pohvale in čestitke za uspešno izvedbo državnega prvenstva 2020 v Pragerskem.
V novi oddaji o lovstvu na ogled prispevek o Lovski družini Grgar ter predstavitev šarivcev ter prinašalcev. V oddajo se je oglasil tudi predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.
Oddaje Dober pogled si lahko ogledate na Youtube kanalu Lovske zveze Slovenije in na naši spletni strani (TUKAJ).
Včeraj, 30. novembra, je potekala skupna, videokonferenčna seja Komisije za lovsko-čuvajsko službo LZS in Komisije za lovsko-čuvajske izpite.
Člani Komisije za lovsko-čuvajsko službo LZS in Komisije za lovsko-čuvajske izpite so med drugim razpravljali o poteku obnovitvenega usposabljanja za lovske čuvaje, o izvedbi izpitov za lovske čuvaje, ko zaradi epidemije covid-19 izobraževanj ni mogoče izvesti v živo, ter o pripravi on-line predavanj in izpitov za lovske čuvaje.
Zeleni sklad LZS se je 26. novembra sestal na svoji ustanovni seji. Udeležili so se jo štirje od petih članov ter Strokovna služba LZS.
Za predsednika Zelenega sklada v mandatu 2020-2024 je bil na ustanovni seji, ki je potekala preko videokonference, izvoljen Ivan Malešič, za podpredsednika pa Branko Žiberna.
Zeleni sklad je obravnaval prispelo vlogo za pomoč ter med drugim sklenil, da Upravnemu odboru LZS predlaga, da se zaradi epidemije covid-19 dobrodelni ples s februarskega termina prestavi do nadaljnjega. Kljub temu se poišče primerne kandidate za gostitelja dobrodelnega plesa v letu 2021.
Zavod za gozdove Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vabita na Uvodno predstavitev procesa obnove 10-letnih območnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov, ki bo v sredo, 2. decembra, od 9. do 12. ure, v obliki spletne konference.
Inšpekcija za lovstvo in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta prejela številne prijave, da se v lovskih domovih in kočah krši ukrepe vlade, ki prepovedujejo vsakršno zbiranje in združevanje ljudi. Tudi Lovska zveza Slovenije je bila opozorjena na nekatere primere.
Foto: Urša Kmetec
Do lovcev je marsikdo kritičen, zato moramo biti še posebej previdni. Dejstvo je, da organizacija zakuske ali druženja ne sodijo v okvir javne službe!
Poostren nadzor v lovskih domovih in kočah
Iz navedenih razlogov lovska inšpekcija v času trajanja razglasitve epidemije in sprejetih ukrepov za zajezitev le-te in trajanja skupnih lovov, t. j. do 31. 1. 2021 napoveduje poostren nadzor v lovskih domovih in kočah. V primeru neposredno zaznanih kršitev, bo lovska inšpekcija tudi sankcionirala kršitelje.
Skupinski lovi so dovoljeni, a z upoštevanjem varnostne razdalje 1,5 metra in uporabo zaščitne maske. Prepovedano je druženje po lovu ali pred njim, zato Lovska zveza Slovenije odsvetuje organizacijo skupnih lovov, če ni mogoče zagotoviti ustreznih pogojev in preprečiti širjenja virusa.
Verjamemo, da je večini lovcev v interesu, da bomo lahko tudi v bodoče, kljub zaostrenim razmeram zaradi epidemije, opravljali vse nujno potrebne aktivnosti v lovišču, seveda v okviru javne službe.
Spoštovanje priporočil NIJZ
Zato od vseh lovcev pričakujemo, da bodo spoštovali priporočila NIJZ in s tem varovali prenekaterega našega člana, ki sodi v rizično skupino, poleg tega pa bomo s takšnim ravnanjem varovali tudi naše solovce in naše bližnje družinske člane. Ne želimo si, da bi se zgodil primer množične okužbe znotraj članov društva.
Se pa ob tem zahvaljujemo vsem, ki ste dosledno spoštovali priporočila in opozarjali, da je nujno tudi v primeru opravljanja javne službe upoštevati ukrepe. Velika večina se zaveda tveganja oziroma nevarnosti okužbe in svoje lastne odgovornosti.
Video seja Komisije mladi in lovstvo je potekala 25. novembra. Udeležili so se jo štirje od petih članov ter Strokovna služba LZS.
Vse odločitve komisije so bile soglasne. Potrdili so predlagani dnevni red, nato zapisnika 2. seje in 3. dopisne seje. Predsednik komisije je podal informacijo z videokonfernčne seje predsednikov komisij in delovnih teles Upravnega odbora LZS. Ponovno so potrdili Gregorja Češarka kot člana komisije, kar so predlagali Upravnemu odboru LZS v potrditev.
Sledil je pregled porabe sredstev v letu 2020 in pregled razpoložljivih sredstev v letu 2020. Člani komisije so sklenili, da bodo v sodelovanju s Komisijo za izobraževanje natisnili lovske karte spomin v nakladi 10.000 izvodov. V letu 2021 pa bodo nadaljevali s projektom EKO igre.
Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS se je 19. novembra sestala na 6. redni seji.
Na dvourni seji, ki je potekala preko videokonference, je sodelovalo vseh sedem članov komisije in podpredsednik LZS mag. Aleš Klemenc.
Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi je na podlagi prejetih poročil o izvedbi projektov in usposabljanj odobrila izplačila sredstev iz javnega poziva Lovska kultura 2020 in razpisa za usposobljene članice 2020.
Komisija je obravnavala priprave za ponatis razširjene izdaje knjižice Stopinje in sledovi, predloge za podelitev plaket za lovsko kulturo ter med drugim razpravljala tudi o imenovanju zunanjih strokovnih sodelavcev komisije za področje odnosov z javnostmi.
Komisija za lovska priznanja in odlikovanja LZS se je 17. novembra sestala na 6. seji, ki je tokrat potekala preko videokonference.
Vse odločitve o podelitvah odlikovanj so bile podane že prej pisno, tako je v odločanju lahko sodeloval tudi član Komisije za lovska priznanja in odlikovanja, ki trenutno ne more dostopati do videokonferenčne povezave preko sistema MS Teams.
Komisija za lovska priznanja in odlikovanja je na tokratni seji obravnavala 50 predlogov za podelitev odlikovanj, 44 podelitev je odobrila, 6 pa zavrnila.
Včeraj, 17. novembra, je potekala seja predsednikov komisij in delovnih teles Upravnega odbora LZS. Na dnevnem redu je bilo delo komisij in delovnih teles v razmerah epidemije covid-19 in šesti paket ukrepov za omilitev posledic epidemije (PKP6).
Predsedniki komisij so predstavili dosedanjo realizacijo načrtov dela ter potek dela komisij do konca leta 2020. Komisije se, poleg klasičnih korespondenčnih sej, pripravljajo na seje prek videokonferenčnega sistema MS Teams, nekatere pa so jih tudi že izvedle.
Izvedba programov komisij v večini primerov poteka optimalno glede na omejitvene ukrepe epidemije, nekateri programi pa se spreminjajo in se prenašajo v naslednje leto. Komisije si tudi s finančnimi sredstvi medsebojno pomagajo pri izvedbi posameznih programov, ki so lažje izvedljivi glede na trenutne omejitvene ukrepe epidemije.
Za še boljše obveščanje se načrtuje nadgradnja aplikacije LISJAK, ki bo, ko bo v celoti dograjena, omogočala neposredno obveščanje s kratkimi sporočili (e-pošta in SMS) vseh slovenskih lovk in lovcev.
Na področju lovstva sta v okviru šestega protikoronskega paketa (PKP6) predlagana dva ukrepa, in sicer znižanje koncesijske dajatve in nadomestilo za izgubljen prihodek lovišč s posebnim namenom (LPN).
Foto: Urša Kmetec
Znižanje koncesnin upravljavcem lovišč
Zaradi izrednih razmer in ukrepov, ki so bili izvedeni za preprečevanje širjenja covid-19 se upravljavci lovišč srečujejo s težavami pri izvajanju trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, vključno z izvedbo odstrela in prodajo divjačine ter pridobivanju prihodkov iz naslova lovnega turizma. Ker je polovica prihodka od koncesnin namenjenih državi in polovica občinam, na območju katerih leži posamezno lovišče, se koncesnina zniža le za tisti delež, ki sicer pripada državi.
Nadomestilo LPN za izgubljen prihodek
Zaradi izpada dohodka od divjadi in iz dohodka od poslovanja lovišč, kjer je največji del tržne dejavnosti poslovanja lovišč predstavlja lovni turizem, ki je v času omejitve gibanja onemogočen, Zavod za gozdove Slovenije kot upravljavec desetih lovišč s posebnim namenom ne bo mogel zagotoviti finančnih sredstev za delovanje le-teh. Z določbo v PKP6 se zagotovi nadomestilo za izgubljen prihodek lovišč s posebnim namenom.
Predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 (PKP6), ki določa začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic nalezljive bolezni covid-19, je vlada sprejela na dopisni seji 10. 11. 2020. Vlada je predlog zakona že poslala v obravnavo in sprejem v državni zbor.
Vlada RS je 12. novembra 2020 izdala Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (Uradni list št.163/20).
Ob polnoči je v veljavo stopil prvi od novih ukrepov, ki prepoveduje zbiranje ljudi. Omejitev velja tudi za člane lovskih družin. Izjema pri tem so samo člani istega gospodinjstva in ožji družinski člani.
Člane lovskih družin zato prosimo, da to omejitev spoštujejo in prispevajo k preprečevanju širjenja nalezljive bolezni covid-19!
Z Lovske zveze (LZ) Maribor so sporočili, da zaradi epidemije covid-19 tradicionalnega srečanja in druženja s člani Kluba prijateljev lova Celovec letos ne bo.
Letošnjega srečanja s korošimi zamejskimi lovci v Polskavi ne bo (Foto: Marjan Toš).
Mariborska LZ je s koroškimi zamejskimi lovci vzpostavila tesno sodelovanje, ki je veliko pripomoglo tudi k utrjevanju stikov med matičnim narodom in slovensko manjšino na Koroškem.
Med lovci so se stkale trdne osebne vezi in iskreno prijateljstvo. V duhu lovskega tovarištva in prijateljstva so potekala tudi vsakoletna jesenska lovska srečanja s skupnim lovom na malo divjad po mnogih lovskih družinah na Štajerskem, zadnja leta pa v LD Polskavi.
Mariborski organizatorji so dolgo upali, da bo čas pandemije do letošnjega sv. Martina mimo, in da bodo tudi letošnje srečanje na Polskavi lahko izvedli. Zaradi nastalih razmer in priporočil NIJZ pa so morali letošnje srečanje lovcev iz LZ Maribor in KPL Celovec dokončno odpovedati.
So pa že napovedali, da bo prihodnje leto srečanje še prijetnejše in poplačano s še večjimi darovi boginje Diane. Ta je namreč koroškim zamejskim lovcem med štajerskimi prijatelji običajno vedno zelo naklonjena.
Obveščamo vas, da je dopolnilno izobraževanje za lovske čuvaje v sistemu Lisjak trenutno zaprto.
Odziv na dopolnilno izobraževanje za lovske čuvaje (e-izvedba) je velik, kar nas veseli. Sporočamo vam, da prijave v tem trenutku niso več možne; izobraževanje za sprejete prijavljene pa že poteka.
Naslednji razpis za dopolnilno izobraževanje za lovske čuvaje (e-izvedba) lahko pričakujete v začetku decembra.
Včeraj, 3. novembra, je bila sklicana in izvedena 5. seja Upravnega odbora Lovske zveze Slovenije.
Seje, ki je potekala preko videokonference, se je na daljavo udeležilo 27 od 33 članov upravnega odbora, ki so tvorno sodelovali v diskusiji in potrdili predlagane sklepe.
Na dnevnem redu je bilo imenovanje direktorja Strokovne službe LZS, predsednik mag. Lado Bradač je podal informacijo o izvajanju lova v času splošne prepovedi zbiranja oziroma razglašene epidemije v Republiki Sloveniji. Upravni odbor se je seznanil s poročilom Nadzornega odbora LZS o izvedenem nadzoru v Strokovni službi LZS na področju skladnosti materialno finančnega poslovanja z zakonskimi, podzakonskimi in internimi akti LZS, pisarniškega poslovanja in vodenje arhiva ter dela v uredništvu revije Lovec.
Upravni odbor je sprejel vsebinski in finančni načrt LZS za leto 2021 ter določil članski prispevek in ostale postavke LZS za prihodnje leto. Upravni odbor je med drugim potrdil tudi imenovanje predstavnika LZS v Svet zavoda Triglavski narodni park ter se seznanil z odstopom člana Komisije mladi in lovstvo.
Videokonferenca je potekala preko orodja MS Teams, za katerega je LZS pridobila licenco, in ki jo bodo uporabljali tudi na drugih sestankih komisij in pri izobraževanjih.
Do 31. decembra 2020 poteka zbiranje pobud za izboljšanje upravljanja z gozdovi in prostoživečimi živalskimi vrstami.
Konec leta 2020 in v letu 2021 bo namreč potekala obnova območnih gozdnogospodarskih (GGN) in lovskoupravljavskih načrtov (LUN). Ti načrti bodo usmerjali razvoj slovenskih gozdov v naslednjih 10 letih.
Proces prenove načrtov se začenja z zbiranjem pobud za izboljšanje upravljanja z gozdovi in prostoživečimi živalskimi vrstami, ki poteka do 31. decembra 2020.
Zainteresirane deležnike in lastnike gozdov vabijo k oddaji pobud preko spletnega obrazca. V času zbiranja javnih pobud bo organizirana tudi javna predstavitev poteka procesa izdelave in sprejemanja načrtov.
Pobude, ki jih podajo lastniki gozdov ali druga zainteresirana javnost, naj bodo prilagojene strateški ravni območnih načrtov in vezane na vsebine, ki jih območni gozdnogospodarski načrti po Zakonu o gozdovih in Pravilniku o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo obravnavajo.
Trenutno veljavni območni gozdnogospodarski in lovskoupravljavski načrti območij so dostopni na spletnem pregledovalniku ZGS, kjer je poleg besedila načrtov dostopno tudi kartno gradivo.
Komisija za lovsko-čuvajsko službo LZS je opravila testno izvedbo obnovitvenega usposabljanja na daljavo. Tema za letošnje leto je izbrana in bo enaka za vse, predvidoma do marca 2021.
Foto: arhiv LZS
Postopek prijave in opravljanja obnovitvenega usposabljanja
LZS bo odprla obdobna usposabljanja preko namenskega programa Lisjak, ki bo številčno omejen na največ 100 udeležencev. Po oddani prijavi preko Lisjaka, bo vsak udeleženec po e-pošti prejel uporabniško ime in geslo za prijavo v sistem. Uporabniško ime in geslo bosta veljavni 14 dni od prejema.
Čas za sledenje predavanju, si bo udeleženec izbral sam. Po vsaki predelani in opravljeno snovi mu sistem označi, da je dejavnost opravil. Ko opravi vse dejavnosti, pridobi dostop do certifikata, da je opravil vse predpisane dejavnosti.
Dnevnik in nalepka lovskega čuvaja po pošti
LZS bo na tej podlagi izdala lovski družini – prijaviteljici račun za kotizacijo v znesku 20 €. Po plačilu bo tečajnik prejel dnevnik lovskega čuvaja in nalepko lovskega čuvaja, LZS pa mu bo v Lisjaku vpisala, da je opravil obnovitveno usposabljanje.
Predlagamo, da v sistem najprej prijavite tiste člane, ki obnovitveno usposabljanje nujno potrebujejo, zatem pa tudi ostale lovske čuvaje, ki jim je od zadnjega obnovitvenega usposabljanja preteklo manj kot pet let.
doc. dr. Srečko Felix Krope, Komisija za lovsko-čuvajsko službo
Konec oktobra se zaključuje javni natečaj za prozna in pesniška literarna besedila z lovsko tematiko v letu 2020, ki ga je razpisal Uredniški odbor Založništva LZS.
Uredniški odbor Založništva LZS je marca razpisal javni natečaj za prozna in pesniška literarna besedila z lovsko tematiko v letu 2020. Čas za prijave je do konca oktobra 2020.
19. oktobra 2020 je začel veljati Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni covid-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 146/20), ki velja 30 dni.
Foto: Urša Kmetec
Na podlagi 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo in 49/20 – ZIUZEOP) je Vlada Republike Slovenije sprejela Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (Uradi list RS, št. 155/20; v nadaljevanju: odlok, ki je začel veljati dne 27. 10. 2020).
Zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni covid-19 odlok začasno omejuje prehajanje med statističnimi regijami ter omejuje gibanje ljudi med 21. in 6. uro in začasno dovoljuje zbiranje do 6 ljudi, pod pogojem, da je zagotovljena minimalna varnostna razdalja, v skladu s sprejetimi navodili oziroma priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki so objavljena na spletni strani NIJZ.
Odlok določa tudi nekaj izjem, med drugim za dejavnosti, ki jih izvajajo pristojne službe, za zagotavljanje izvajanja nalog države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih služb. Pojasnilo, kaj je javna služba, smo že podali v predhodnem obvestilu!
Pod pogoji javne službe opravljajo lovske družine v skladu s sklenjenimi koncesijskimi pogodbami naloge s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, med katerimi je tudi izvajanje načrtovanega odvzema divjadi v skladu z načrti upravljanja z divjadjo. Navedene naloge neposredno izvajajo člani lovskih družin.
Splošna omejitev gibanja oziroma prepoved zbiranja tako ne velja za člane lovskih družin, kadar v svojem lovišču, za katere imajo izdano lovsko izkaznico, izvajajo načrtovani odstrel in druge naloge s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo (ocenjevanje škod od divjadi in na divjadi, pregled in prevzem uplenjene divjadi, izvajanje nalog lovsko-čuvajske službe …).
Vsak član lovske družine je dolžan opravljati tiste naloge, ki jih glede na trenutne razmere določi vsaka posamezna lovska družina. Pri izvajanju nalog pa je dolžan upoštevati vsa higienska priporočila NIJZ.
V kolikor izvajate javno službo, se lahko gibljete tudi v času omejitve gibanja ljudi, med 21. in 6. uro!
V javno službo konkretno sodi izvajanje lova na divje prašiče ali odstranitev povoženega kadavra divjadi s ceste. Morate pa predložiti ustrezno dokazilo (lovsko izkaznico za konkretno lovišče, podlaga je lahko tudi klic iz 112 oziroma obvestilo občana o povozu divjadi, torej vse, kar dokazuje, katero javno nalogo boste opravljali). V okvir javne službe sodi tudi lovsko čuvajska služba, kar dokazujete z izkaznico lovskega čuvaja.
Čeprav so skupni lovi, na katerih poleg članov lovskih družin pogosto sodelujejo tudi lovski gosti, ena izmed oblik lova, s katerimi lovci v skladu z letnim načrtom lovišča izvajamo odstrel divjadi, pa izjema, ki jo odlok določa za opravljanje nalog javne službe, velja le za člane lovskih družin, ne pa tudi za lovske goste.
Priporočamo, da kjer ni škod, in je mogoče z drugimi individualnimi oblikami lova zagotoviti predpisano doseganje načrtov, omejite izvajanje skupnih lovov.
Za lovske goste so zavezujoče vse splošne omejitve prehajanja med statističnimi regijami, kot tudi prepoved zbiranja ljudi. Lov oziroma izvajanje skupnih lovov in vseh drugih aktivnosti javne službe po Zakonu in divjadi in lovu je tako omejeno na člane lovske družine, ki ima sklenjeno koncesijsko pogodbe za upravljanje z določenim loviščem.
Strokovno utemeljenost ukrepov, ki jih predpisuje Odlok ugotavlja vlada Republike Slovenije vsakih 7 dni, ki ob upoštevanju strokovnih razlogov odloči, ali se ti ukrepi še naprej uporabljajo ali pa ukrepe spremeni oziroma odpravi ter o tem obvesti Državni zbor in javnost,
Glede na navedeno, vas bomo obvestili o morebitni spremembi oziroma odpravi ukrepov.
Afriška prašičja kuga (APK) ni nevarna za človeka, je pa lahko smrtonosna za prašiče in ima resne družbeno-ekonomske posledice za prizadete države, vključno z omejitvijo ali prepovedjo lova na okuženih območjih.
Območja, okužena z APK, trpijo znatne finančne izgube, predvsem zaradi omejitev trgovanja ter izvoza mesa in živali, edini način izkoreninjenja bolezni pa je množični zakol rejenih prašičev na prizadetem območju.
Poleg prašičereje in gospodarstva pojav bolezni vpliva tudi na divje živali in lov. Zaradi APK se populacije divjih prašičev občutno zmanjšajo ali celo izginejo, država pa se lahko odloči tudi za omejitev ali popolno prepoved lova na okuženih območjih.
Med letom 2016 in junijem 2020 je afriški prašičji kugi v Evropi podleglo 1,3 milijona prašičev. Glede na podatke iz Sistema EU za poročanje in obveščanje o boleznih živali (ADNS), v Sloveniji še nismo zabeležili pojava bolezni, vendar upoštevajoč razširjenost po Evropi obstaja tveganje, da se bolezen pojavi tudi pri nas, zato je pomembno, da sprejmemo primerne varnostne ukrepe.
Ključni so preventivni ukrepi
Cepiva za APK še ni, zato imajo pri zajezitvi bolezni ključno vlogo skupine in posamezniki, ki so v rednih stikih z domačimi ali divjimi prašiči. Najpogostejši prenašalec poleg okuženih domačih in divjih prašičev je človek, ki lahko virus nezavedno prenaša z okuženo obleko, obutvijo, opremo, mesnimi izdelki, prevoznimi sredstvi iz okuženih držav …
Za zajezitev APK je pomembno pravočasno odkrivanje, preprečevanje in poročanje o sumljivih primerih. Z rednim čiščenjem opreme, preprečevanjem stikov z divjimi prašiči in prepoznavanjem znakov bolezni lahko lovci, rejci in veterinarji ključno prispevajo k preprečitvi širjenja bolezni.
Veljati je začel odlok o začasni splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja v Republiki Sloveniji zaradi preprečitve širjenja covid-19. Kaj to pomeni za lovce?
Foto: Urša Kmetec
Danes, 9. 10. 2020, je začel veljati Odlok o začasni splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi v Republiki Sloveniji ter prepovedi prometa posameznih vrst blaga in izdelkov v času zbiranja ljudi (Uradni list RS, št. 138/20), ki zaradi preprečitve širjenja nalezljive bolezni covid-19 začasno omejuje oziroma prepoveduje zbiranje ljudi v Republiki Sloveniji.
Odlok določa tudi nekaj izjem, med drugim za dejavnosti, ki jih izvajajo pristojne službe za zagotavljanje izvajanja nalog države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih služb.
Na podlagi 19. in 21. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04. 120/06- OdI.US, 17/08, 46/04-Z0N, 31/18, 65/20 in 97/20-popr.) opravljajo tudi lovske družine v skladu s sklenjenimi koncesijskimi pogodbami pod pogoji javne službe naloge trajnostnega gospodarjenja z divjadjo. Konkretno tako izvajanje lova oziroma jesenskih skupnih lovov ali ukrepanje v primeru povoženja divjadi, ocenjevanja škod sodi pod področje Javne službe za področje divjadi in lovstva in se ob upoštevanju ukrepov NIJZ mora izvajati.
I. Javna služba za področje divjadi in lovstva:
Na podlagi 19. in 21. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04. 120/06- OdI.US, 17/08, 46/04-Z0N, 31/18, 65/20 in 97/20-popr.) opravljajo tudi lovske družine v skladu s sklenjenimi koncesijskimi pogodbami pod pogoji javne službe naloge trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, in sicer:
izvajanje načrtovanih ukrepov za varstvo divjadi in življenjskega okolja ter ukrepov za ohranjanje in izboljševanje življenjskih razmer za divjad;
izvajanje načrtovanega odvzema divjadi v skladu z načrti upravljanja z divjadjo ter izvajanje odstrela bolne ali poškodovane divjadi;
sodelovanje pri izvajanju ukrepov preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in dostavljanje poginule divjadi v veterinarski pregled;
vodenje predpisanih evidenc o uplenjeni in najdeni poginuli divjadi;
zbiranje podatkov o divjadi in njenih odnosih z življenjskim okoljem po določeni metodologiji monitoringa;
izvajanje načrtovanih ukrepov za preprečevanje škode od divjadi in na divjadi;
ocenjevanje škod od divjadi in na divjadi;
zagotavljanje povračila škod od divjadi lastnikom ali uporabnikom zemljišč;
skrb za usposabljanje lovcev;
komuniciranje z lastniki zemljišč in javnostjo;
izvajanje nadzornih nalog, ki jih opravlja lovsko čuvajska služba;
sodelovanje pri znanstveno-raziskovalnem delu v zvezi z divjadjo in lovstvom;
izvajanje praktičnega dela lovskega izpita, kadar je to potrebno;
izvajanje ukrepov za izboljšanje življenjskih razmer vseh vrst ptic in sesalcev v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave;
poseganje v populacije prosto živečih vrst ptic in sesalcev v skladu s predpisi s področja varstva zavarovanih vrst in na način lova, ki ga določa ta zakon.
Splošna omejitev oziroma prepoved zbiranja tako ne velja za člane lovskih družin, kadar v svojem lovišču izvajajo javne naloge s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, ki jih glede na trenutne razmere določi vsaka posamezna lovska družina, ki člane tudi seznani s pogoji, pod katerimi lahko navedene naloge opravljajo. Vsak član lovske družine pa je dolžan navedene naloge opravljati v skladu z omejitvami, ki jih določi lovska družina, ter upoštevati tudi higienska priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki so objavljena na spletni strani NIJZ, in sicer:
Ohranimo varnostno razdaljo: pazimo, da zagotovimo medsebojno razdaljo najmanj 1,5 metra oziroma 2 metra;
Uporaba mask: obvezna je uporaba mask tudi na prostem, če ni mogoče zagotavljati medosebne razdalje najmanj dveh metrov;
Ohranimo čiste roke: poskrbimo za redno in temeljito umivanje rok. Če umivanje rok ni izvedljivo, si roke pravilno razkužimo;
Ne dotikamo se obraza z nečistimi/neumitimi rokami;
Skrbimo za higieno kihanja in kašlja: upoštevamo pravilno higieno kašlja (preden zakašljamo/kihnemo, si pokrijemo usta in nos s papirnatim robčkom ali zakašljamo/kihnemo v zgornji del rokava);
Ostanimo doma: če zbolimo z znaki akutne okužbe dihal (nahod, kašelj, bolečine v žrelu, povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah …), ostanemo doma in omejimo stike z ostalimi ljudmi ter upoštevamo zgoraj naštete higienske ukrepe.
II. Izvajanje skupnih lovov:
Skupni lovi so ena izmed oblik lova, s katerimi lovci v skladu z letnim načrtom lovišča izvajamo odstrel divjadi, zato se lahko izvajajo tudi v času splošne omejitve oziroma prepovedi zbiranja. Vendar pa morajo vsi udeleženci skupnega lova upoštevati higienska priporočila NIJZ ter navodila lovovodje. Poleg splošnih navodil, povezanih z izvajanjem skupnega lova, opozori lovovodja vse udeležence skupnega lova, da za zagotovitev varnosti vseh udeležencev na skupnem lovu in zaradi preprečevanja širjenja okužbe s COVID-19 upoštevajo tudi higienska priporočila NIJZ. Tako kot do sedaj sestavi lovovodja seznam vseh udeležencev skupnega lova in ga posreduje starešini LD.
Druženje lovcev po zaključenem skupnem lovu ne spada med naloge trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, zato so z odlokom predpisane splošne omejitve oziroma prepovedi zbiranja zavezujoče tako za lovce kot tudi za lovske družine.
Odlok tako v 2. členu določa, da je začasno prepovedano zbiranje več kot deset ljudi. Zbiranje do deset ljudi pa je dovoljeno samo, če je mogoče zagotoviti minimalne varnostne razdalje v skladu s sprejetimi navodili oziroma priporočili NIJZ, ki so objavljena na spletni strani NIJZ.
Ravnanje v nasprotju z odlokom je prekršek po Zakonu o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE), za katerega je za posameznika zagrožena kazen od 400 EUR do 4.000 EUR, pravni osebi pa je lahko izrečena globa od 4.000 EUR do 100.000 EUR. Za prekrške iz tega zakona se lahko izreče v hitrem postopku globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
III. Pregled in prevzem uplenjene divjadi:
Pregled uplenjene divjadi v lovskih družinah tudi v prihodnje opravljajo usposobljene osebe v skladu s higienskimi priporočili NIJZ ter priporočili Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:
Usposobljene osebe naj pregled uplenjene divjadi opravijo posamezno. Priporočljivo je, da se v zbiralnici divjadi istočasno zadržuje samo ena oseba.
Lovci za oddajo divjadi obvestijo usposobljeno osebo, da bo opravila pregled. Pregled se lahko opravi tudi kasneje brez prisotnosti uplenitelja.
Ob predaji in ob pregledu naj se med osebami vzdržujejo razdalja več kot 1,5 m. Ob tesnejšem stiku naj osebe uporabljajo navadno kirurško masko.
Po stiku z drugo osebo naj si temeljito umijejo roke s tekočim milom in vodo ter uporabijo papirnate brisače za enkratno uporabo. Kjer ni možnosti umivanja rok, se uporabi alkoholno razkužilo za roke.
Po opravljanem pregledu uplenjene divjadi naj si osebe temeljito umijejo in razkužijo roke; izogibajo naj se dotikanju oči, nosu in ust z rokami, tudi če se uporabljajo zaščitne rokavice.
Površine, ki se jih je dotikalo več oseb, je potrebno razkužiti (kljuke vrat in komor, kavlji za obešanje divjadi, tehtnica, noži …).
Delovna oblačila naj se kemično očistijo, oblačila, za katera je dovoljeno pranje, se opere na 60 stopinj. Uporabi se lahko tudi postopke 48 urnega hranjenja opreme v posebnem prostoru, v katerega osebe stalno ne dostopajo.
Odlok v 6. členu določa, da Vlada Republike Slovenije vsakih sedem dni ugotavlja strokovno utemeljenost ukrepov iz tega odloka in ob upoštevanju strokovnih razlogov odloči, da se ti ukrepi še naprej uporabljajo, ali pa ukrepe spremeni oziroma odpravi ter o tem obvesti Državni zbor in javnost.
Glede na navedeno vas bomo obvestili o morebitni spremembi ukrepov.
Občni zbor Lovske zveze Slovenije, načrtovan za torek, 13. oktobra 2020, v Celju, je prestavljen do nadaljnjega.
Zaradi slabšanja epidemioloških razmer v državi in v skladu s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ter trenutno omejitvijo zbiranja oseb, Lovska zveza Slovenije do nadaljnjega odpoveduje občni zbor, načrtovan za torek, 13. oktobra 2020, v Celju.
To je tudi dan, ko goduje ljubitelj živali in narave sv. Frančišek Asiški.
Živali spremljajo človeka skozi vso zgodovino, v kateri so imele za človeka različen pomen.
V arhaični družbi so jih ljudje častili kot božanstva, pa tudi darovali bogovom. Z udomačitvijo so živali dobile velik gospodarski pomen; ljudem so služile kot delovna sila, njihovo meso je bilo pomemben vir prehrane. Mnoge vrste, predvsem ptiči, so ljudi navduševale z lepoto, petjem in milino.
Živali so našim prednikom napovedovale vreme, praznovernim tudi prihodnost. Mnoge vrste so imele velik simbolni pomen. Lastnosti, ki so jih ljudje pripisovali živalim, so ohranjene v ljudskih pregovorih in rekih, tudi basnih in ljudskih pesmih. (Lovec, 10/2014)
Komisija LZS za lovsko kulturo in odnose z javnostmi objavlja javni poziv Lovska kultura 2020 – 3 za dodelitev pomoči programom in projektom skupin ter posameznikov, delujočih na področju lovske kulture.
Foto: arhiv LZS
Pomoč je namenjena lovskim kulturnim skupinam za organizacijo delavnic ali promocijskih predstavitev za mlade in za izobraževanje, strokovno usposabljanje ter izmenjavo strokovnih mnenj umetniških vodij lovskih kulturnih skupin, ki jih pripravlja in izvaja kulturna skupina na nepridobiten način in so v interesu lovske organizacije, ter za izvajanje razpisanih vsebin z možnostjo sodelovanja v interakcijami z več skupinami.
Rogisti Lovske zveze Maribor praznujejo letos desetletnico uspešnega delovanja.
Foto: arhiv LZ Maribor
Njihovo dejavnost so poleg LZ Maribor finančno podrle tudi vse lovske družine. Postopoma so se mariborski lovski rogisti uveljavili kot ena od prepoznavnih tovrstnih skupin v Sloveniji. Postali so veliki ambasadorji lovske kulture doma in na tujem.
Ves čas je njihov umentiški vodja maestro Marjan Golob, v skupini pa v jubilejnem letu nastopajo Slavko Štiberc, kot njihov predsednik in člani Franc Schönweter, Martin Volmajer, Roland Apohal, Anton Zupanec, Roman Strah, Franc Jerič, Jožef Želj, Hinko Šega in Nikola Jelatancev. Med bivšimi člani so bili rogisti Silvo Grašič, Robert Cintaver, Marko Škof, Janez Komperšak, Walter Meglič in Franc Veberič. Krajši čas sta bila z njimi še Gregor Papež in Christian Maininger. Med pobudniki za ustanovitev rogistov je bil tudi pokojni predsednik LZ Maribor Brane Kurnik, ki je skupino na začetku delovanja vsestransko podpiral.
Nastopajo tudi na vsakoletnih slovenskih srečanjih lovskih pevskih zborov in rogistov, na lovskih družabnih prireditvah, Hubertusovih mašah in na lovskih pogrebih. Kot nam je povedal Slavko Štiberc, so morali zaradi pandemije načrtovani veliki koncert odpovedati. Kljub temu so praznični nastop ob strogem upoštevanju priporočil NIJZ izvedli pred malim številom povabljenih gostov v prekrasnem jesenskem vremenu pred lovskim domom Lovske družine Hoče na Pohorju. Slavnostni govornik na srečanju je bil predsednik mariborske LZ Marjan Gselman.
Projekt LIFE DINALP BEAR je bil izbran med 15 finalistov za Nagrade LIFE 2020. Projekt lahko podprete s svojimi glasovi!
lifeawards.eu
Projekt LIFE DINALP BEAR je bil izbran med 15 finalistov za Nagrade LIFE 2020. V sklopu Nagrade LIFE 2020 se je pričelo tudi glasovanje v kategoriji »Nagrada javnosti – LIFE Citizens” Prize 2020.
Projekt lahko podprete s svojimi glasovi in tako pokažete, da smo s projektom prispevali k boljšemu upravljanju medveda v Sloveniji. Vzpostavili smo primere dobrih praks, ki se sedaj selijo na druge projekte in druge finančne mehanizme, ter spodbudili lokalno prebivalstvo k aktivnemu pristopu reševanja konfliktov. Z izvedbo monitoringa smo dali osnovo tudi za nadaljevanje aktivnega upravljanja s populacijo.
Glasujete lahko do 21. oktobra preko spletne strani https://www.lifeawards.eu/?contest=photo-detail&photo_id=411, in sicer tako, da med procesom glasovanja potrdite svoj glas s klikom na povezavo, ki jo prejmete na svoj e-naslov. Glasujete lahko samo enkrat (preko delujočega e-naslova).
Začenja se obdobje skupnih lovov. Poleg pravil obnašanja, s katerimi poskrbimo za varnost vseh udeležencev skupnih lovov, smo dolžni upoštevati tudi priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za preprečevanje širjenja okužbe s covid-19.
Foto: Urša Kmetec
Priporočila NIJZ za preprečevanje širjenja okužbe s covid-19:
Ohranimo razdaljo.
Ko se družimo z osebami izven skupnega gospodinjstva, pazimo, da vzdržujemo medsebojno razdaljo najmanj 1,5 metra oziroma 2 metra.
Uporaba mask.
Je obvezna tudi na prostem, če ni mogoče zagotavljati medosebne razdalje najmanj dveh metrov. V zaprtih javnih prostorih so maske z nekaj izjemami obvezne ne glede na to, ali lahko vzdržujemo medosebno razdaljo.
Ohranimo čiste roke.
Poskrbimo za redno in temeljito umivanje rok. Če umivanje rok ni izvedljivo, si roke pravilno razkužimo.
Ne dotikamo se obraza z nečistimi/neumitimi rokami.
Skrbimo za higieno kihanja in kašlja.
Upoštevamo pravilno higieno kašlja (preden zakašljamo/kihnemo, si pokrijemo usta in nos s papirnatim robčkom ali zakašljamo/kihnemo v zgornji del rokava).
Ostanimo doma.
Če zbolimo z znaki akutne okužbe dihal (nahod, kašelj, bolečine v žrelu, povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah …), ostanemo doma in omejimo stike z ostalimi ljudmi ter upoštevamo zgoraj naštete higienske ukrepe.
Lovske družine morajo poskrbeti, da se pregled uplenjene divjadi s strani usposobljenih oseb opravlja v skladu z vsemi splošnimi varnostnimi priporočili in ukrepi.
Usposobljene osebe naj pregled uplenjene divjadi opravijo posamezno. Priporočljivo je, da se v zbiralnici divjadi istočasno zadržuje samo ena oseba.
Lovci za oddajo divjadi obvestijo usposobljeno osebo, da bo opravila pregled. Pregled se lahko opravi tudi kasneje brez prisotnosti uplenitelja.
Ob predaji in ob pregledu naj se med osebami vzdržujejo razdalja več kot 1,5 m. Ob tesnejšem stiku naj osebe uporabljajo navadno kirurško masko.
Po stiku z drugo osebo naj si temeljito umijejo roke s tekočim milom in vodo ter uporabijo papirnate brisače za enkratno uporabo. Kjer ni možnosti umivanja rok, se uporabi alkoholno razkužilo za roke.
Po opravljanem pregledu uplenjene divjadi naj si osebe temeljito umijejo in razkužijo roke; izogibajo naj se dotikanju oči, nosu in ust z rokami, tudi če se uporabljajo zaščitne rokavice.
Površine, ki se jih je dotikalo več oseb, je potrebno razkužiti (kljuke vrat in komor, kavlji za obešanje divjadi, tehtnica, noži …).
Delovna oblačila naj se kemično očistijo, oblačila, za katera je dovoljeno pranje, se opere na 60 stopinj. Uporabi se lahko tudi postopke 48 urnega hranjenja opreme v posebnem prostoru,v katerega osebe stalno ne dostopajo.
Strokovno-znanstveni svet LZS podeljuje finančne nagrade za najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela s področja divjadi in lovstva, ki so bila izdelana in končana v obdobju 2019 – 2020.
Na razpis se lahko prijavijo posamezniki, ki so v letih 2019 in 2020 izdelali in zaključili diplomsko, magistrsko ali doktorsko delo, v katerem so proučevali/obravnavali: (i) divjad; (ii) ostale vrste prostoživečih živali, zanimive za lovsko organizacijo; (iii) življenjsko okolje divjadi; (iv) naravoslovne, družboslovne, humanistične in/ali (bio)tehnične teme, povezane z lovstvom. Prijave so možne najkasneje do ponedeljka, 5. oktobra, do 12. ure.
Prispevki bodo nagrajeni in objavljeni v Zlatorogovem zborniku
Predvidena vrednost razpisanih sredstev znaša 1.500 evrov.Višina (neto) dodeljenih sredstev za posamezno zaključno nalogo znaša: za doktorsko delo 300 evrov, za magistrsko delo (vključno z bolonjskim magisterijem druge stopnje) 200 evrov in za diplomsko delo 100 evrov.
Prejemnik sredstev mora v roku treh mesecu po podpisu dogovora z LZS za objavo v Zlatorogovem zborniku pripraviti in glavnemu uredniku oddati vsaj en znanstveni ali strokovni prispevek (praviloma članek).
Podrobnejše informacije in prijavni obrazec na voljo TUKAJ.
V Lovcu, 9/2020, smo v članku z naslovom Konflikti z divjadjo na nelovnih površinah v Sloveniji v obdobju 2008–2018 (str. 401–406) objavili grafe s pomanjkljivimi podatki.
Za neljubo napako se avtorjem in bralcem iskreno opravičujemo. Pravi grafi so na ogled v priloženem dokumentu.
Zveza lovskih družin Novo mesto je kljub neugodnim razmeram zaradi covid-19, med 28. in 30. avgustom organizirala že osmi tabor mladih. Pri tem je upoštevala vse ukrepe za preprečevanje širjenja te bolezni.
Tabor je bil organiziran na območju LD Dobrnič v lovskem domu na Ojstrem vrhu, ki leži na čudoviti lokaciji, daleč od vsakdanjega ropota sodobnega sveta. Odločili smo se, da letos zmanjšamo število otrok na dvajset, da smo lahko zagotovili primerno razdaljo.
Ob prihodu smo otroke in starše seznanili z zaščitnimi ukrepi in jim predstavili program 3-dnevnega tabora. O vsem potrebnem smo jih že predhodno pisno seznanili.
Kot vodja tabora in odgovorna oseba, sem imel vso podporo predsednika ZLD Novo mesto Franca Jarca in starešine LD Dobrnič Igorja Kastelica. Pomočnika vodje tabora sta bila učitelj Tone Perko iz Mirne Peči in lovec Jože Zupančič iz Dobrniča. Deklice sta vodili Maša Dular in TinkaraVaupotič, dečke pa Jure Pekolj in Martin Kužnar.
Spoznavali gozd in divjad
Kot prvi predavatelj je mlade na teren odpeljal gozdar Stanko Skube. Spoznavali so drevesne in grmovne vrste ter značilnosti naših gozdov, Kot dober poznavalec gob, jih podučil tudi o gobah, predvsem tistih, ki so jih spotoma našli.
Po kosilu so udeleženci vadili streljanje z zračno puško, ki ga je vodil Franc Gačnik iz Mirne Peči. Sledilo je predavanje o polhih, polharjenju danes in nekoč, ko so polhe za preživetje lovili revni bajtarji. Lov na polhe bil vedno dovoljen vsem ljudem, ne glede na njihov statusni položaj. Kako so videti pasti in kakšne vrste poznamo, je prikazal lovec domačin Marko Barle. Pokazal je tudi žive polhe v pasti, ki živali ne poškodujejo. Po ogledu so jih nepoškodovane izpustili, saj se lov na polhe prične šele oktobra. se prične namreč šele v oktobru.
Za prehrano je vse dni skrbel poklicni kuhar Uroš Šporar iz Dolenjskih Toplic, ki je pravi virtuoz v svoji stroki. Dobra hrana je del uspeha vsake prireditve. Po večerji so lovci Stanko Kovačič, Stanko Skube, Marko Barle, Gregor Perpar, JožeZupančič, Vinko Novak in Martin Škrbe otroke peljali na opazovanje divjadi. Ob vrnitvi smo se o divjadi, ki so jo videli, pogovarjali še pozno v noč.
Za varovanje preko noči je poskrbel varnostnik Peter Lavrič, lovec iz Novega mesta ,ki je sicer tudi odličen vodnik krvosledcev. Naslednji dan je otrokom predstavil svojega psa in opremo, ki jo uporablja pri iskanju zastreljene divjadi. Odlično predavanje, kapo dol!
Iskali sledi in izdelovali ptičje krmilnice
Sledilo je predavanje o vrstah divjadi v našem okolju, njenem prehranjevanju in navadah. Udeleženci tabora so iskali tudi sledi in jih analizirali s pomočjo prejete knjižice LZS Stopinje in sledovi divjadi. Našli so več sledi parkljarjev in zveri, tudi volka.
Ogledali so si tudi divje prašiče, ki jih v neposredni bližini lovskega doma vzreja lovec v ograjenem prostoru – obori. Program je pripravila mag. Darja Gros. Popoldan so otroci izdelovali ptičje krmilnice. Vse potrebno je priskrbel domači lovec in mizar Matej Trunkelj. Pod njegovim mentorstvom so nastale prelepe krmilnice, ki so jih otroci tudi prebarvali. Ob zaključku so krmilnice odnesli domov s sporočilom, da morajo služiti svojemu namenu, in da bodo pozimi založene s hrano, kar so vsi obljubili.
Po večerji so otroci ponovni šli opazovat divjad. Videli so še več divjadi kot dan poprej in lovska temperatura je naraščala. Ugotovili smo, da je bilo to otrokom najbolj zanimivo in v bodoče bo potrebno opazovanju divjadi nameniti več časa.
Za varovanje preko noči sta tokrat poskrbela domača lovca Vinko Novak in Jure Pekolj. Zadnji dan so mladi poslušali še izredno zanimivega predavatelja in lovca Marjana Jenka o ptičih naših krajev. Marjan je kot učitelj na OŠ Otočec poučeval naravoslovje, ekosisteme in živalstvo; je pa tudi podpredsednik ZLD Novo mesto in stalni predavatelj na lovskih izobraževanjih. Za fotografije in posnetke je kot vsako leto poskrbel Žan Gros.
“Na svidenje prihodnje leto”
Prišel je čas slovesa. Analizo tabora je na kratko podal vodja tečaja Stane Gabrijel, zahvalil se je staršem za sladke dobrote, namenjene otrokom in pomočnikom na taboru.
Ob zaključku je na svečanosti spregovoril predsednik ZLD Novo mesto Franc Jarc. Poudaril je pomen tovrstnih izobraževanj, zahvalil se je vodstvu tabora in predavateljem, ki so brezplačno opravili svoje poslanstvo in končno tudi staršem in otrokom, ki so se tabora udeležili. Tabor se je financiral iz sredstev članarin slovenskih lovcev, kar je potrebno posebej poudariti.
Vsi udeleženci tabora so prejeli potrdila in praktična darila, ki smo jih za to priložnost pripravili na ZLD Novo mesto. S starši in vsemi sodelujočimi smo imeli ob koncu skupno kosilo, kar nas je še bolj zbližalo. Razvila se je živahna razprava, pohvale pa so kar deževale kar je za nas najlepše plačilo za opravljeno delo. Rečemo lahko le »Nasvidenje prihodnje leto«.
47. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov, ki naj bi potekalo 17. oktobra 2020, v Medvodah, je odpovedano.
Foto: Srečko F. Krope
Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi je na 5. dopisni seji, ki je potekala med 21. in 24. avgustom 2020, sprejela sklep, da se 47. srečanje Lovskih pevskih zborov in rogistov v letu 2020 odpove zaradi trenutnih razmer v državi in ukrepov vlade za zajezitev epidemije covid-19.
47. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov bo potekalo v letu 2021. KD Simon Jenko – Lovski pevski zbor Medvode prenese organizacijo dogodka v leto 2021.
Na strelišču Gaj – Pragersko so od 4. do 6. septembra potekali Dnevi lovskega strelstva 2020, v okviru katerih je LZS izvedla Državno prvenstvo v strelski kombinaciji za veterane in super veterane 2020 in Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2020.
Tekmovanje je bilo zaradi omejitvenih ukrepov dolgo pod vprašajem. To je zanimalo zlasti strelce in tudi nas organizatorje. Prireditev je bila skrbna načrtovana in tudi izvedena z vsemi omejitvenimi ukrepi za preprečevanje okužbe s covid-19.
2. septembra so potekale priprave strelišča, sodelovali so pripravniki, sodniki, tudi posamezne organizacije iz lokalnega okolja. 3. septembra je potekal uradni trening v vseh disciplinah. Prvi strel je počil že ob 9. uri, zadnji pa ob 18. uri.
Kar 200 tekmovalcev na Dnevih lovskega strelstva 2020
4. septembra je potekalo državno prvenstvo v strelski kombinaciji za veterane in super veterane, na katerem je sodelovalo 93 strelcev. Tekmovanje je odprl podpredsednik LZS dr. Srečko Felix Krope, ki je v govoru poudaril pomembnost razvoja lovskega strelstva v lovskih družinah in dojemanje lovskega strelstva kot veščine, ki spremlja lovce in lovsko organizacijo. Slovensko himno je zapel Alen Kirbuš. Na odprtju državnega prvenstva so nastopili tudi rogisti Lovske zveze Maribor, dan kasneje pa še Lovski pevski zbor Zasavje Trbovlje.
5. in 6. septembra je potekalo državno prvenstvo v strelski kombinaciji »OPEN 2020«, ki se ga je udeležilo več kot 100 tekmovalcev. Sobotno tekmovanje je odprl predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca, prisotne pa je pozdravil in nagovoril predsednik LZS mag. Lado Bradač.
V treh dneh za humanitarne namene zbrali 2.880 evrov
Lovskih strelskih dnevov 2020 se je udeležilo tudi okoli 120 lovskih pripravnikov, mnogi med njimi so pomagali pri delu na strelišču. Hkrati so dobili poglobljen vpogled v organizacijo strelskih tekem. Udeležba na strelskih tekmah zanje predstavlja obveznost v okviru izobraževana lovskih pripravnikov.
V okviru prireditve je potekal sejem razstavljavcev lovskega orožja, optike in druge opreme. Sodelovalo je tudi Lovsko dobrodelno združenje Diana, ki je organiziralo bogat srečelov in zbiralo sredstva za humanitarne namene ter dobrodelni koncert. V treh dneh so tako lovci v humanitarne namene prispevali 2.880 evrov.
Strelsko tekmovanje so obiskali tudi drugi vabljeni visoki gostje, in sicer ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec, predstavniki Slovenske vojske na čelu z brigadirjem Miho Škerbincem, državni sekretar na MKGP Damijan Stanonik, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo mag. Robert Režonja, generalni direktor in državni sekretar Ministrstva za obrambo mag. Damjan Jaklin.
Vabilo na Dneve lovskega strelstva prihodnje leto
Priznanja najboljšim strelcem in strelkam ter ekipam so po zaključku tekmovanj podelili predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje LZS Matija Janc, podpredsednik Lovske zveze Slovenije dr. Srečko Felix Krope in podpredsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje LZS Tomaž Trotovšek.
Ob zaključku se je dr. Krope zahvalil Komisiji za lovsko strelstvo in lovsko orožje za dobro organizacijo in izvedbo, pa tudi celotni ekipi, gostom, donatorjem, razstavljavcem, Lovskemu dobrodelnemu združenju Diana, zlasti pa tekmovalcem. Izpostavil je odlično opravljeno delo predsednika Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje. Prireditev je zaključil s povabilom na Dneve lovskega strelstva prihodnje leto.
S pisnimi priznanji se je LZS za pomoč pri izvedbi dogodka zahvalila tudi Komunali Slovenska Bistrica, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Pragersko, Turističnemu društvu Breza Pragersko Gaj in Gostilni pri Martinu, Martin Skrbinek ter ekipi pridnih rok LZS.
OPRAVIČILO
Če delaš grešiš, tako sem tudi jaz naredil napako, ki jo je potrebno popraviti in priznati. Napaka se je zgodila pri veteranih ekipno golobi – pri OZ Maribor je prišlo do napake pri pisanju: namesto 144 točk je bilo napisanih 114 točk, zato je bil Maribor na 8. mestu namesto na 1. mestu.
DRŽAVNO PRVENSTVO VETERANI GOLOBI 2020 EKIPNO
OZ
TRAP 1
TRAP 2
TOČKE
MESTO
Maribor
132
144
276
1
Kočevje
132
140
272
2
SK ZLD
144
126
270
3
Zasavje
138
132
270
3
Ljubljana
126
142
268
5
Koroška
124
134
258
6
Bela Krajina
130
122
252
7
Posavje
120
128
248
8
Gorenjska
114
130
244
9
Prekmurje
118
122
240
10
Ptuj Ormož
122
116
238
11
Gorica
108
110
218
12
Opravičujem se tudi OZ Kočevje, ki se tako uvrsti na 2. mesto, OZ Savinjsko-Kozjanska in OZ Zasavje pa si delita 3. mesto. OZ Savinjsko-Kozjanska bomo podelili dodatne medalje in pokal za 3. mesto.
Predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje Matija Janc
LZS, LD Tabor Dornberk – Branik in Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi so 29. avgusta organizirali 13. državno prvenstvo Slovenije v oponašanju jelenjega rukanja. Tekmovanje je potekalo v sklopu prireditve »VELIKO LOVSKO SREČANJE NA GORI« v Dornberku.
Prvo mesto na 13. državnem prvenstvu Slovenije v oponašanju jelenjega rukanja je zasedel Tadej Klemenšek, drugo mesto je osvojil Janez Podkrižnik, tretje mesto pa je pripadlo Simonu Ferlincu.
Podrobneje o dogodku, ki ga je podprla tudi Zavarovalnica Triglav, v eni izmed prihodnji številk revije Lovec.
Lovska zveza Slovenije in Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje organizirata Dneve lovskega strelstva 2020.
četrtek, 3. september
Strelišče Gaj – Pragersko bo pred začetkom Dnevov lovskega strelstva 2020 pripravljeno za treninge v vseh disciplinah. Uradni trening na strelišču bo potekal v četrtek, 3. septembra, med 9. in 18. uro.
petek, 4. september
Državno prvenstvo v strelski kombinaciji za veterane in super veterane bo potekalo v petek, 4. septembra, z začetkom ob 8.15. Prihod tekmovalcev ob 7.30.
sobota, 5. september, in nedelja, 6. september
Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2020 bo potekalo v soboto, 5. septembra in v nedeljo, 6. septembra, z začetkom ob 8.15. Prihod tekmovalcev v soboto ob 7.30, v nedeljo pa po urniku tekmovanja.
Dobrodelni koncert, ki ga za udeležence in goste organizira Lovsko dobrodelno društvo DIANA, bo v soboto, 5. septembra, ob 18. uri. Pripravniki se lahko Dnevov lovskega strelstva 2020 udeležijo v soboto, 5. septembra. Voden ogled in predavanje se začneta ob 10. uri.
Upoštevajte priporočila NIJZ!
Skladno s priporočili NIJZ za preprečevanje prenosa okužbe s covid-19 je organizator dolžan zagotavljati evidenco prisotnih. V ta namen morajo vsi udeleženci ob vstopu na strelišče podpisati izjavo covid-19, ki jo organizator hrani 30 dni.
Na prireditvi je obvezno upoštevati priporočila za ravnanje v zvezi s preprečevanjem širjenja okužbe s covid-19:
uporaba zaščitne maske, ki jo udeleženci zagotovijo sami,
Po delnem občnem zboru Lovske zveze Slovenije je v Mariboru potekal še občni zbor mariborske območne lovske zveze (LZ).
Vodstvo občnega zbora štajerskih lovcev (z leve) Slavko Prah, Marjan Gselman in Tomaž Golob
LZ Maribor združuje 45 lovskih družin (LD) s skupno 2.057 lovci in je daleč največja območna lovska zveza v Sloveniji. Med LD je najštevilčnejša LD Puščava iz Lovrenca na Pohorju, ki šteje 95 članov, najmanjša LD, s 23 člani, pa je LD Vitomarci v Slovenskih goricah.
Na zborovanju, ki ga je vodil predsednik LZ Maribor Marjan Gselman, so zelo kritično razpravljali o nesprejemljivem odnosu vodstva Lovske zveze Slovenije (LZS) in njenih strokovnih služb do odprtih vprašanj in številnih dobronamernih pobud, ki so jih v zadnjem času nanizali iz mariborskega območja. Menili so, da bi morala biti LZS učinkovitejši servis za vse LD in prisluhniti njihovim dejanskim potrebam. Tudi zdajšnji način organiziranja ni dovolj učinkovit in ne sledi zahtevam sodobnega časa.
“LZS naj bo učinkovitejši servis za vse lovske družine”
V delovanju je še vedno preveč administrativnih in birokratskih stereotipov, zato je naravnost smešno, da so na delnem občnem zboru obravnavali gradivo o delovnem programu in finančnem načrtu LZS za leto 2020 iz novembra lani. Kljub pandemiji zaradi covida-19, ki je za nekaj časa zaustavila dejavnost tudi v lovskih organizacijah, je bilo dovolj možnosti, da bi to in druga gradiva obravnavali že zdavnaj, najlažje preko videokonference ali na drug način, ki ga omogoča moderna informacijska tehnologija.
Udeleženci zato niso varčevali s kritikami na rovaš LZS, ki se mora prilagoditi zahtevam časa in potrebam LD na terenu. Še posebej kritični so bili na račun nesprejemljive prakse vodstva LZS, da se neporabljenih finančnih sredstev delovnih teles in komisij LZS s tekočega programskega leta ne sme prenesti v naslednje programsko leto. To se jim zdi velika neumnost, ki jo je treba takoj odpraviti.
Namesto kvantitete naj vodstvo krovne lovske organizacije bolj razmišlja in podpira kakovostne programe in projekte, ki predstavljajo dodano vrednost delovanja LZS. Naj zapišemo še to, da uradnega predstavnika LZS na delnem občnem zboru v Mariboru ni bilo, in da je na večino zastavljenih vprašanj odgovarjal član njenega UO Marjan Gselman.
Na občnem zboru mariborske LZ pa so v nadaljevanju zborovanja prisluhnili poročilu o opravljenih nalogah in o težavah, s katerimi so se letos soočali zaradi pandemije s covidom-19. Kljub težavam se delo ni ustavilo in tudi strokovna služba LZ Maribor je nenehno zagotavljala učinkovito pomoč LD na terenu.
Zaradi covida-19 oklestili program
Izvedli so tudi načrtovani izobraževalni program, žal pa niso mogli organizirati jubilejnega koncerta ob 10-letnici mariborskih lovskih rogistov in predvidenih jubilejnih lovsko – družabnih prireditev »golažijade« in »ribičije«. V razpravi je bilo veliko govora o težavah, s katerimi se v LD soočajo okoli izvajanja disciplinskih postopkov zoper člane in o še večjih težavah pravnega značaja pri odklanjanju prosilcev za vnovični sprejem v LD. Ker te pogosto nimajo pravno strokovno usposobljenih članov za vodenje teh postopkov, jim bo pomagala LZ s svojo pravno-statutarno komisijo.
Nekaj kritike je bilo izrečene zaradi zaostrovanja pogojev pri preizkusih praktičnega ravnanja z orožjem za novosprejete člane, saj se nekaterim LD veljavni pravilnik LZS ne zdi sprejemljiv. A ker je to pravno veljavni predpis, ga je pač treba dosledno spoštovati, so poudarili predstavniki vodstva LZ Maribor.
So pa udeleženci zborovanja pohvalili delo z mladimi v okviru lovskih taborov, ki jim v mariborski LZ že dajejo novo, aktualnejšo in privlačnejšo vsebino, zaradi katere je med osnovnimi šolami za lovske tabore vse več zanimanja.
Strelišče Gaj – Pragersko bo pred začetkom Dnevov lovskega strelstva 2020 pripravljeno za treninge v vseh disciplinah.
Treningi za tekmovalce bodo na strelišču Gaj – Pragersko v ponedeljek, 31. avgusta, v torek, 1. septembra, in v sredo, 2. septembra, med 12. in 18. uro.
Uradni trening na strelišču bo potekal v četrtek, 3. septembra, med 9. in 18. uro.
Vabljeni na Veliko lovsko prireditev, ki bo potekala v soboto, 29. avgusta, ob 14. uri, v dolini za Lovsko kočo Na Gori, Potok pri Dornberku 30, 5295 Dornberk (Železna vrata).
Lovska družina TABOR Dornberk-Branik praznuje 70. obletnico samostojnega delovanja društva. Istočasno pa organizira 13. državno in 6. odprto mednarodno prvenstvo Slovenije v oponašanju jelenjega rukanja ob podpori Lovske zveze Slovenije in spremljavi Notranjskih rogistov.
Lovsko družino bo s svojo prisotnostjo na slovesnosti ob 70. obletnici počastilo vrsto uglednih gostov, celotno prireditev pa bo spremljal bogat kulturni program z nagovori gostov. Po podelitvi nagrad zmagovalcem ter svečani podelitvi priznanj in odlikovanj bo sledila lovska maša z Zasavskimi rogisti ter na koncu glasbeni koncert Slovenskega okteta.
Cilj prireditve je poleg samega praznovanja 70. obletnice lovske družine tudi organizacija velikega lovskega srečanja predstavnikov lovskih organizacij, lovcev, občanov lokalne skupnosti ter ostalih obiskovalcev v obliki kulturno družabne prireditve.
Parkiranje bo mogoče na posebej urejenih parkirnih mestih ob prireditvenem prostoru.
Vsi člani LD Tabor Dornberk-Branik se veselimo snidenja z vami in vas najlepše pozdravljamo.
Narava, čebele, med in medjed so povezovalna nit letošnje 3. likovne kolonije, ki so jo uspeli na Zvezi lovskih družin Novo mesto spraviti pod streho 1. avgusta, upoštevajoč navodila NIJZ glede preprečevanja širjenja Covid-19.
Tudi letos smo se organizatorji in slikarji zbrali na Primskovem, pri čudovitem lovskem domu Lovske družine Velika Loka. Poleg lovske družine, ki nam je dala v uporabo lovsko kočo, gre posebna zahvala starešini Sandiju Bregarju in gospodarju lovskega doma Franciju Lavrihi, ki sta pomagala pri izvedbi kolonije.
Za organizacijo kolonije je bil zadolžen strokovni tajnik ZLD Novo mesto Stane Gabrijel, soorganizator pa je bilo Društvo likovnikov Trebnje s predsednikom Branetom Praznikom na čelu, sicer tudi članom LD Velika Loka in izvrstnim akvarelistom.
Ustvarjalcem smo zagotovili platna v dveh velikostih ter lipove deščice za panjske končnice. Na njih so prevladovali različni, večkrat hudomušni motivi, ki se navezujejo na med, čebele in sladkosnede živali; velikokrat je bil to medved ali po starem medjed. Ta izraz je zato uporabljen tudi v povezovalni niti letošnje kolonije. Slikali so tudi volkove, lisice in ptice, ki lovijo čebele in se z njimi prehranjujejo. Zaradi tega je eden od ptičev dobil ime čebelar, ki ga je upodobil tudi ustvarjalec likovne kolonije.
Nekateri ustvarjali kar doma
Lepo vreme, klopi in mize pod mogočnimi hrasti in lipami na velikem dvorišču lovskega doma so slikarjem zagotavljali nemoteno ustvarjanje. Zanimivo jih je bilo opazovati in opazovati napredek pri njihovem delu. Posebej naj omenimo mlado slikarko Hano Jelovšek, odlično portretistko, ki jeseni odhaja na študij na Akademijo za likovno umetnost. Dva udeleženca kolonije sta bila starejša od 80 let, eden izmed njiju je Tone Perko, član LD Mirna Peč in učitelj likovne vzgoje v pokoju.
Kolonije se je udeležilo 22 ustvarjalcev, nekaj pa je bilo tudi takih, ki so se prijavili telefonsko in ustvarjali kar doma, izdelke pa bodo dostavili naknadno. Svoje slike bodo razstavili na Lovski zvezi Slovenije, na ZLD Novo mesto, v Čebelarskem muzeju Višnja gora, na NLB in v Zdravstvenemu domu Trebnje. Več del, ki so jih slikarji podarili, bomo podarili za dobrodelne namene, v Zeleni sklad LZS. Dogovarjamo pa se tudi, da bomo pomagali organizatorjem prvenstva v oponašanju jelenjega rukanja z nekaj slikami za podelitev nagrad najboljšim.
Kot se spodobi, smo Dolenjci vedno dobri gostitelji. Prisotne smo med drugim postregli s toplo pehtranovo potico, ki nam jo je poslala babica Hane, ki je prvič sodelovala na koloniji. Po opoldanskem jelenovem golažu smo za zaključek ob poznih popoldanskih urah postregli še s kraljem živali.
Kolonijo sta obiskala, kar se je zgodilo prvič, predsednik komisije za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS Jani Šalamon in članica te komisije mag. Darja Gros, ki je “naše gore list”. V zaključnem govoru je predsednik komisije Šalamon pohvalil naša prizadevanja, ki jih vlagamo v lovsko kulturo, ne samo v likovno kolonijo, tudi v druge dejavnosti, kot so skupine rogistov, harmonikarji in pevski zbor.
Nasvidenje drugo leto
Starešini Lovske družine gostiteljice je zaradi odsotnosti predsednika in podpredsednika ZLD strokovni tajnik Stane Gabrijel izročil prelepo sliko avtorja Braneta Praznika z motivom gozdnih jerebov, ki je simbol družine. Imajo ga tudi v grbu na praporu LD Velika Loka.
Predsedniku komisije Šalamonu smo podarili knjižico s pesmijo, ki je nastala leta 1912 v teh krajih, z naslovom »Velikološkim lovcem za kratek čas«. Napisal jo je ljudski pesnik Andolšek iz Velike Loke. Da se je ohranila, smo poskrbeli na ZLD Novo mesto, ki smo jo uredili in natisnili. Izročili smo mu tudi knjižico z naslovom Frata, ki opisuje, kaj sploh je Frata, zakaj je za dolenjske lovce tako pomembna, in da bo letos že 70. po vrsti s tradicionalnim lovom, ki mu ni para ne pri nas ne v Evropi. Na Frati smo Dolenjci razvili tudi prvi lovski prapor v takratni državi Jugoslaviji.
Slikarjem, sodelujočim in vsem, ki ste pomagali, hvala v imenu organizatorjev in nasvidenje drugo leto, kar ste sami želeli in predlagali, da naj postane ta kolonija tradicionalna.
Tečaj dela z motorno žago, fotografska kolonija, nadaljevalni tečaj za lovski rog in še več drugih izobraževanj je odprtih za prijavo.
Foto: Pixabay
Naučite se lahko varnega dela z motorno žago, se udeležite fotografske kolonije, izboljšate svoje znanje igranja na lovski rog, se usposobite za informatika v LIS Lisjak …
Preverite, katera izobraževanja so razpisana (TUKAJ) in se prijavite!
Univerza na Primorskem je, ob sodelovanju Strokovno-znanstvenega sveta in Komisije za lovski in informacijski sistem LZS, pridobila mednarodni projekt, pri katerem bo pomembno vlogo imela tudi Lovska zveza Slovenije.
Namen projekta STEP CHANGE je razvoj programske opreme za zbiranje podatkov, povečanje števila zbiralcev podatkov (vključno z ljubitelji narave, fotografi …), vzpostavitev protokolov ter povečanje kontrole kakovosti podatkov na različnih področjih znanosti.
Oddelek za biodiverziteto Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper (UP FAMNIT) bo sodeloval tudi z raziskavo o ohranjanju prostoživečih živali v Sloveniji, kar bo pripomoglo k dodatnemu razvoju in povečanju uporabne vrednosti lovsko-informacijskega sistema ter še tesnejše sodelovanje med raziskovalci fakultete, vodilnimi domačimi raziskovalci divjadi ter Lovsko zveze Slovenije.
V Sloveniji namreč že obstaja obsežna baza podatkov o divjadi, ki jo je vzpostavila LZS. Lovski informacijski sistem Lisjak je celovit informacijski sistem, ki je edinstven v Evropski uniji, v njem se na nacionalni ravni hranijo podatki o prav vseh odvzetih osebkih divjadi v Sloveniji ter drugi pomembni podatki o populacijah prostoživečih živali (npr. vsi podatki nacionalnega monitoringa evrazijskega šakala).
Malo za šalo, malo zares pisatelj Rado Murnik v svoji lahkoumevni znanstveni razpravi, objavljeni v prvi številki glasila Lovec leta 1910, lovce deli v sedem razredov.
Kot je v lahkoumevni znanstveni razpravi Lovec in “lovci”, objavljeni v prvi številki Lovca leta 1910, zapisal pisatelj Rado Murnik:
Primerneje — in nedvomno v nepopisno veselje naše učeče se mladine — delimo vesoljno človeštvo s pravim krščanskim usmiljenjem samo v dva dela: v lovce in nelovce.
Velezanimivega lovskega plemena bodi tudi le sedem razredov. Njih glavni zastopniki so:
čopolasi začetnik,
nedeljski lovec,
krvolok, živoder ali nesramni morilec,
sitnež ali lovska zgaga,
lenivec,
divji lovec in —
pravi lovec.
Razpravo lahko v celoti preberete v prvi in drugi številki glasila Lovec, ki je prvič izšel leta 1910.
Javni zavod Snežnik v okviru projekta čezmejnega sodelovanja NATURE&WILDLIFE vabi na Lovske zgodbe iz okolice Snežnika, Franka Trohe Rihtarjevega, v nedeljo, 9. avgusta, ob 16. uri.
Dogodek bo potekal na zelenici pred gradom Snežnik (priporočajo blazino za sedenje), ljubiteljska etnologinja Alenka Veber in harmonikar Domen Šraj. Vabljeni!
Potrebno je upoštevati vsa veljavna priporočila NIJZ za omejevanje možnosti prenosa okužbe z virusom SARS-COV2 (COVID-19).
V Lovski družini Prosenjakovci tradicionalno vsako tretjo nedeljo v juniju organizirajo tekmovanje v trapu.
Letošnja prireditev je bila v znamenju covid-19, zato so vse priprave potekale po navodilih Nacinalnega inštituta za javno zdravje in odlokih vlade RS.
Tekmovanje je trajalo od 9. do 19. ure, prijavljenih je bilo 15 ekip in 90 posameznikov, streljalo se je na 15 golobov.
Maksimalno število golobov je uspelo zadeti le trem tekmovalcem, ki so se v finalni seriji razvrstili po sledečem vrstnem redu:
Postojnsko Bistriška ZLD je 25. junija, na dan državnosti, na podlagi programa izobraževanj pripravila regijsko tekmovanje v streljanju s puško risanico.
Na strelišču Železniki v LD Javornik Postojna se je zvrstilo devet ekip iz lovskih družin Črna jama, Hrenovice, Javornik Postojna, Pivka, Prestranek in Tabor Zagorje.
Prvo mesto v streljanju je osvojila ekipa LD Tabor Zagorje, drugega LD Črna jama I. in tretje mesto LD Hrenovice. Med posamezniki je zmagal Bojan Šajn iz LD Tabor Zagorje, drugi je bil Igor Petrič iz LD Hrenovice in tretji Matjaž Šajn iz LD Tabor Zagorje. Pokale, medalje, priznanja in praktične nagrade so podelili podpredsednik LZS Aleš Klemenc, predsednik PBZLD Božidar Štemberger in predsednik LD Javornik Postojna Jože Gregorec.
Regijsko tekmovanje so si ogledali tudi lovski pripravniki Postojnsko Bistriške ZLD in ZLD Notranjske v sklopu programa za usposabljanje iz varnega ravnanja z lovskim orožjem in izobraževanja za lovce.
PBZLD se zahvaljuje lovskim družinam in članom za njihovo udeležbo ter organizacijam, ki so prireditev omogočile: Trgovina Avantura, Brne – trgovina za lov, ribolov in prosti čas, LPN Jelen, Zavarovalnica Triglav d.d. in LD Javornik Postojna. Posebna zahvala gre tudi sodnikoma Mihi Bittnerju in Vojku Maljevcu za opravljeno delo.
Gregor Budal, predsednik komisije za stike z javnostjo PBZLD
Zveza lovskih družin Ljubljana je pred dnevi preko razpisa za usposobljene članice pri Lovski zvezi Slovenije organizirala delavnico rezbarjenja.
Udeleženci delavnice rezbarjenja so se zbrali pri lovskem domu Lovske družine Tomišelj, kjer so pod mentorstvom Štefana Gorenčiča izdelovali izdelke iz jelenje roževine.
Ob tem je svoje mojstrsko delo z motorno žago predstavil tudi Bogdan Jerič.
Poleg predaje znanja in spoznavanja umetnosti je bil glavni cilj dobrodelnost, saj bodo izdelki prodani na dražbi na dobrodelnem lovskem plesu. Zbrana sredstva bodo preko Zelenega sklada LZS namenjena pomoči potrebnim lovcem ali njihovim svojcem.
Lovska zveza Maribor je 4. julija na sedežu zveze opravila svečano podelitev spričeval mladim lovcem, ki so v letu 2020 uspešno opravili lovski izpit.
V generaciji je pred izpitno komisijo lovski izpit uspešno zaključilo 36 kandidatov. Ob podelitvi spričeval so mladi lovci in lovke slavnostno zaprisegli in podpisali Etični kodeks slovenskih lovcev.
Rogisti Lovske zveze Maribor so z zvoki rogov naznanili slavnostni pričetek podelitve. Zaradi priporočil, povezanih z epidemijo COVID-19 se je v tem letu podelitev izvedla le za mlade lovce brez spremstva mentorjev in starešin.
Vse navzoče je v uvodu pozdravil predsednik LZM Marjan Gselman, kot je povedal, je bilo to izobraževanje generacije 2020 posebno zaradi prekinitve izobraževanja v času epidemije. »Bodite lovci s ponosom, ne sramujte se lovskega kroja in zelenega klobuka. Predvsem pa pozabite na lov zaradi trofej, pač pa vedno in povsod delajte v dobro in za korist divjadi«, jim je dejal pred svečano zaprisego ter jim zaželel veliko uspešnih lovskih poti.
Predsednik komisije za izobraževanje LZM Ivan Žižek je podal poročilo o izvedbi letošnjega tečaja za lovski izpit. Ob začetku izobraževanja generacije 2020 je bilo prijavljenih 41 kandidatov, od tega pet lovskih pripravnic. Trije kandidati so imeli priznan izpit kot gozdarji. Pred izpitno komisijo je lovski izpit uspešno zaključilo 36 kandidatov – mladih lovcev.
Povprečna starost kandidatov je bila 36 let in povprečna ocena 3,88. Od tega so teoretično izobraževanje trije opravili z odličnim uspehom, osemnajst s prav dobrim in sedemnajst z dobrim uspehom. Med njimi je po uspehu izstopal Izidor Rojs iz LD Hoče, ki je na podelitvi prejel posebno knjižno darilo.
Po podelitvi spričeval in podpisu Etičnega kodeksa slovenskih lovcev je sledilo fotografiranje pred vhodom v prostore lovske zveze. Po koncu podelitve so nazdravili s kozarcem v levi roki na primerni medsebojni oddaljenosti.
Vsem še enkrat čestitamo in jim želimo dober pogled!
Tekst in foto: Božidar Kunej
Vse prisotne je v imenu LZM pozdravil predsednik Marjan Gselman (levo) in vodja izobraževanja Ivan Žižek (desno).
Najboljši v generaciji 2020 Izidor Rojd LD Hoče.
Neža Golob je mladim lovcem prebrala zaprisego Etičnega kodeksa slovenskih lovcev.
Komisija LZS za lovsko kulturo in odnose z javnostmi objavlja ponovljeni javni poziv Lovska kultura 2020 za dodelitev pomoči programom in projektom skupin ter posameznikov, delujočih na področju lovske kulture. Odprt je do ponedeljka, 20. julija 2020.
Foto: arhiv LZS
Pomoč je namenjena organizaciji kulturnih dogodkov (jubilejni koncerti, predstave, razstave, projekcije in druge javne kulturne prireditve), ki jih pripravlja in izvaja kulturna skupina ali posameznik na nepridobiten način in so v interesu lovske organizacije, ter za izvajanje skupnih programov kulturnih skupin na ravni regije.
Celotna vsebina javnega poziva z obrazci za prijavo in merili za dodeljevanje pomoči je dostopna na spletni strani Lovske zveze Slovenije in na sedežu Lovske zveze Slovenije, Župančičeva ulica 9, 1000 Ljubljana. Prijave so možne po e-pošti lzs@lovska-zveza.si.
LZS, LD Tabor Dornberk – Branik in Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi organizirajo 13. državno in 6. odprto mednarodno prvenstvo Slovenije v oponašanju jelenjega rukanja.
Foto: arhiv LZS
Tekmovanje bo potekalo v sklopu prireditve »VELIKO LOVSKO SREČANJE NA GORI«, ki bo v soboto, 29. 8. 2020, ob 14. uri, v dolini za lovsko kočo na Gori (Železna vrata), Potok pri Dornberku 30, Dornberk.
Celotni program na prireditvi bo obsegal: otvoritev in proslavo ob 70 letnici lovske družine, tekmovanje oponašalcev jelenjega rukanja, Hubertovo mašo, glasbeni koncert, predstavitev dejavnosti etnoloških društev kraja.
Tekmovanje bo potekalo v naslednjih disciplinah:
Oponašanje starega jelena, ki išče košute.
Oponašanje glavnega jelena s tropom košut na rukališču.
Oponašanje dveh enakovrednih jelenov v dvoboju na višku paritvenega obdobja.
Rezervna disciplina: Oponašanje starega jelena, ki ima formiran trop, s katerim se pomika proti rukališču.
Kandidati za nastop in tekmovanje se lahko prijavijo do sobote, 15. 8. 2020, na naslov: Lovska zveza Slovenije, Župančičeva 9, 1000 Ljubljana ali na e-naslov lzs@lovska-zveza.si.
Na strelišču Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih goricah je bilo tradicionalno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za pokal ob dnevu državnosti 2020.
Pomerili so se številni strelci iz Štajerske in Pomurja, ki so vnovič potrdili priljubljenost lovskega in športnega strelstva med člani zelene bratovščine.
V ekipni konkurenci je premočno in zanesljivo zmagala LD Kog pred Strelsko družino (SD) Vitomarci in LD Vurmat z Duha na Ostrem Vrhu. Pokal državnosti 2020 je osvojil Davorin Toš iz LD Trnovska Vas, ki je v dodatnem razstreljevanju ohranil najbolj mirno roko in oster pogled pred Štefanom Rihterjem iz LD Vurmat in Jožetom Perkom iz Lenarta.
Davorin Toš veliki zmagovalec prestižnega tekmovanja v Dobravi
Davorin Toš je slavil tudi v športnem stavu in tako postal absolutni zmagovalec Dobrave 2020. Na drugo mesto se je uvrstil Andrej Ropič iz LD Pernica in na tretje Denis Celec iz SD Skakovci. Še posebej zanimivo je bilo tekmovanje veteranov, v katerem je po pričakovanju slavil domači strelski matador Ivan Bezjak iz Dobrave pred Bojanom Lešnikom iz LD Duplek in domačinom Vladom Steinfelserjem iz Dobrave.
Tekmovanje je pritegnilo številne obiskovalce, ki so z zanimanjem spremljali sklepne obračune najvoljših strelcev in z aplavzom nagradili zmagovalce. Pokale sta najboljšim podelila strelski referent LD Dobrava Srečko Hojnik in starešina Franc Slekovec.
Na ogled je zadnja, junijska oddaja o lovstvu, oddaja Dober pogled.
Oddaja Dober pogled se tokrat začenja v Babnem polju, na tradicionalnem srečanju lovskih mojstrov in čuvajev. Sledi obisk Primoža Lavtarja, ki v Bohinju izdeluje specialne nahrbtnike ter rezbari izdelke iz lesa in roževine. Med drugim pa lahko prisluhnite tudi zgodbi lovcev na žive rise.
Ogledate si jo lahko TUKAJ ali na Youtube kanalu LZS.
LKD Kočevje v letu 2020 organizira naslednje prireditve.
5. 9. 2020
Telesna ocena lovskih psov vseh pasem, razen VII. FCI skupine, ki bo v LD Velike Lašče-Retenjske senožeti, ob 8. uri. Pogoj za pristop psa k ocenjevanju: na dan prireditve dopolnjena starost 9 mesecev.
PNZ za goniče in Brak jazbečarje v lovišču LD Velike Lašče-Retenjske senožeti, ob 8. uri.
Pogoj za pristop k prireditvi: pozitivno opravljena telesna ocena. Telesna ocena lovskih psov vseh pasem, razen VII. FCI skupine.
3. 10. 2020
UP po krvni sledi v LD Velike Poljane pri lovskem domu, ob 8. uri.
Pogoj za pristop k prireditvi: pozitivno opravljena telesna ocena in PNZ. Na UP se sprejme max. 9 vodnikov, prednost imajo člani LKD Kočevje
Za vse prireditve je potrebna predhodna prijava 10 dni pred prireditvijo pri tajniku LKD Kočevje, na tel. 051 359 619 (Klemen Mohorič).
Postojnsko Bistriška zveza lovskih družin (PBZLD) je 22. junija pripravila posebno slovesnost ob koncu strokovnega izobraževanja lovskih pripravnikov generacije 2019/20. Spričevala o uspešno opravljenem izpitu je prejelo 5 lovk in 33 lovcev, ki so ob tem podpisali Etični kodeks slovenskih lovcev.
V času, ki so ga zaznamovali epidemija COVID-19 in ukrepi za njeno zajezitev, se je PBZLD kot ena od peščice v državi odločila opravljanje izpitov slušateljev lovskega izobraževanja opraviti na daljavo. Ker pa pomemben del lovskega udejstvovanja pomeni tudi druženje, so se slovesne podelitve spričeval v živo, ki jo je omogočilo sproščanje omenjenih ukrepov, letos še posebno veselili tako novi lovci, njihovi mentorji, predavatelji ter predstavniki lovskih družin, ZLD in LZS. Na slovesnosti Pri Marti v Pivki se je tako zbrala več kot polovica stotnije pripadnikov zelene bratovščine. Na dogodku so bila seveda upoštevana vsa navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Za uvod je poskrbel Lovski oktet Javorniki, sledili so pozdravni nagovori. Podpredsednik LZS Aleš Klemenc se je zahvalil predavateljem za dobro opravljeno delo. 38 novih lovcev, ki so uspešno opravili izobraževanje, pa je ob začetku samostojne lovske poti spomnil, da lovstvo ne pomeni le lova, ampak so tu še nadaljnje izobraževanje, lovska kultura, strelstvo in druge dejavnosti. Posebej jih je opomnil na upoštevanje Etičnega kodeksa.
Na pomembnost tega dokumenta je opozoril tudi naslednji govornik, predsednik PBZLD Božidar Štemberger. Kot je dejal zbranim, so se na izobraževanju seznanili z vsem, kar bodo potrebovali pri lovu, pri uveljavljanju teoretičnega znanja v praksi pa so jim do zdaj pomagali mentorji. Ker se bodo odslej morali odločati sami, jih je pozval, naj ob vsakršnem dvomu ravnajo v skladu s kodeksom in torej delujejo v korist divjadi.
Tretji govorec, predsednik ZLD Notranjske Cerknica Rajko Kovačič je najnovejšo generacijo lovcev spomnil, da vstopajo v 113 let staro organizacijo, ki je stabilna. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bodo tudi novi lovci njen trden člen in jih pozval k sodelovanju v organih njihovih lovskih družin. V luči sodobnih spletnih družbenih omrežij pa je zbrane pozval, naj se pri objavah na Facebooku ipd. držijo načela »manj je več«. Nagovor je sklenil s tradicionalnim voščilom Dober pogled in ravne cevi!
Sledil je vrhunec prireditve, ko je vodja izobraževanja Igor Simšič poimensko povabil 5 lovk in 33 lovcev k prevzemu spričeval o uspešno opravljenem izpitu in podpisu zaprisege slovenskega lovca. Za konec uradnega dela slovesnosti so pevci omenjenega okteta vse zbrane še enkrat s pesmijo popeljali v gozd. Temu je sledil »zadnji pogon«, na katerem so dolgoletni lovci vnovič čestitali podmladku in se vsi skupaj podružili ob okusni pogostitvi.
COVID-19 je imel različne posledice, kakšno tudi pozitivno. Med drugimi je zavrl kar nekaj lovskih prireditev, ki so jih LD imele v svojih programih dela. Med ostalimi je posegel tudi na področje lovskega strelstva, o čemer je bilo moč prebrati že v našem glasilu Lovec.
Popuščanje ukrepov v smislu COVID-19 je omogočilo tudi izvedbo posameznih lovskih strelskih prireditev. Kakšna tekma je zaradi tega tudi odpadla in bo prestavljena, ali pa tudi ne.
LD Vinski vrhovi, ki spada v članstvo ZLD Ptuj-Ormož, je vsakoletno tekmovanje v okviru krajevnega praznika tudi izvedla. Pred tem je Komisija za lovsko strelstvo pri ZLD Ptuj-Ormož sklicala sestanek strelskih referentov in posodobila seznam predvidenih tekem za letošnje leto. Ostalo jih je še devet do konca leta, kamor spada tudi tekma ZLD Ptuj-Ormož.
Tekmovalcem dež ni prišel do živega
In tako je LD Vinski vrhovi, tradicionalno, 20. junija, od 16. ure dalje, organizirala trening ekip in posameznikov. Tekma pa se je izvedla naslednji dan, 21. junija. Glede na že prej omenjene ukrepe, tekmovalcem deževne plohe sploh niso prišle do živega. Za organizatorja je to predstavljalo predhodno pripravo »terena« za izvedbo samega tekmovanja. Ob pogledu na število tekmovalnih ekip in število strelcev bi lahko rekli, da je bila tekma še celo bolj uspešna kot vsa leta doslej. Slednje potrjuje pravilno odločitev vodstva LD, da se tekmovanje izvede. Pri sprejemanju odločitev smo iskali predvsem razlog »za« izvedbo in nismo iskali razlogov »proti« izvedbi, kar je včasih v lovskih vrstah kar modna muha.
Tekmovanja so se udeležili na podlagi povabil lovske družine in strelci tako iz območja matične zveze lovskih družin kot tudi sosednjih. Imeli smo tudi dve gostujoči ekipi iz sosednje RH, s katerima sodelujemo že pri rednih delih v lovišču. Tekmovanje je potekalo v naslednjih kategorijah: ekipno, pokalno, nagradno, veterani in tekmovanje dvojic za pečenega odojka.
REZULTATI:
I. Ekipno
LD Bresnica-Podgorci
LD Zavrč
LD Dornava-Polenšak
II. Pokalno
Albin Bratuša, LD Mala nedelja
Tomaž Rogina, LD Slovenska Bistrica
Marjan Burjan, LD Prosenjakovci
III. Nagradno
Andrej Rupreht, LD Orlica
Tomaž Rogina, LD Slovenska Bistrica
Sašo Balažič, LD Vinski vrhovi, LD Kog
IV. Veterani
Janez Ružič, LD Ivanovci
Franc Čurin, LD Vinski vrhovi, LD Kog
Ivan Bezjak, LD Dobrava v Slovenskih goricah
V. Tekmovanje dvojic za pečenega odojka
Franc Čurin, LD Vinski vrhovi, LD Kog
Alojz Gorenc, LD Videm ob Ščavnici
Za glavno nagrado pečen odojek
Najbolj zanimivo je bilo v okviru tekmovanja dvojic, kjer je bila glavna nagrada pečen odojek. Razumljivo, da je šlo za lovski položaj. Ohranila se je stara navada, da zmagovalca odneseta le glavo odojka in vsak po eno pleče. Vse ostalo pa je darilo prisotnim tekmovalcem, ki predstavlja skupno večerjo. Ostali tekmovalci so bili deležni pokalov, praktičnih nagrad in tudi denarne.
Ob teh priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli k dobri izvedbi tekmovanja, članom, ki so žrtvovali svoj čas in delo za ugodno počutje tekmovalcev. In kot po navadi, zmanjkalo je golaža, še sreča, da smo imeli pečenega odojka.
Pa dober pogled in čestitke tekmovalcem!
P. S. Fotografij tekme nimamo, smo ves film porabili za slikanje članov ob pripravi prireditvenega prostora.
Lovska družina Braslovče vabi na tradicionalno meddružinsko lovsko strelsko tekmovanje v počastitev dneva državnosti, v četrtek, 25. junija, s pričetkom ob 9. uri, na strelišču Boštunovec, Povrh 83, Braslovče.
Foto: arhiv SKLZLD Celje
Pot do strelišča bo označena iz smeri Celje – Ljubljana izvoz Šentrupert smer Logarska dolina. Strelišče je od avtoceste oddaljeno cca 4 km.
PROPOZICIJE TEKMOVANJA – PRAVILNIK O LOVSKEM STRELSTVU LZS
ČLANI in ČLANICE
15 glinastih golobov – lovski položaj
5 strelov na tarčo srnjaka, ob fiksnem kolu, z MK puško z optiko ali brez
5 strelov na tarčo merjasca prosto, z MK puško z optiko ali brez
Tekmovanje je ekipno in posamezno v kombinaciji. Tekmujejo tričlanske ekipe iste lovske družine.
VETERANI (od 55 – 65 let) IN SUPER VETERANI (od 65 let naprej)
15 glinastih golobov – lovski položaj
10 strelov v tarčo (1 + 5) sede, ob fiksnem kolu, z MK puško z optiko ali brez
Veterani in super veterani lahko tekmujejo tudi v članski ekipni konkurenci.
INFORMACIJE: GSM 041 479-582 (Sebastjan Urankar)
URADNI TRENING: dan pred tekmovanjem, od 16. ure dalje
Komisija za izobraževanje in stike z javnostjo ZLD Zasavje je na iniciativo Policije v LD Podkum 16. junija organizirala strokovni posvet med lovskimi čuvaji, policijo in inšpektorjem pristojnim za lovstvo.
Osrednja tema je bila vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju, ker so uporabniki naravnega prostora, ki ne upoštevajo zakonov, v porastu. Lovski čuvaji so skupaj s predstavniki Policije in lovske inšpekcije na okrogli izmenjali svoja mnenja in ugotovili, kako lahko skupaj učinkoviteje sodelujejo pri reševanju problematike.
Poleg predstavnikov Policije Gorazda Sinjura in Petra Preinfalka sta bila prisotna tuda policista Policijske postaje Zagorje in Policijske postaje Hrastnik, lovsko inšpekcijo je zastopal Jernej Marolt.
Na okrogli mizi so lovski čuvaji odprli tudi ostale teme, ki jih srečujejo pri opravljanju svojega dela, in prejeli odgovore in pojasnila.
Strokovna služba LZS sporoča članicam Lovske zveze Slovenije, lovcem in poslovnim partnerjem, da zaradi kolektivnega dopusta v petek, 26. junija 2020, ne bo poslovala.
Na strelišču LD Dobrava v Slovenskih goricah bo 27. in 28. junija tradicionalno lovsko srečanje v počastitev dneva državnosti s tekmovanjem v streljanju na glinaste golobe.
V Dobravi bodo znova “padali” golobi (Foto: Marjan Toš)
V soboto, 27. junija, se bo srečanje začelo ob 15. uri, v nedeljo, 28. junija, pa ob 9. uri pri lovskem domu v Dobravi.
Tekmovali bodo v ekipni in posamični konkurenci, v ospredju bo zdaj že uveljavljeno merjenje moči najboljših strelcev za prestižni pokal Dneva državnosti 2020. To tekmovanje bo potekalo v športnem stavu, vsa ostala pa v lovskem stavu. Posebej bodo tekmovali veterani, starejši od 60 let.
Organizaorji iz LD Dobrava se na prireditev skrbno pripravljajo in bodo vsem tekmovalcem, spremljevalcem in obiskovalcem, še posebej pa okoliškim kmetovalcem in prijateljem zelene bratovščine, postregli z lovsko kulinariko.
Upravni odbor Lovske zveze (LZ) Maribor je na zadnji seji sprejel informacijo predsednika komisije za izobraževanje Ivana Žižka o izvedbi strokovnega izobraževanja lovskih pripravnikov generacije 2019/2020.
Izobraževanje je potekalo v skladu s predpisanim programom v sodobno opemljeni učilnici mariborske Lovske zveze, a so ga morali zaradi pandemije po dobri polovici za nekaj časa prekiniti. Namesto predavanj so nato izvedli izobraževanje na daljavo in ga uspešno sklenili s preverjanjem znanja iz posameznih učnih predmetov, zatem pa še z zaključnim teoretičnim delom lovskega izpita.
Ivan Žižek: »Izkušnje z izobraževanjem pripravnikov na daljavo so dobre«
Praktični del lovskega izpita pa so morali vsi slušatelji v skladu z veljavno zakonodajo že pred začetkom izobraževanja na LZ uspešno opraviti v svojih lovskih družinah (LD). Ivan Žižek je poudaril, da večjih težav z izvedbo izobraževanja na daljavo in s pomočjo video-tehnologije niso imeli, in da so se vsi slušatelji zavzeto lotili učenja. Na voljo jim je bila vsa razpoložljiva strokovna literatura (lovski priročniki, strokovne knjige o biologiji in ekologiji divjadi) in interna skripta predavateljev za posamezne predmete.
Dobili 37 novih lovcev
Zaključni lovski izpit je uspešno opravilo 37 slušateljev, ki so dosegli povprečno oceno 3,8, kar jih uvršča med boljše generacije lovskih pripravnikov v zadnjem desetletju. Povprečna starost novih izprašanih članov zelene bratovščine na štajerskem območju znaša 36 let. Zato so na upravnem odboru vnovič poudarili, da bi si želeli več še mlajših bodočih lovcev, saj se lovska organizacija že nekaj let vidno stara.
Sklenili so še, da bodo letos izvedli strokovno usposabljanje mentorjev lovskih pripravnikov. Od dobrih mentorjev je namreč odvisna kvaliteta praktičnega dela lovskega izpita v LD. V kratkem se bo sestal tudi predavateljski aktiv LZ Maribor in celovito strokovno analiziral omenjeno izobraževanje. Predavateljski aktiv bodo do začetka novega izobraževanja tudi pomladili in k sodelovanju povabili mlajše lovske strokovnjake, biologe in ekologe.
Žižek je člane upravega odbora LZ Marbor tudi seznanil z nekaterimi spremembami na področju izobraževanja v slovenski lovski organizaciji, ki naj bi začele veljati že prihodnje leto.Med njimi bo docela poenoten sistem izobraževanja pripravnikov v skladu z novim katalogom znanj in predmetnikom ter s pisnim preverjajem znanja na osnovi testnih pol, ki bodo po vseh območnih lovskih zvezah terjale enako znanje.
Novim lovcem bodo spričevala in lovske izkaznice podelili jeseni na krajši slovesnosti z nastopom rogistov in nagovorom predsednika LZ Marjana Gselmana.
Tekst in foto: Marjan Toš
Med praktičnim delom v LD lovski pripavniki sodelujejo pri izgradnji lovskih naprav, tudi visokih prež.
V Zvezi lovskih družin (ZLD) Novo mesto smo v letu 2020 pričeli s teoretičnim delom izobraževanja za lovske pripravnike januarja, kot vsa leta, in po razglasitvi epidemije marca prekinili izvajanje izobraževanja. Upoštevali smo navodila in Uredbe vlade RS ter NIJZ o preprečevanju širjenja COVID-19.
Na teoretični del izobraževanja za lovske izpite so lovske družine prijavile 20 pripravnikov. Večina kandidatov je izhajala iz novomeškega volilnega okoliša; en kandidat pa še iz Kočevske lovske zveze, en iz Lovišča s posebnim namenom in edina ženska med kandidati iz LD Solčava. Ob pregledu dokumentacije je bilo ugotovljeno, da sta dva pripravnika v skladu z veljavno zakonodajo oproščena teoretičnega dela lovskega izpita.
Po prekinitvi predavanj zaradi epidemije COVID-19 je bilo kar nekaj želja in pritiskov, da izobraževanje in izpite opravimo preko video povezav, verjetno jih je spodbudila objava takega izobraževanja na spletni strani LZS. Zato smo LZS zaprosili za navodila, vzpostavili kontakt s predsednikom komisije za izobraževanje pri LZS in poklicali tudi na pristojno ministrstvo. Predsednik komisije za izobraževanje LZS nam je sporočil, da naj počakamo navodila, ki jih pa kar ni bilo. Na ministrstvu so nam odgovorili, da naj se glede teoretičnega dela izobraževanja za lovske pripravnike držimo veljavne zakonodaje in podzakonskih aktov, ki urejajo to področje.
In kaj pravijo veljavni zakonski predpisi o izobraževanju lovskih pripravnikov?
Področni zakon ZDLov-1 ureja opravljanje lovskega izpita v prvem odstavku 61. člena in določa, da opravljanje lovskih izpitov organizira LZS. Lovski izpit obsega v skladu s tretjim odstavkom 61. člena praktični in teoretični del. Sedmi odstavek 61. člena ZDLov-1 določa, da podrobnejše pogoje za opravljanje lovskega izpita predpiše minister, pristojen za divjad in lovstvo.
Način opravljanja lovskega izpita določa Pravilnik o pogojih za opravljanje lovskega izpita in obliki dokazila o opravljenem lovskem izpitu (Uradni list RS, št. 3/06 in 37/07. Pravilnik v prvem odstavku 4. člena določa, da tečaje usposabljanja za pripravo na teoretični del lovskega izpita organizira LZS. V okviru prenesenih nalog pa je LZS to nalogo prenesla na območne lovske zveze. Na podlagi prvega odstavka 5. člena pravilnika opravljajo kandidati teoretični del lovskega izpita pred tričlanskimi izpitnimi komisijami, ki jih imenuje minister, pristojen za divjad in lovstvo.
Izvajanje praktičnega in teoretičnega dela lovskega izpita na podlagi 7. člena Pravilnika podrobneje določajo Navodila za izvajanje praktičnega in teoretičnega dela lovskega izpita ter vodenje evidenc, ki jih je sprejel Upravni odbor LZS 21. 1. 2007, ki jih je podpisal tudi direktor Zavoda za gozdove Slovenije.
Navodila v 10. členu določajo, da poteka tečaj teoretičnega usposabljanja kandidatov za lovski izpit po programu, ki so ga skupaj pripravili LZS, ZGS in pedagoške ustanove ter obsega teme iz priloge tri. Izvedbo teoretičnega usposabljanja ureja 11. člen Navodil, preverjanje znanja določa 12. člen Navodil, v skladu s katerim predavatelji teoretičnega dela po podani snovi iz njihovega predmeta preverjajo znanje kandidata in vpišejo v evidenco opravljenih preverjanj znanja. 13. člen Navodil določa, da lahko kandidat pristopi k lovskemu izpitu potem, ko uspešno opravi vsa preverjanja znanja po predmetih. Kandidat za lovski izpit opravlja izpit pred izpitno komisijo, ki preverja znanje. Način preverjanja znanja kandidatov za lovski izpit ureja 14. člen Navodil, ki določa, da predavatelji in člani izpitne komisije izberejo način preverjanja znanja po lastnem preudarku, ki mora biti znano pred začetkom predavanj.
Iz navedenega je jasno, da iz obstoječe zakonodaje izhaja, da naj bi bila predavanja, preverjanje znanja in lovski izpit opravljena v klasični obliki.
Predavanja, preverjanja in lovski izpit v živo, kot v preteklih letih
Torej, če želimo v izrednih razmerah opraviti izobraževanje na daljavo, je potrebna sprememba podzakonskih aktov. LZS izvaja izobraževanje pripravnikov v sodelovanju z zunanjimi deležniki, kar pa pomeni, da mora tudi odločitve kot so izobraževanje na daljavo sprejemati v dogovoru z njimi. Vsekakor bi bilo potrebno, če bi resorno ministrstvo izdalo pozitivno mnenje za izobraževanje na daljavo, dopolniti Navodila za izvajanje praktičnega in teoretičnega dela lovskega izpita ter vodenje evidenc z odstavkom, da se v času epidemije ali izrednih razmer lahko predavanja, preverjanje znanja in lovski izpiti opravijo na daljavo, s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije.
Država je zaradi preprečevanja širjenja epidemije s COVID-19 uredila izobraževanje v izobraževalnih institucijah na daljavo tako, da je spremenila predpise. Glede na nastalo situacijo in veljavno zakonodajo in Navodila pa nam ni preostalo drugega, kot da izvedemo predavanja, preverjanje znanja iz posameznih predmetov in lovski izpit na način, kot smo ga opravili v preteklih letih.
Tako smo po prekinitvi izobraževanja počakali na rahljanje ukrepov zaradi COVID-19 in nadaljevali z izobraževanjem v maju. Razred smo razdelili na dve skupini po devet slušateljev, tako smo zagotovili zadostno medsebojno razdaljo med slušatelji, uvedli smo obvezno nošenje mask, razkuževanje rok, miz in stolov ter prezračevanje prostorov. Skratka upoštevali smo priporočila NIJZ. Tako smo opravili zadnja tri predavanja in tudi izpite v klasični obliki.
Zaključni izpitni test in ustne izpite so pripravniki opravili 23. maja pred izpitno komisijo, ki ji je predsedoval Franc Jarc. Člana izpitne komisije sta bila še Miran Bartol iz ZGS in Bojan Avbar. Po mnenju izpitne komisije so kandidati pokazali veliko znanja iz biologije in ekologije divjadi, zakonodaje ter načrtovanja in upravljanja z divjadjo in loviščem. Z znanjem so izstopali trije kandidati, in sicer Blaž Režek iz LD Mirna peč, Dejan Progar iz LD Padež in RokMežnar iz LD Trdinov vrh, ki so prejeli v spomin knjige s posvetilom.
Svečano podelili spričevala in lovske izkaznice
Novim lovcem smo 29. maja podelili spričevala in lovske izkaznice. Vsak tečajnik je dobil praktično darilo. Svečanost je potekala v prijetnem vzdušju v pritličnih prostorih stavbe ZLD Novo mesto na Seidlovi cesti 6 v Novem mestu. V tem prostoru ZLD Novo mesto je postavljena razstava lovske likovne kolonije, ki jo je naša zveza organizirala lani, slikovni pregled vseh sedmih lovskih taborov mladih, ki smo jih zelo uspešno organizirali ter razstava pokalov in slik strelske ekipe ZLD Novo mesto, ki dosega najvišja mesta na državnih strelskih tekmovanjih.
O dejavnosti ZLD Novo mesto, o lovski organizaciji, o lovskem izobraževanju, lovski kulturi, o varovanju narave in živali ter o našem delu na navedenih področjih je ob zaključku spregovoril predsednik Franc Jarc. Novim lovcem je zaželel veliko sreče v lovskih vrstah in jim čestital za opravljeni lovski izpit. Lepim željam so se v nagovorih pridružili tudi ostali člani izpitne komisije in predavatelj Bojan Avbar, predavatelj ter referent za izobraževanje Marjan Jenko in vodja tečaja Stane Gabrijel.
Za ohranitev spomina na prijeten dogodek smo zaprosili znanega novomeškega fotografa MarkaKlinca, ki je dogodek ovekovečil s fotografijami, ki so jih dobili lovci še isti večer. Novi lovci so zaključek pripravili v gostišču Pugelj, na katerega so povabili tudi predavatelje in izpitno komisijo, za kar se jim v imenu povabljenih lepo zahvaljujem.
Lovci, srečno pri izvajanju vašega plemenitega poslanstva. Spoštujte ter varujte naravo in divjad ter nikoli ne pozabite določil Etičnega kodeksa slovenskega lovca.
V skladu s pogodbo o sodelovanju med Slovensko vojsko ter Lovsko zvezo Slovenije se vsako leto pripravi letni načrt sodelovanja, s katerim se določijo konkretne aktivnosti, ki jih pogodbeni stranki v obojestransko korist nameravata izpeljati v določenem letu.
Fotografije: Primož Komac
Tako se je v jeseni 2019 na Lovsko zvezo Slovenije obrnila tudi Lovska družina Čezsoča s prošnjo, da se v letni načrt sodelovanja za leto 2020 vključi prevoz bivalnega kontejnerja z letališča Bovec na planino Polovnik. Obstoječi bivak na planini Polovnik je namreč postal neuporaben, za komercialni prevoz novega kontejnerja, ki naj bi ga nadomestil, pa lovska družina ni imela dovolj sredstev.
Predlog lovske družine je bil na Lovski zvezi Slovenije sprejet brez pripomb, prevoz vključen v letni načrt sodelovanja, po njegovem podpisu pa je bila lovska družina o tem tudi obveščena. Sam prevoz je bil načrtovan v zgodnjem poletju, ko v visokogorju skopni sneg, čeprav v letošnjem letu težav s snegom ni bilo. Zato se je lovska družina v začetku maja obrnila na Slovensko vojsko s prošnjo, da se prevoz opravi. Vse podrobnosti so bile dogovorjene v rekordnem času, brez vseh zapletov in brez kakršnih koli odlašanj, tako da je bil prevoz opravljen že 18. maja.
Lovska družina Čezsoča ima tako na planini Polovnik nov kontejner, preurejen v manjšo lovsko kočo, ki bo članom in njihovim gostom služil za izvajanje lova v visokogorju, torej za opravljanje javnih nalog, ki jih Lovska družina Čezsoča v imenu države opravlja v javnem interesu.
Na poti od predloga za opravo prevoza do samega prevoza Lovska družina Čezsoča ni naletela na niti eno oviro. Izredno kooperativnost so pokazali tako predstavniki Lovske zveze Slovenije, kot tudi predstavniki Slovenske vojske, saj so se vsi držali danih obljub in dogovorjenih rokov. Nad samo izvedbo smo bili navdušeni, saj je posadka helikopterja na dokaj zahtevnem mestu kontejner na centimeter natančno položila na štiri manjše stebričke, ki smo jih zabetonirali pred tem.
Člani Lovske družine Čezsoča smo tako o Slovenski vojski ter njenem sodelovanju s civilno sfero dobili resnično dober vtis.
Po objavi javnega poziva za sodelovanje lovskih družin pri zbiranju gradiva za drugo, dopolnjeno izdajo zbornika Slovenski lovci v vojni za Slovenijo 1991, se je na LZS in predsednika Komisije za pripravo ponatisa zbornika obrnilo veliko lovcev, ki jih je zanimalo, kako naj posredujejo podatke o udeležbi.
Foto: Marjan Toš
Mnogi so spraševali, kje dobijo potrdila o statusu vojnega veterana, in kje lahko dobijo uradne sezname, da so bili udeleženci vojne. Zaradi množice tovrstnih vprašanj in v izogib slabi volji, da smo koga izpustili iz seznamov udeležencev osamosvojitvene vojne, vnovič prosimo vse lovske družine, da se dejavno vključijo v zbiranje gradiva.
Upoštevali bomo namreč le uradno prejete sezname (tudi dopolnitve že objavljenih seznamov iz prve izdaje zbornika leta 2016) in ne pisem posameznih lovcev. Vljudno prosimo vodstva vseh LD in še zlasti njihove tajnike, da se v roku za zbiranje gradiva in podatkov potrudijo in tako preprečijo napake in krivice, ki bi se lahko zgodile, če kdo ne bi bil uvrščen na seznam udeležencev vojne, kljub temu, da ima za to ustrezno potrdilo upravnega organa in status veterana vojne za Slovenijo.
Podatke za lovce zberejo lovske družine
LD naj zberejo tudi podatke za lovce, ki so v vojni sodelovali, a veteranskega statusa, kot ga določa veljavni zakon, nimajo. To bo ustrezno označeno, kot smo to storili že v prvi izdaji publikacije. Ne želimo ponoviti pomanjkljivosti, ki so posledica dejstva, da se veliko LD leta 2015 in 2016 ni odzvalo na povabilo k sodelovanju, nekatere pa so poslale nepopolne in napačne sezname, tako da smo se v uredništvu soočali z mnogimi dvomi, kaj s objaviti in česa ne.
Zdaj je napočil čas, da nam tiste LD, ki tega še niste storile, posredujete preverjene in točne sezname vaših članov, ki so bili udeleženci vojne za Slovenijo. V seznamih posebej označite tiste, ki imajo status veterana vojne za Slovenijo. Na sezname lahko uvrstite tudi pokojne člane, če so ti aktivno sodelovali v osamosvojitveni vojni.
Ne morejo pa biti na seznam uvrščeni tisti, ki so sicer bili udeleženci vojne, a so v lovske vrste vstopili po brionskem sporazumu leta 1991, torej po vojni in v njej niso sodelovali tudi kot člani lovske organizacije.
Podatke nam, prosim, posredujte le v elektronski obliki, najkasneje do 15. oktobra 2020, na naslovlzs@lovska-zveza.sis pripisom »za ponatis zbornika 1991«.
V drugi, dopolnjeni izdaji ne bomo ponavljali kronoloških povzetkov, ki so bili objavljeni v prvi izdaji zbornika. Ti sestavki ostanejo nespremenjeni, razen, če bi ugotovili večje vsebinske spodrsljaje. Te napake bomo odpravili. Z veseljem pa pričakujemo od LD tudi dokumentarno ali fotografsko gradivo, ki se nanaša na to obdobje, in ki še ni bilo objavljeno – torej izvirnike še neobjavljenih dokumentov ali fotografij. Pri fotografijah obvezno navedite avtorstvo, pri dokumentih pa arhivsko hrambo (npr.: Poziv za sodelovanje v lovcev v obveščevalni skupini LD …xy…; arhiv LD xy).
Povabilo za sodelovanje seveda velja vsem lovcem, ki ste leta 1991 stopili na branik domovini z opozorilom, da vse zbrane podatke ali zanimivo gradivo za objavo posredujete vaši matični LD, ki bo gradivo poslala na LZS. Vse gradivo mora biti v elektronski obliki.
mag. Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije in
dr. Marjan Toš, predsednik Komisije za pripravo ponatisa zbornika Slovenski lovci v vojni za Slovenijo 1991
Pred več kot 25-timi leti smo slovenski lovci izredno organizirano in načrtno začeli s čistilnimi akcijami in v nekaj letih gozdove temeljito očistili divjih odlagališč smeti in odpadkov.
Asfaltni odpadki sredi gozda so velika »packarija« in v gozd ne sodijo (Foto: Marjan Toš)
Količine odpadkov so presegale vsa pričakovanja in marsikje so bile pristojne službe nad njimi presenečene. Ponekod je trajalo lep čas, da so jih spravili na primerna odlagališča. Zdaj je divjih odlagališč relativno malo in tudi po Slovenskih goricah se le še občasno in k sreči bolj poredko najdejo novodobne »packarije«, ki ne sodijo v gozdove.
Običajno jih lovci v spomladanskem času pospravijo, ali pa o tem obvestijo pristojne občinske službe. A vedno se najdejo izjeme in ljudje, ki brezbrižno odpeljejo razne, zlasti gradbene odpadke na gozdne ceste. Samo, da se jih znebijo in da za odvoz na urejene deponije ni treba nič plačati.
Tam, kjer so gozdne poti res neprevozne, so včasih selekcionirani gradbeni odpadki celo dobrodošli, zlasti strešna opeka, ki jo uporabijo za podlago, na katero nato navozijo še gramoz. Manj sprejemljivi pa so primeri, ko ljudje na gozdne ceste odpeljejo večje količine odpadnega asfalta. To se je pripetilo tudi sredi velikega gozdnega kompleksa Dobrava blizu Svete Trojice v Slovenskih goricah.
Sprva je kazalo, da bodo odpadni asfalt razdrobili in ga poravnali, a vse do danes iz tega ni bilo nič. Asfalt je ostal na gozdni cesti v smeri proti Zgornji Senarski in je tudi za traktorje prej ovira, kot pa material za cestno podlago. Kdo je večjo količino odpadlega asfalta odpeljal v gozd, se ne ve, ve pa se, da takšni odpadki v gozd ne sodijo.
Na to packarijo opozarjajo tudi mnogi sprehajalci in ljubitelji narave, ki radi obiščejo Dobravo. Na več mestih so tudi opozorilne table občine Sveta Trojica, da v gozdovih ni dovoljeno odlaganje odpadkov. Najbrž jih nekateri namerno spregledajo in to njihovo početje meče slabo luč tudi na ostale lastnike, ki zgledno skrbijo za urejen videz gozdov in tudi gozdnih cest.
29. maja sprejeti Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 daje lovskim družinam možnost prodaje končnemu potrošniku ali obratom za prodajo na drobno do polovice načrtovane količine uplenjene divjadi po posamezni vrsti.
Foto: Pixabay
Brez dvoma gre za pomembno priložnost, da iz uplenjene divjadi iztržimo kaj več, kot to, kar po ponovnem znižanju odkupne cene s strani odkupovalcev dobimo danes.
Zato predstavljamo 50. člen zakona Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19, ki se glasi:
“Lovska družina ali lovišče s posebnim namenom (v nadaljnjem besedilu: lovska organizacija) lahko ne glede na predpis, ki določa majhne količine živil, pogoje za njihovo pridelavo ter nekatera odstopanja za obrate na področju živil živalskega izvora, iz zbiralnice uplenjene divjadi končnemu potrošniku ali obratom za prodajo na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, proda do 50% planiranega letnega odvzema posamezne vrste divjadi iz narave v skladu z letnimi načrti upravljavskih območij, določenih za posamezno vrsto divjadi v lovski organizaciji.”
Ne glede na to, da ta člen izrecno predpisuje da »ne glede na predpis, ki določa majhne količine živil, pogoje za njihovo pridelavo ter nekatera odstopanja za obrate na področju živil živalskega izvora« pa se to nanaša zgolj na količino, torej namesto 20 do 50 odstotkov.
Pravilnik o določitvi majhnih količin živil, pogojih za njihovo pridelavo ter o določitvi nekaterih odstopanj za obrate na področju živil živalskega izvora pa predpisuje:
1. MAJHNE KOLIČINE UPLENJENE DIVJADI OZIROMA MESA DIVJADI
člen
(obseg)
Lovska družina ali lovišče s posebnim namenom (v nadaljnjem besedilu: lovska organizacija) lahko iz zbiralnice uplenjene divjadi končnemu potrošniku ali obratom za prodajo na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, odda največ 20 odstotkov planiranega letnega odvzema posamezne vrste divjadi iz narave v skladu z letnimi načrti upravljavskih območij, določenih za posamezno vrsto divjadi v lovski organizaciji. Podatek o planiranem letnem odvzemu divjadi mora lovska organizacija zagotoviti ob pregledu zbiralnice.
člen
(pogoji)
(1) Lovska organizacije mora za oddajo majhnih količin mesa divjadi zagotoviti, da:
a) usposobljena oseba, kot je določena v Poglavju I Oddelka IV Priloge III, Uredbe 853/2004/ES, opravi pregled trupa in pripadajočih notranjih organov ter izpolni izjavo usposobljene osebe;
b) se trupi divjadi v primeru oddaje obratom prodaje na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, pred oddajo izkož V ta namen mora poleg pogojev iz dela A Priloge I Uredbe 852/2004/ES nosilec živilske dejavnosti zagotoviti:
– prostor ali ločeno mesto za izkoževanje divjadi,
– opremo za odiranje v visečem položaju,
– umivalnik s hladno in vročo vodo ter sterilizator ročnega orodja,
– ločeno skladiščenje izkoženih trupov od neizkoženih, če se takšno skladiščenje v zbiralnici uplenjene divjadi izvaja,
– veterinarski pregled trupov uplenjene divjadi skladno z Uredbo (ES) št. 625/2017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL L št. 139 z dne 30. 4. 2004, str. 206), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) št. 633/2014 z dne 13. junija 2014 o spremembi
Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta in Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta glede posebnih zahtev za predelavo velike divjadi in pregledov divjadi post mortem (UL L št. 175 z dne 14. 6. 2014, str. 6),
– da se trupe divjadi razkosa na največšest osnovnih kosov;
c) so trupi ali meso divjih prašičev in drugih vrst divjadi, dovzetnih za trihinelo, pred oddajo končnemu potrošniku ali obratom za prodajo na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, pregledani na trihinelo v skladu zUredbo (ES) š 2075/2005 Komisije z dne 5. decembra2005 o določitvi posebnih predpisov za uradni nadzor Trihinel v mesu (UL L št. 338 z dne 22. 12. 2005, str. 60), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1114/2014 z dne 21. oktobra 2014 ospremembi Uredbe (ES) št. 2075/2005 o določitvi posebnih predpisov za uradni nadzor trihinele v mesu (UL L št. 302 z dne 22. 10. 2014, str. 46);
č) se vodi evidenca o datumu oddaje, količini in vrsti mesa oddane divjadi.
(2) Izjavo usposobljene osebe o opravljenem pregledu iz točke a) prejšnjega odstavka mora obrat prodaje na drobnohraniti najmanj dve leti.
Pogoji so povsem jasni in njihovo izpolnjevanje je pomembno tudi za javno zdravje. Zato bi bilo nesmiselno iskati bližnjice in tako kupce kot svojo lovsko družino izpostavljati neporebnim tveganjem.
Po sprejetju Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu (Ur. list RS, št. 65/20; ZDLov-1C) prejemamo veliko vprašanj glede postopka priznavanja tujih lovskih izpitov državljanom članic EU, z namenom pridobitve slovenskega lovskega izpita. Zato v dogovoru z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) podajamo naslednje pojasnilo.
Foto: arhiv LZS
Osmi odstavek ZDLov-1C določa, da se kandidatom, ki so opravili lovski izpit pri organizacijah, ki imajo v državah članicah Evropske unije javno pooblastilo za opravljanje lovskega izpita, izda na podlagi potrdila o opravljenem lovskem izpitu in opravljenem preizkusu znanja s področja lovske zakonodaje, spričevalo o opravljenem lovskem izpitu.
Spričevalo o opravljenem lovskem izpitu izda komisija, ki jo je imenoval minister/-ica, pristojna za divjad in lovstvo (v nadaljevanju: komisija).
Kandidat, ki je opravil lovski izpit pri organizaciji, ki ima v državi članici Evropske unije javno pooblastilo za opravljanje lovskega izpita in želi, da se mu prizna izpit v skladu z ZDLov-1C (slovenski lovski izpit) mora v prvi vrsti predložiti komisiji uradno potrdilo o opravljenem lovskem izpitu, izdano s strani organizacije, ki ima v državi članici Evropske unije javno pooblastilo za opravljanje lovskega izpita.
Če komisija ugotovi, da ima kandidat ustrezno potrdilo o opravljenem izpitu, ga o tem obvesti in kandidat lahko pristopi k opravljanju preizkusa znanja s področja slovenske lovske zakonodaje, ki ga v skladu z javnim pooblastilom iz tretje alineje 22. člena, v povezavi s prvo alinejo tretjega odstavka 21. člena ZDLov-1C organizira Lovska zveza Slovenije.
S predložitvijo obeh potrdil:
o opravljenem lovskem izpitu pri organizaciji, ki ima v državi članici Evropske unije javno pooblastilo za opravljanje lovskega izpita in
o opravljenem preizkusu znanja s področja slovenske lovske zakonodaje
lahko kandidat zaprosi komisijo za izdajo spričevala o opravljenem lovskem izpitu. Kandidati morajo vlogo poslati na LZS.
Lovska zveza Slovenije in Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje organizirata Dneve lovskega strelstva 2020. Rok za prijavo strelcev na e-naslov lzs@lovska-zveza.si je 10. avgust 2020.
Foto: Slavko Komlanc
Tekmovalci bodo tekmovali po pravilih o izvedbi lovskih strelskih prireditev.
Državno prvenstvo v strelski kombinaciji za veterane in super veterane
Volilni okoliši lahko prijavijo pet strelcev v starostni kategoriji in ekipo treh strelcev iz prijavljenih strelcev, ki zastopajo volilni okoliš. Na državno prvenstvo 2020 v strelski kombinaciji za veterane in super veterane so vabljeni tudi državni prvaki 2019. Prvenstvo bo potekalo na strelišču Gaj – Pragersko 4. septembra, z začetkom ob 8. uri.
Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2020
Volilni okoliši lahko prijavijo deset strelcev (ženske, mladinci, člani in veterani, super veterani) in ekipo treh strelcev iz prijavljenih strelcev, ki zastopajo volilni okoliš. Na državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2020 so vabljeni tudi državni prvaki 2019. Prvenstvo bo potekalo na strelišču Gaj – Pragersko 5. in 6. septembra, z začetkom ob 8. uri. DP traja dva dni in obsega 2 x trap, 2 x compak, ena serija krogla 100 m (srnjak, lisica, gams in merjasec) in ena serija krogla 100 m (srnjak, lisica, gams in bežeči merjasec).
Sejem orožja, optike in lovske opreme, predavanja in vodeni ogledi za pripravnike
Uradni trening na strelišču Gaj – Pragersko bo 3. septembra, z začetkom ob 9. uri. V času Dnevov lovskega strelstva 2020, od 3. do 6. septembra, se bo v prostorih strelišča Gaj – Pragersko odvijal sejem orožja, optike in lovske opreme, v soboto, 5. septembra pa predavanja o balistiki, optiki in orožju. Pripravniki bodo imeli vsak dan, ob 10. uri, voden ogled prireditve. V času Dnevov lovskega strelstva bodo potekala tudi tekmovanja v dobrodelne namene.
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Na ogled je nova, majska oddaja o lovstvu, oddaja Dober pogled.
V tokratni oddaji boste obiskali kmetijo pri Praprotnik v Gornjih Novakih, spoznali boste, kako poteka spletno izobraževanje lovcev in se sprehodili po naravnem rezervatu izliva Soče. Ogledali si boste lahko drugo zgodbo iz serije Zgodbe lovcev in za konec pogledali v poštni predal.
Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je danes v Loškem potoku skupaj s starešino LD Loški Potok Stankom Anzeljcem na prostost izpustil risa Borisa, ki so ga konec aprila pripeljali iz Romunije.
Enoletni Boris je po Goruju in Katalinu tretji ris, ki je v okviru projekta LIFE Lynx izpuščen v Sloveniji. Ris je bil pred izpustom v naravo precej nemiren, ob odprtju obore pa je v diru pobegnil v gozd. Želimo mu srečno življenje v Sloveniji in naj uspešno širi svoje gene pri nas!
Projekt LIFE Lynx si prizadeva za okrepitev slovenske in hrvaške populacije risov, ki sta ogroženi zaradi posledic parjenja v sorodstvu, z doseljevanjem risov iz Romunije in Slovaške. Cilj projekta je v obstoječo populacijo vključiti vsaj 14 živali – deset v Sloveniji in štiri na Hrvaškem.
Državna vzrejna komisija za barvarje je 30. maja načrtovala državno uporabnostno preizkušnjo v delu po krvni sledi v LD Sinji vrh. Zaradi ukrepov, povezanih s COVID-19, je preizkušnja prestavljena na soboto, 27. junija.
Foto: arhiv LKD Celje
Državna uporabnostna preizkušnja v delu po krvni sledi bo potekala v Sinjem vrhu, skupaj z LKD Bela krajina in LD Sinji vrh. Zadnji rok prijave je 20. junij.
Lovska kinološka društva prosijo, da o spremembi termina obvestijo vodnike barvarjev, da se bodo lahko na preizkušnjo prijavili zainteresirani vodniki. Na preizkušnji lahko sodelujejo barvarji, ki imajo opravljeno uporabnostno preizkušnjo po umetni krvni sledi.
Vodniki morajo na e-naslov: vercko.jozef@gmail.com poslati obojestransko skeniran rodovnik in podatke vodnika. Preizkušnja bo izvedena če bo prijavljenih najmanj sedem vodnikov. Prav tako je omejeno število udeležencev na 14.
Vse informacije dobite na pri Bojanu Deberšku na GSM 041 730 551 in Jožefu Verčku na GSM 068 166 863.
Predlog tretjega zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19, ki ga bo državni zbor obravnaval v petek, 29. maja, prinaša rešitev težav s prodajo divjačine ter omogoča brezplačni zakup zaraščenih zemljišč v lasti Republike Slovenije.
Fotografija je simbolična: Marjan Toš
Ukrep v zvezi z brezplačnim zakupom zaraščenih zemljišč v lasti države določa, da lahko Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov v brezplačni zakup za dobo 10 let odda kmetijska zemljišče v zaraščanju, drevesa in grmičevje ali kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem. S tem bo kompenzirana vrednost vlaganj zakupnikov v vzpostavitev kvalitetnejših kmetijskih zemljišč. Ukrep velja za vsa kmetijska zemljišča navedene rabe, ki bodo dana v zakup do konca leta 2020.
Zakon prinaša tudi rešitev težav s prodajo divjačine z neposredno oddajo uplenjene divjadi lovski družini ali lovišču. Tako se lahko končnemu potrošniku proda do 50 % načrtovanega letnega odvzema določene divjadi iz narave.
Brezplačni zakup zaraščenih zemljišč v lasti države
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov upravlja s kmetijskimi zemljišči v lasti Republike Slovenije. Večino kmetijskih zemljišč uspešno odda v zakup, kmetijska zemljišča v zaraščanju pa v zakup odda težje. Rešitev je brezplačni zakup vseh kmetijskih zemljišč, ki so bila na dan 1. januar 2020 zaraščena, porasla z drevesi in grmičevjem ali porasla z gozdom.
Na tak način se bodo zemljišča oddala v brezplačni zakup, s tem pa bo kompenzirana tudi vrednost vlaganj zakupnikov v vzpostavitev kvalitetnejših kmetijskih zemljišč. Ukrep velja za vsa kmetijska zemljišč, navedene rabe, ki jih bo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS dal v zakup do konca leta 2020.
Brezplačni zakup za leto 2020 se šteje kot državna pomoč, in sicer kot začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19. Zgornja meja je 100.000 EUR na posameznega primarnega kmetijskega proizvajalca.
Možnost neposredne oddaje uplenjene divjadi
Zaradi izrednih razmer in ukrepov, ki so bili izvedeni za preprečevanje širjenja COVID-19 imajo upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom velike težave s prodajo divjačine. Največji odkupovalec divjačine v Sloveniji je v mesecu aprilu, razen redkih izjem, celo odpovedal celoten odkup divjačine. Ob tem se je izkazala ranljivost sistema odkupa slovenske divjačine, ki je v veliki večini vezana zgolj na enega odkupovalca.
Zaradi omejitev v 12. členu Pravilnika o določitvi majhnih količin živil, pogojih za njihovo pridelavo ter o določitvi nekaterih odstopanj za obrate na področju živil živalskega izvora (Ur. list RS, št. 96/14) lahko upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom končnemu potrošniku ali obratom za prodajo na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, oddajo največ 20 % načrtovanega letnega odvzema posamezne vrste divjadi iz narave.
Oddaja ostale divjačine, razen lastnega odkupa, je tako onemogočena. Navedeno je še posebej pomembno v primeru divjega prašiča, saj upravljavci lovišč intenzivno lovijo divje prašiče z namenom znižanja populacije le-teh. Znižanje številčnosti populacije divjega prašiča je namreč glavni preventivni ukrep za zmanjšanje vnosa afriške prašičje kuge, nadzora bolezni in izkoreninjenja te bolezni, ko se le ta pojavi. S sprejemom tega člena bo tako zagotovljena večja ponudba divjačine na slovenskem trgu.
Pod geslom “Skrbno z gozdom!” se danes začenja teden gozdov. Poudarek Tedna gozdov 2020 je primerno obnašanje v gozdu, zapisano v gozdnem bontonu.
Foto: Urša Kmetec
Med epidemijo COVID-19 se je obisk gozdov bistveno povečal, z njim pa tudi smetenje in odlaganje odpadkov, prav tako vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju in hoja izven urejenih poti, še posebej na območju gozdnih in pragozdnih rezervatov.
Obiskovalce gozdov pozivamo, naj se držijo pravil, zapisanih v Gozdnem bontonu.
V okviru tedna gozdov, ki poteka med 25. in 31. majem, bodo po Sloveniji potekale različne prireditve, nekatere izmed njih so:
25. – 31.
Po Sloveniji
Ozaveščevalne akcije o gozdnem bontonu ter veljavni zakonodaji in predpisih
25. – 31.
Območje OE ZGS Novo mesto, OE ZGS Brežice
Ozaveščanje o hoji po urejenih poteh na območju Kočevskih pragozdov Rajhenavski rog in Krokar ter v Krakovskem gozdu
25. – 31.
Pohorje – območje OE ZGS Slovenj Gradec
Ozaveščanje o problematiki vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju
28.
Loški potok
Izpust risa Borisa v naravo
Izpusta risa Borisa v Loškem potoku se bodo udeležili tudi predstavniki Lovske zveze Slovenije.
Ko vstopamo v gozd, se zavedamo, da smo v gozdu gostje – vsak gozd ima lastnika.
Vožnja je v gozdu dovoljena le po cestah, če poseben znak tega ne prepoveduje. Ne parkirajte vozil kjerkoli, ampak vprašajte za dovoljenje lastnika zemljišča. Še posebej bodite pozorni na prevoznost gozdnih vlak in dostopnost skladišč lesa. Gorsko kolesarjenje in ježa sta dovoljena le na označenih gozdnih vlakah in gozdnih poteh.
Pešpoti v gozdu nas vodijo in nam odstirajo zanimivosti iz zakladnice narave. Uporabljajte jih in ne hodite po brezpotjih. Kažipote, oznake, ograje, klopi in druge naprave ohranite nepoškodovane za prihodnje obiskovalce gozda.
Gozd je za lastnika vir dohodka. V njem potekajo sečnja in spravilo lesa ter gozdno-gojitvena dela. Izogibajte se deloviščem, ostanite na varni razdalji ter upoštevajte znake in morebitna navodila gozdnih delavcev.
Ne uničujte rastja. Gozdno cvetje, gobe, plodovi in mah so nujni za biotsko raznolikost življenja v gozdu, zato je njihovo nabiranje omejeno s predpisi. Okrasna drevesa za praznike kupujte na trgu in bodite pozorni, da so v skladu s predpisom opremljena z nalepko.
Smeti in odpadkov ne puščajte v gozdu. Odnesite jih v smetnjak oziroma na urejeno odlagališče. Bodite prijazni do narave in odnesite še morebitne druge smeti.
Ogenj, ki uide nadzoru, lahko uniči drevesa, druge rastline in živalski svet. V gozdu je dovoljeno kuriti le na kurišču, urejenem v skladu s predpisi varstva gozdov in protipožarnega varstva.
Gozdne živali so zelo plašne in se pred človekom umaknejo. Ne vznemirjajte jih s hrupom po nepotrebnem. Psi morajo biti pod skrbnim nadzorom.
Drevesa in grmi so živa bitja, zato jih spoštujte in ne poškodujte. Izogibajte se gozdnih površin, ki so bile pomlajene s sadikami gozdnega drevja.
Voda je dragocena, gozd jo čisti, zadržuje in jo pomaga ohranjati pitno. Cenite to vlogo gozda in ne spuščajte škodljivih snovi v vodo ali gozdna tla.
47. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov (SLPZR), ki naj bi potekalo 6. junija, v Medvodah, je prestavljeno na jesen.
Srečanje je organizacijski odbor 47. SLPZR zaradi razmer, povezanih s COVID-19, na dopisni seji prestavil na nadomestni, jesenski termin.
Predvidoma bo srečanje izvedeno v soboto, 17. oktobra 2020, če bodo zagotovljeni vsi pogoji (prostor, denarna sredstva in vladni odloki za preprečitev širjenja epidemije COVID-19).
Vlada je 14. maja preklicala epidemijo COVID-19, ki je bila razglašena 12. marca 2020. To pomeni, da se spreminja tudi veljavnost interventnih ukrepov, vendar se ukrepi, ki so bili sprejeti na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih še vedno uporabljajo. Tako je med drugim z Odlokom o začasni splošni omejitvi zbiranja ljudi na javnih krajih in mestih v RS, ki je pričel veljati 18. maja, še vedno omejeno zbiranje več kot 50 ljudi na javnih krajih in mestih.
Foto: Marjan Toš
Občni zbori
Izvedba občnih zborov lovskih družin se po našem mnenju ne šteje za zbiranje ljudi na javnem kraju in mestu, ker gre za zaprti (vabljeni) krog ljudi, in ni podvržena omejitvi navedenega odloka. Skratka, je izvedena v lovskem domu, ki ni javni kraj.
Kljub temu predlagamo upoštevanje splošnih navodil in priporočil Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (NIJZ) za zamejitev širjenja virusa bolezni COVID-19, to je zagotoviti zadostno varnostno razdaljo med udeleženci in uporabo zaščitnih sredstev. Če občni zbor traja več kot eno uro, je potrebno prostore v tem času tudi prezračiti.
Pristrelitve
Pod enakimi pogoji se lahko izvajajo tudi pristrelitve in druga dela v lovišču. Z nekaj organizacijskimi prijemi (razporejanje lovcev na časovne termine, klicanje posameznika na strelsko mesto) je veliko LD že izvedlo pristrelitve, zato predsednik LZS ne bo podaljšal veljavnosti nastrelitve, ki sicer velja do 31. maja 2020!
Tekmovanja
S 23. majem se sproščajo omejitve na področju športnih programov, tako se lahko ponovno izvajajo športne dejavnosti v športnih objektih in na površinah za šport v naravi (tudi v športnih objektih, ki so sestavni del vzgojno-izobraževalnih zavodov). Vadba je dovoljena registriranim športnikom, prav tako je dovoljena prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, obštudijska športna dejavnost, šport invalidov, športna rekreacija in šport starejših. Dovoljeno je tudi izvajanje vseh športnih tekmovanj do vključno državne ravni, in sicer v panogah, ki imajo evidentiran uradni tekmovalni sistem, za zdaj brez prisotnosti gledalcev.
Vse obiskovalce narave želimo opozoriti, da v teh dneh srne polegajo svoje mladiče. Čeprav morda mladič, ki je sam v visoki travi, deluje izgubljeno, je njegova mama v bližini! Kmetovalce pa naprošamo, da so še posebej previdni pri košnji, saj je tudi ta vse prevečkrat usodna za nebogljena bitja.
Ne dotikaj se me, moja mama je v bližini!
V spomladanskem času, ko ima veliko živali mladiče, odsvetujemo sprehajanje s psi po gozdu. Pse moramo imeti vedno pod nadzorom, ne le zato, ker tako predpisuje zakon, ampak ker lahko spuščeni psi preganjajo divjad in jo poškodujejo.
Srne praviloma polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih. Ko iščejo hrano, mladiče odložijo v visoko travo oziroma kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Čeprav morda mladič deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini. Mladičev se ne dotikajte, sploh pa ne z golimi rokami, saj tako prenesete svoj vonj na mladiča in s tem povzročite nepopravljivo škodo. Srna takšnega mladiča zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več.
Na Lovski zvezi Sloveniji lahko dobite brezplačne plakate, ki opozarjajo, da v tem obdobju srne polegajo mladiče.
Previdno pri košnji!
Nevarnost, ki v tem obdobju preti številnim prostoživečim živalim, je košnja. V letu 2019 je bilo evidentiranih 589 primerov pokošenih srn, v letu 2018 pa 636. Gre le za evidentirane pokose, njihovo število je zagotovo nekajkrat višje od uradne statistike.
Pred samo košnjo je zato priporočljivo s šolanim psom preiskati travnike, v zadnjih letih jih vse več uporablja drone s termo kamero. Košnjo začnemo na sredini travnika in nadaljujemo proti robu ter tako preprečimo divjadi, da bi se nagonsko pritajila na mestu. S pomočjo pokošenih šopov trave lahko mladiča srnjadi, če je to potrebno, prenesemo v primerno kritje v bližini. Pri košnji zadnjih pasov je priporočljivo zmanjšati hitrost košnje, da se lahko prostoživeče živali še pravočasno umaknejo na varno.
Kmetovalcem svetujemo, da pri košnji uporabljajo tudi svetlobna ali zvočna odvračala. Če med pokošeno travo, ki naj bi kasneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, krma v krogu cca 40 cm, za živino ni primerna. Ob zaužitju takšne krme lahko živina resneje oboli ali celo pogine.
Delegacija Zveze lovskih družin Prekmurja (ZLDP) je 7. maja obiskala Splošno bolnišnico Murska Sobota in donirala 900 zaščitnih mask.
Foto: Danijela Skledar
Predstavniki ZLDP, ki so jo predstavljali predsednik Ludvik Rituper in člana UO ZLDP Anton Bensa in dr. Arpad Köveš, so obiskali vodstvo Splošne bolnišnice Murska Sobota v Rakičanu in donirali 900 zaščitnih mask (500 kosov navadnih 3 slojnih medicinskih mask ter 400 zaščitnih mask KN95-FFP2).
Predstavnike ZLDP je sprejelo vodstvo bolnišnice, in sicer direktor Bojan Korošec, dr. med. spec. int., strokovni direktor prim. asist. Daniel Grabar, dr. med. spec. ter pomočnik direktorja za poslovne zadeve Marjan Maček, univ. dipl. ekon.
Po krajšem pogovoru in izmenjavi mnenj, predvsem o razmerah v času epidemije COVID-19 na področju Pomurja, se je direktor Korošec v imenu bolnišnice zahvalil ZLDP in prekmurskim lovcem za donacijo in poudaril pomen tovrstnih akcij s strani nevladnih organizacij, društev in tudi posameznikov.
V odloku je med drugim zapisano, da morajo športniki in strokovni sodelavci v športu pri izvajanju procesa športne vadbe ves čas ohranjati najmanj 2 metra razdalje do drugih oseb. Upoštevati morajo vsa navodila ministrstva, pristojnega za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (TUKAJ).
Izvajanje športnih tekmovanj je dovoljeno do vključno državne ravni, v individualnih športnih panogah, ki imajo evidentiran uradni tekmovalni sistem v skladu z ZŠpo-1.
Prisotnost gledalcev na športnih tekmovanjih ni dovoljena. Organizator športnega tekmovanja pa mora zagotoviti, da so v prostoru le osebe, ki so nujno potrebne za izvedbo tekmovanja (tekmovalci, sodniki, trenerji, zdravstveno osebje, nujno spremljajoče osebje, kot na primer zapisnikar, računalničar).Foto: Slavko Komlanc
V majski številki revije Lovec ste lahko na straneh 245 in 246 prebrali kratko novico o izpustu risa Katalina iz prilagoditvene obore. V prispevku smo povzeli informacije o izpustu, ki je bil 31. marca na Snežniku, poleg tega pa se je v prispevek prikradel tudi prvoaprilski škrat.
Po izpustu, 1. aprila, so partnerji projektne skupine LIFE Lynx objavili šaljiv prispevek o vrnitvi risa skupaj z risinjo v prilagoditveno oboro, kar pa ni res. Ris se v oboro ni vrnil, ampak se je odpravil proti jugu, čez Brkine na Hrvaško ter se nato vrnil v Slovenijo. Trenutno se nahaja na območju Rakitne. Za napako v prispevku se opravičujemo, Katalinu pa želimo, da bi zares čim prej našel kakšno risinjo.
Poslanci državnega zbora so na včerajšnji seji z 72 glasovi za in nobenim proti podprli novelo Zakona o divjadi in lovstvu, ki bo začela veljati dan po objavi v Uradnem listu RS.
Foto: Urša Kmetec
V njej je določeno prehodno obdobje za poplačilo škode po šakalu, ki bo po objavi v Uradnem listu RS postal lovna vrsta. V prehodnem obdobju petih let pa bo za škodo, ki jo bo povzročal, odškodninsko odgovarjala država, in ne upravljavci lovišč.
V noveli je jasna razmejitev pristojnosti ministrstva, ki lahko dovoli izredni poseg, in pristojnosti lovskega inšpektorja, ki odreja odstrel iz nujnih razlogov. Načrti lovsko-upravljavskih načrtov bodo po novem dvoletni in nič več enoletni.
Kandidatom, ki so na srednji gozdarski šoli ali na višji strokovni šoli oziroma v okviru visokošolskega izobraževanja uspešno opravili izpit s področja biologije in ekologije prostoživečih živali, patologije divjadi ali lovstva po programu, ki obsega vsebine, primerljive programu teoretičnega dela lovskega izpita, ne bo treba opravljati teoretičnega dela lovskega izpita iz navedenih področjih, morali pa bodo opraviti izpit s preostalih področjih in praktični del izpita v lovišču oz. lovišču s posebnim namenom.
Kandidatom, ki so opravili lovski izpit pri organizacijah, ki imajo v državah članicah EU javno pooblastilo za opravljanje lovskega izpita, se bo na podlagi potrdila o opravljenem lovskem izpitu in opravljenem preizkusu znanja s področja lovske zakonodaje izdalo spričevalo o opravljenem lovskem izpitu.
Ogledate si lahko novo, aprilsko oddajo Dober pogled, ki je nastala v času epidemije covid-19.
V aprilski oddaji si lahko ogledate prispevke o delovanju Lovske zveze Slovenije in lovcev v tem času. Spregovorili so predsednik LZS mag. Lado Bradača, dr. Srečko Felix Krope in Marko Leban iz LD Ljubinj. Ogledate si lahko prvo zgodbo iz serije Zgodbe lovcev in spoznate novo rubriko oddaje, imenovano Poštni predal.
Oddaja je na ogled TUKAJ ali na našem Youtube kanalu.
V Evropskem parlamentu so skušali v okviru ukrepov EU za boj proti pandemiji COVID-19 doseči spremembo predloga resolucije o “usklajenem ukrepanju in njenih posledicah”, ki bi imele močan negativen vpliv na lovstvo v EU in širše.
Foto: Pixabay
Predlagali so prepoved trgovanja in uživanja mesa prostoživečih živali, torej tudi divjadi. Predlog (amandma 79) je predstavila evropska skupina Združena levica/Nordijska zelena levica. V njem je poudarila, da trgovanje in gojenje prostoživečih živali povečuje tveganje za javno zdravje in združuje kritične dejavnike za pojav zoonoz.
Komisijo in države članice EU je pozvala, naj zagovarjajo prepoved trgovanja z divjimi živalmi in uporabo prostoživečih živali v tradicionalni medicini na svetovnem nivoju. Predlagali so ji, da pripravi pravne podlage za prepoved uvoza, trgovine in gojenja ter uživanja prostoživečih živali v EU, saj naj bi s tem zmanjšali tveganje za prihodnje izbruhe zoonoz, torej bolezni, ki se prenašajo iz živali na ljudi.
Večina evropskih poslancev glasovala proti
Sprejetje tega amandmaja bi imelo daljnosežne posledice za lov in ohranjanje narave v Evropi in v svetu, vendar je velika večina poslancev Evropskega parlamenta glasovala proti. Rezultat glasovanja je bil 186 poslancev za, 53 vzdržanih in 449 proti. Kako so o amandmaju 79 glasovali evropski poslanci
Brez dvoma lahko v Bruslju in na nacionalni ravni pričakujemo še nadaljnje poskuse za omejevanje lova in drugih dejavnosti trajnostne rabe naravnih virov. Zato je Združenje zvez za lov in varstvo divjadi v EU (FACE) že stopilo v stik z vsemi poslanci Evropskega parlamenta glede omenjenega amandmaja in med drugim poudarilo, da:
V EU že obstajajo strogi pravni akti, kot so predpisi EU o zdravstvenem varstvu živali in varnosti hrane ter predpisi o živalskih stranskih proizvodih, ki postavljajo visoke standarde za zagotavljanje javnega zdravja pri trgovini z divjimi živalmi in živalskimi proizvodi, tudi tistimi, ki so uvoženi iz tretjih držav.
Trgovina z divjimi živalmi je v EU že dobro urejena in nadzorovana.
Preprečevanje trgovine z zaščitenimi prostoživečimi živalmi in njihovimi deli ter njihovo ilegalno ubijanje je v EU že prepoznano kot prednostna naloga, zaradi česar so ji na ravni EU in držav članic namenili še dodatna sredstva.
Prepoved uživanja mesa prosto živečih živali v EU bi imela daljnosežne posledice za ohranjanje naravnega okolja tako v EU kot po vsem svetu in bi negativno vplivala na dejavnosti, kot sta lov in ribolov, ki sta prav tako dobro urejena tudi na nacionalni ravni.
Vabljeni na javno predavanje “Prednosti in slabosti ukrepa krmljenja rjavega medveda – biološki, upravljavski in družbeni vidiki”, prof. dr. Klemna Jerine, pred izvolitvijo v naziv redni profesor, v petek, 24. aprila, ob 11. uri.
Slušatelje vljudno prosijo, da ob prijavi na videokonferenco izklopijo svojo kamero in mikrofon, ter slednjega vklopijo šele po koncu predavanja med vprašanji.
Zveza lovskih družin (ZLD) Ptuj-Ormož je 18. aprila uspešno zaključila teoretični del lovskega izpita za pripravnike, ki so pričeli z usposabljanjem v letošnjem letu.
Že na uvodnem sestanku s pripravniki je bil predstavljen urnik predavanj, roki za izpite in tudi z rok za zaključni izpit. Najbolj vztrajni kandidati so šli do konca, nekateri so vmes odstopili in se odločili, da bodo izobraževanje nadaljevali prihodnje leto. Vzroki za odstop so bili predvsem obveznosti kandidatov (zaposlitve v tujini …).
Izvedba teoretičnega dela in tudi preverjanja znanj za te posameznike odpirajo nov izziv pri izvajanju usposabljanja za lovske pripravnike, ki ga bo treba pričeti reševati v prihodnje. Kot smo že obveščali, je v tem času prišlo do ukrepov za preprečevanje širitve covid-19, ki je marsikje zaustavil izobraževanje in vse, z njim povezane aktivnosti.
Ustno preverjanje znanja s pomočjo videokonferenc in testiranj na daljavo
Tudi pri nas je za trenutek covid-19 povzročil zastoj. Vendar ne za dolgo. Pri pristopu smo imeli eno prednost, ta pa je bila, da smo do izbruha epidemije že končali s predavanji in ostalo je le še preverjanje znanja. Tudi to težavo smo uspešno rešili s pomočjo ustnega preverjanja znanja, s pomočjo videokonferenc in testiranj na daljavo.
Ob pridobljenih izkušnjah smo zadevo tudi zaključili z zaključnim izpitom preko videokonference. Komisija je svoje poslanstvo odlično opravila ob sodelovanju kandidatov. Tako smo v roku zaključili izobraževanje in pridobili na našem območju 20 novih lovk in lovcev; med njimi imamo kar štiri lovke.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je razveljavilo Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (Ur. list RS, št. 43/19).
Foto: Urša Kmetec
Ustavno sodišče je razveljavilo interventni zakon, ki je predvidel odstrel 175 medvedov in 11 volkov. Sodišče je presodilo, da je zakon kršil tretji člen ustave, ki govori o delitvi zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti. Ker ga je razveljavilo že zaradi neskladja s tem načelom, ni preizkušalo drugih zatrjevanih protiustavnosti, piše v odločbi.
LZS pričakuje, da MOP čimprej dolgoročno uredi upravljanje s populacijami zavarovanih vrst
Lovska zveza Slovenije glede na odločitev Ustavnega sodišča pričakuje, da bo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) na podlagi ugotovitev strokovne skupine čimprej dolgoročno uredilo upravljanje s populacijami zavarovanih vrst.
V Sloveniji je upravljanje s populacijami zavarovanih vrst (predvsem zveri) in nekaterih vrst divjadi (npr. jelenjadi) zadnje čase zgolj in predvsem predmet politike in političnih strasti. LZS si želi, da bi se upravljanje vrnilo v roke stroke. Dejstvo pa je, da se ob vseh zaščitnih ukrepih ne bomo mogli izogniti aktivnemu upravljanju tudi pri zvereh, kar v praksi predstavlja tudi odstrel.
Trenutno je odvzem zveri mogoč na podlagi izrednih odločb MOP, kar v praksi redno poteka. Cilj je seveda uravnovešenje populacije na nosilno kapaciteto kompleksnega (naravnega in družbenega) okolja. Ali če povemo bolj enostavno, letos bo za odstrel potrebno načrtovati kakšno košuto manj, da bodo zveri imele dovolj hrane in je ne bodo iskale s plenjenjem ovac (in tudi goveda, konjev) na pašnikih.
S tem ne želimo poenostavljati, ker gre za kompleksne stvari in je za dolgoročno preživetje medveda in volka nujno potrebno doseči visoko raven sobivanja lokalnega prebivalstva, npr. takšne, kot smo jo dosegli pri risu. Žal lovci nimamo pomembnega vpliva na te odločitve in lahko le pričakujemo, da bomo vrnili oziroma uveljavili kodeks strokovnega upravljanja s populacijami prostoživečih živali v Sloveniji.
Upravni odbor LZS je imenoval komisijo za pripravo ponatisa zbornika Slovenski lovci v vojni za Slovenijo 1991. Lovske družine vabimo, da dopolnite sezname udeležencev vojne in posredujete zanimiva pričevanja lovcev o aktivnostih zelene bratovščine med osamosvojitveno vojno leta 1991.
Utrinek iz časa vojne za Slovenijo s Koroške.
Že ob izidu leta 2016 smo zaradi dokaj slabega odziva mnogih lovskih družin in tudi zaradi nepopolnih ali pomanjkljivih seznamov udeležencev vojne povedali, da bomo ob 30-letnici vojne za Slovenijo leta 2021 pripravili ponatis knjige, ki je tudi v strokovni javnosti naletela na velik odmev.
Z njo smo prvič doslej javnost seznanili z manj znanimi zgodovinskimi resnicami, da je tudi lovska organizacija dejavno stopila na okope in domovini v bran, ko je bilo to treba. Odstirali smo tančice skrivnosti, drobnih in vsakdanjih resnic, ki bi brez tega dela ostale zamolčane v zaprašenih arhivih, saj našega prispevka v osamosvojitveni vojni nismo želeli obešati na veliki zvon.
Opravili smo pač našo dolžnost, kot nam to veleva domoljubna pripadnost in narodni ponos, ki krasi slovensko lovsko organizacijo vse od njene ustanovitve leta 1907 dalje. Prve zgodovinopisne ocene kažejo, da je bil naš prispevek v vojni za Slovenijo pomemben, in da smo kot del civilne družbe znali prevzemati odgovorne naloge, ki so nam bile zaupane tako od teritorialne obrambe (TO) kot tudi od takratne milice in od drugih obrambnih struktur mlade države.
V vojni je sodelovalo lepo število slovenskih lovcev, večina od njih je po vojni dobila tudi status veterana vojne za Slovenijo. Največ lovcev je bilo vpoklicanih v TO in v milico, nekateri pa so že leta 1990 sodelovali v manevrski strukturi narodne zaščite (MSNZ).To je razvidno tudi iz izdelanih in že objavljenih seznamov v zborniku iz leta 2016. Veliko LD se sploh ni odzvalo, nekatere so poslale nepopolne ali celo napačne sezname, tako da smo se v uredništvu soočali z mnogimi dvomi, kaj sploh objaviti in česa ne.
Med padlimi v vojni za Slovenijo je bil tudi lovec Jernej Molan.
Podatke nam pošljite do 15. oktobra 2020!
Zdaj je torej napočil čas, da nam vse tiste LD, ki tega še niste storile, posredujete preverjene in točne sezname vaših članov, ki so bili udeleženci vojne za Slovenijo. V seznamih posebej označite tiste, ki imajo status veterana vojne za Slovenijo. Na sezname lahko uvrstite tudi pokojne člane, če so ti aktivno sodelovali v osamosvojitveni vojni. Podatke nam posredujte le v elektronski oblik,i najkasneje do 15. oktobra 2020 na e-naslov: lzs@lovska-zveza.si. S pripisom »Za ponatis zbornika1991.«
V kolikor imate tudi zanimive, strnjene zgodovinske zapise vaših članov, jih lahko prav tako posredujete na omenjeni e-naslov. Prispevki naj ne bodo daljši od 3.500 – 5.500 znakov, velikost črk 12 (Times roman), razmak 1,5. V besedilu označite prostor za morebitno objavo fotografije ali dokumenta, ki ga pošljite ločeno od teksta.
Komisija bo v skladu s svojimi uredniškimi pristojnostmi presodila, kaj je za objavo in kaj ne. Ne bomo ponavljali nekaterih kronoloških povzetkov, ki so bili objavljeni v prvi izdaji zbornika. Z veseljem pa pričakujemo dokumentarno ali fotografsko gradivo, ki se nanaša na to obdobje, in ki še ni bilo objavljeno – torej izvirnike še neobjavljenih dokumentov ali fotografij. Pri fotografijah obvezno navedite avtorstvo, pri dokumentih pa arhivsko hrambo (npr.: Poziv za sodelovanje lovcev v obveščevalni skupini LD …xy…; arhiv LD xy).
Pričakujemo vaše tvorno sodelovanje in vas lepo pozdravljamo.
Zveza lovskih družin Kočevje je v času ukrepov epidemije COVID-19 poskrbela za varnost svojih članov.
Preko matičnih Lovskih družin je bilo razdeljenih 800 pralnih zaščitnih mask – po ena za vsakega člana. “S tem smo se kot ena najštevilnejših civilnih organizacij pridružili naporom za zmanjševanje in širjenje epidemije COVID-19 in varovanju zdravja ljudi,” so povedali na ZLD Kočevje.
Lovska zveza Slovenije je zagotovila razkužila in zaščitne maske za vse lovske družine.
Dve plastenki razkužila, dve zaščitni pralni maski in eno masko za enkratno uporabo bo Lovska zveza Slovenije do petka, 17. aprila, preko usposobljenih članic zagotovila vsem lovskim družinam.
V Lovski družini (LD) Dobrava v Slovenskih goricah se iz leta v leto soočajo s siromašenjem naravnega okolja za malo poljsko divjad.
Posledice sekanja v Čagoni.
Ostali so praktično bez remiz za malo poljsko divjad v dobršnem delu osrednje Pesniške doline in v dolini Drvanje. Tam ima mala divjad varno zavetišče le med letališko stezo v Čagoni in meliorirano reko Drvanjo v Spodnjih Verjanah. Lovci srčno upajo, da bo vsaj ta zaraščeni del doline Drvanje ostal, in da bodo v njem tudi s pomočjo vlaganja iz umetne vzreje uspeli ohraniti vsaj fazane. Poljske jerebice so namreč povsem izginile iz celotnega lovišča.
Sežiganje suhe trave in uničevanje redkih mejic in grmišč
Med težavami, na katere opozarjajo dobravški lovci, je tudi spomladansko sežiganje suhe trave in uničevanje redkih mejic in grmišč. Eno takih so pred kratkim posekali na obronkih doline Drvanje pri Čagoni. Kljub vsem težavam si v LD prizadevajo, da bi v bodoče kupili nekaj manjših zemljišč in na njih uredili remize in krmne njive. Zdaj imajo v dolgoročnem najemu manjše zemljiše v Brengovi, kjer so remizo že uredili in so s prvimi rezultati zelo zadovoljni.
S podobnimi težavami se srečujejo tudi ostale LD v osrednjih Slovenskih goricah. Še posebej v LD Lenart, kjer jim je velik del lovišča pred leti »vzela« avtocesta Maribor – Lendava. S tem je bil močno osiromašen predel lovišča v revirjih Lormanje in Šetarova. K sreči sta v Šetarovi ostali dve manjši remizi, ki sta praktično edino zatočišče za malo (in ostalo) divjad. Poleg tega je ostal zaraščen tudi del meliorirane struge reke Globovnice v smeri od Radehovškega jezera do vasi Radehova, kjer je tudi nekaj pogojev za ohranitev male divjadi, predvsem fazanov.
Divjad brez miru zaradi sprehajalcev, psov in vožnje z motornimi vozili
Posebno poglavje je popularna lenarška Čreta. To je predel lovišča med vzhodnim delom mesta Lenart in jezerom Sv. Trojica, kjer je bila včasih gmajna s travniki in pašniki. V tem predelu so lovci v desetletjih po drugi vojni doživeli najlepše love na malo divjad. Na te čase so ohranili le še spomine. Zdaj je Čreta ne le okoljsko osiromašena, pač pa tudi prepredena z rekreacijskimi potmi.
V času epidemije se sprehajalcev v Čreti dobesedno tare (upoštevajoč navodila po dva ali očetje in matere z vozički). Za nameček pa so z njimi še štirinožni prijateji, ki uživajo v naravi, pogosto brez vsakega nadzora. Uboge srne tavajo sem in tja, saj enostavno nimajo miru. K nemiru veliko prispevajo še vožnje z motornimi vozili, ki še bolj kot sprehajalci in psi vznemirjajo in plašijo divjad. Doslej so vsa opozorila lovcev in naravovarstvenikov bolj malo zalegla. Očitno bo treba začeti z globami …
Tekst in fotografije: Marjan Toš
Del grmišča ob Globovnici.
Varno zavetje za malo divajd ob Globovnici pred Radehovo.
Sme lovec oditi v svoje lovišče, ki je v drugi občini? Kako je v primeru iskanja zastreljene divjadi? Ali za lovske pripravnike velja prepoved gibanja v lovišču z mentorjem?
Odgovarjamo na vaša vprašanja, ki se vam porajajo v času epidemije COVID-19. Vprašanja nam pošiljajte po e-pošti lzs@lovska-zveza.si.
Foto: Urša Kmetec
Ali lahko lovski čuvaj še naprej opravlja svoje naloge?
Da, lovski čuvaj tudi v času epidemije novega koronavirusa še naprej opravlja svoje naloge, ki jih izvaja v okviru svojih pooblastil in izvajanje javne službe; konkretno to pomeni v lovski družini, ki ima koncesijo in s katero ima lovski čuvaj sklenjeno pogodbo za opravljanje lovsko čuvajske službe. Ob tem je dolžan upoštevati priporočila zdravstvene stroke za preprečevanje širjenja epidemije COVID-19.
Ali sme lovec oditi v svoje lovišče, ki je v drugi občini?
Da, lovec sme oditi v svoje lovišče, tudi če je to v drugi občini. Vendar le v lovišče, ki je določeno na lovskimi izkaznici. Pogoj je, da izvaja zakonsko določene naloge, ki so določene tudi v koncesijski pogodbi. Ob tem je dolžan upoštevati priporočila zdravstvene stroke za preprečevanje širjenja epidemije COVID-19.
Ali lahko lovec lovi na območju druge občine?
Lovec lahko tudi v času epidemije izvaja dela trajnostnega upravljanja z divjadjo, ki jih lahko izvaja sam, tudi v primeru, ko se lovišče ne nahaja v občini njegovega bivanja. Sem spada, na primer, zalaganje solnic, manjša popravila lovskih objektov, čiščenje poti in tudi izvajanje lova, izvajanja pregledniške službe in ocenjevanje škod. Ob vseh teh aktivnostih mora lovec, lovski čuvaj, preglednik, pooblaščen ocenjevalec škode, … upoštevati priporočila zdravstvene stroke za preprečevanje širjenja epidemije COVID-19.
Kako je v primeru morebitnega iskanja zastreljene ali ranjene divjadi?
Iskanje zastreljene ali ranjene divjadi se izvaja, pri tem pa se upošteva vse potrebne ukrepe, kot so primerna razdalja in uporaba zaščitnih sredstev.
Kako poteka delo pooblaščenih ocenjevalcev škode in preglednikov oziroma usposobljenih oseb za prvi pregled divjačine?
Lovci naj v zbiralnico vstopajo posamično, v njej naj bo največ ena oseba. Preglednik pregleda uplenjeno divjad z masko in rokavicami ter sam, brez prisotnosti uplenitelja ali drugih lovcev. Prenos okužbe je možen tudi preko predmetov, ki jih uporabljamo v zbiralnici (noži, tehtnica …), zato je potrebno tudi njihovo razkuževanje.
Ali za lovske pripravnike velja prepoved gibanja v lovišču z mentorjem?
Vsako druženje je prepovedano tudi med lovci.
(Ur. list 38/2020, 29. 3. 2020) Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin)
Ali lovec potrebuje potrdilo?
Lovec izkazuje pravico do gibanja v lovišču, ki je v drugi občini, z veljavno lovsko izkaznico zadevne lovske družine.
Kako je z veljavnostjo licenc za preglednike divjačine, potem ko jim aprila poteče 5-letni rok in obnovitvenih izobraževanj zaradi epidemije ni.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pojasnjuje, da za lovske preglednike velja glede na interventni zakon v zvezi s sodnimi in upravnim postopki (Uradni list RS, št. 36/20), da roki in materialne obveznosti, ki jih nalagajo predpisi, v času epidemije NE TEČEJO, tako, da jim ni potrebno delati izpita zdaj, temveč šele po prenehanju epidemije, ko bo razpisan rok.
Predsednik LZS je 24. marca 2020 zaposlenim v Strokovni službi LZS izdal sklep o čakanju na delo doma. Dežurstvo na sedežu LZS je zagotovljeno vsak delovni dan.
Sklep o čakanju na delo doma za zaposlene v Strokovni službi LZS velja do nadaljnjega.
Preglednikom divjačine v aprilu poteče petletni rok veljavnosti licenc, obnovitvena izobraževanja pa so v času epidemije odpadla. Kako je z veljavnostjo licenc, obvešča Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pojasnjuje, da za lovske preglednike velja glede na interventni zakon v zvezi s sodnimi in upravnim postopki (Uradni list RS, št. 36/20), da roki in materialne obveznosti, ki jih nalagajo predpisi, v času epidemije NE TEČEJO, tako, da jim ni potrebno delati izpita zdaj, temveč šele po prenehanju epidemije, ko bo razpisan rok.
Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SAR-Cov-2 (Covid -19) – prvi odstavek 6. člena:
(1) Roki v upravnih in drugih javnopravnih zadevah, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2.členu Zakona o splošnem upravnem postopku za opravljanje procesnih dejanj strank in za izpolnitev njihovih materialnih obveznosti ter roki za opravljanje procesnih dejanj upravnih in drugih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil in za izdajanje upravnih aktov ne tečejo.
virtualni ogled zbirke protokolarnih vozil Tehniškega muzeja Slovenije (Posebno mesto v muzeju zavzema zbirka limuzin, ki jih je uporabljal jugoslovanski predsednik Tito. Gre za redke primerke prestižnih limuzin z visoko tehnično in zgodovinsko vrednostjo. Vabimo vas na virtualni sprehod.),
Na Veterinarski fakulteti v Ljubljani so tudi v letu 2019 spremljali zdravstveno stanje prostoživečih živali v slovenskem prostoru.
Foto: Štefan Vesel
V letu 2019 so opravili 70 pregledov organov prostoživečih živali, prejetih iz 47 različnih lovskih družin (LD). Pregledali so 9 različnih živalskih vrst (navadni jelen, srnjad, gams, lisica, ris, divji prašič, kuna belica, poljski zajec, vidra), različnih starosti in spolov. Največji delež pregledanih vrst je predstavljala srnjad.
Najpogostejši vzroki pogina
Najpogostejši vzrok pogina so bile bolezni, ki jih povzročajo notranji in zunanji zajedavci. Večinoma se te bolezni pojavljajo v kronični obliki in pogosteje pri mladih živalih, kjer prizadenejo dihalni in prebavni sistem. Ugotavili so tudi močno invadiranost srnjadi s klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji in dlakožeri. V populaciji gamsa ugotavljajo prisotnost garij. Pri lisici so znova potrdili prisotnost virusa pasje kuge, pri kuni belici papilomaviruse ter prvič pri poljskem zajcu virus hemoragične bolezni kuncev.
Priporočajo preventivno cepljenja psov
Že nekaj let pri lisicah ugotavljajo povečano pojavnostj virusa pasje kuge. To je posebej pomemben podatek za vodnike lovskih psov, zato priporočajo, da redno obnavljate preventivna cepljenja svojih živali. Pasja kuga je namreč zelo nalezljiva sistemska virusna bolezen številnih domačih in prostoživečih vrst zveri (psi, kune, medvedi, mačke), ki jo povzroča virus pasje kuge. Virus prizadene živali vseh starosti. Rezervoarji virusa in vzrok za okužbo prostoživečih zveri so psi.
Podobno velja za bakterijsko bolezen lepstospirozo, ki je tudi zoonoza. Na Veterinarski fakulteti so v letu 2019 ponovno zaznali porast serološko pozitivnih psov, zato priporočajo preventivno vakcinacijo psov.
Covid-19 nam je očitno spremenil način življenja. Za zdaj s statusom »začasno«, za kar pa ne vemo, kako dolgo bo trajalo. Vsekakor se moramo prilagoditi obstoječemu stanju.
To prilagajanje pa nam povzroča težave pri vsakodnevnih opravilih, pri načrtovanih dejavnostih in pri različnih udejstvovanjih. Verjamem, da bomo ustrezne prilagoditve uporabljali tudi po ukinitvi sedanjih razmer. Konec koncev, kakšna sprememba bo tudi dobrodošla, stopiti bomo morali in moramo kakšen korak naprej.
Kako izobraževanje izvesti do konca
Na kratko želim seznaniti našo širšo lovsko javnost, kako smo se začeli prilagajati na nastale razmere pri teoretičnem delu lovskega izpita na ZLD Ptuj-Ormož. Predavanja s pripravniki smo zaključili že pred uvedbo sedanjega stanja, opravili večino preverjanj pri posameznih vsebinskih sklopih, nekaj pa jih je še ostalo. Postavili smo si osnovno vprašanje, kako zadevo izvesti do konca, da je ne prelagamo na kasnejši čas in si s tem tudi vnaprej naredimo nepotrebne obveznosti, če pa jih lahko rešimo povsem na sprejemljiv in uporaben način.
Preverjanje znanja preko videokonference
V nedeljo smo tako izvedli preverjanje znanja enega izmed vsebinskih sklopov, za katerega so bila predavanja končana že pred uvedbo sedanjih razmer. Odločili smo se, da opravimo preverjanje na daljavo s pomočjo videokonference. Uporabili smo brezplačni program, ki je dostopen na povezavi https://www.webex.com/downloads.html/.
Vsi kandidati so ga naložili na svoj računalnik ali druge prenosne naprave, po izdelanem urniku pa smo preverjanje opravili. Udeležilo se ga je 20 pripravnic in pripravnikov. Na začetku manjše tehnične težave pri povezavi, ki so bile hitro odpravljene. Udeleženci niso imeli nobenih težav, celo pozitivne ocenitve so krožile po različnih družbenih omrežjih. Na enak način bomo opravili preverjanje še za en vsebinski sklop, kjer prav tako ne pričakujemo težav. Pripravnice in pripravniki so pristop dobro sprejeli.
Pisni izpit na daljavo v obliki ankete
Dva vsebinska sklopa bomo preverjali z drugačnim pristopom, in sicer s pisnim izpitom na daljavo v obliki spletnih anket. Jasno je, da bomo pripravili oziroma uporabili ustaljene oblike, ki so na posameznih fakultetah v uporabi. Želimo preveriti obe metodi. Dosedanje težave se nam kažejo bolj na strani nosilcev vsebinskih sklopov, kot pa na strani udeležencev. Na podoben način bomo razmislili o zaključnem izpitu. S temi pristopi smo tudi že pred rešitvijo vprašanja o opravljanju izpita za lovca in možnosti izpitov na daljavo. Konec koncem, tudi fakultetni programi so že v tej smeri.
Danes je začela veljati prepoved gibanja in zbiranja. Kaj to pomeni za lovce?
Foto: Urša Kmetec
Danes, 30. 3. 2020 je začel veljati Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin (Uradni list RS, št. 38/29), ki zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 do nadaljnjega prepoveduje gibanje in zbiranje ljudi na javnih krajih in površinah v Republiki Sloveniji, prepoveduje dostop na javna mesta Republiki Sloveniji ter prepoveduje gibanje izven občine stalnega prebivališča.
Odlok določa tudi nekaj izjem, med drugim za dejavnosti, ki jih izvajajo pristojne službe, za zagotavljanje izvajanja nalog države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih služb. Prav tako pa začasne prepovedi ne veljajo za posameznike za izvajanje delovnih nalog, opravljanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti in nege družinskih članov.
Ali prepoved gibanja in zbiranja velja tudi za lovce?
Lovske družine, ki imajo sklenjeno koncesijsko pogodbo, opravljajo na podlagi 19. in 21. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04. 120/06-Odl.US, 17/08, 46/04-ZON in 31/18) naloge trajnostnega gospodarjenja z divjadjo pod pogoji javne službe, zato začasna splošna prepoved gibanja in zbiranja ne velja za lovce, ki in kadar navedene naloge neposredno izvajajo.
Seveda pa moramo tudi lovci upoštevati vse ostale že sprejete ukrepe (ohranjane varne razdalje do drugih oseb in uporaba zaščitnih sredstev), ki so navedeni v že objavljenih priporočilih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Na ogled je nova, marčevska oddaja o lovstvu, oddaja Dober pogled.
V marčevski oddaji si lahko ogledate reportažo s 6. Dobrodelnega plesa LZS in razstavo trofej v Idriji. V okviru projekta LIFE Lynx bodo v naše gozdove spustili še enega risa, v oddaji pa je prestavljena tudi knjižica Lovske šegae in običaji, ki jo je LZS izdala konec lanskega leta.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je izdalo navodila in priporočila lovskim družinam v Sloveniji, kako ravnati z uplenjeno divjadjo.
Foto: Urša Kmetec
V času epidemije prihaja s strani lovskih družin (LD) vse več vprašanj v zvezi s pregledom in prevzemom uplenjene divjadi ter ocenami škode, ki jo povzroči divjad. Ministrstvo za kmetijstvo priporoča, da naj LD upravljavke lovišč v času epidemije COVID-19 uplenjeno divjad še naprej prevzemajo v skladu s predpisi s področja divjadi in lovstva. Enako velja tudi v primeru ocenjevanja škod, ki jo povzroči divjad.
V zbiralnici istočasno le ena oseba
Lovske družine morajo poskrbeti, da se pregled uplenjene divjadi s strani usposobljenih oseb, opravlja v skladu z vsemi varnostnimi priporočili in ukrepi, ki v splošnem veljajo v času epidemije. To pomeni, da naj usposobljene osebe pregled uplenjene divjadi opravijo posamezno. Priporočljivo je, da se v zbiralnici divjadi istočasno zadržuje samo ena oseba.
Kjer imajo vsi lovci dostop do zbiralnice naj divjad oddajo in obvestijo usposobljeno osebo, da bo opravila pregled. Pregled se lahko opravi kasneje brez prisotnosti uplenitelja. Kjer imajo samo usposobljene osebe dostop do zbiralnice in prevzemajo odstreljeno divjad, se priporoča, da se omogoči dostop vsem.
Poleg tega naj usposobljena oseba za pregled uporablja ustrezna zaščitna sredstva in zbiralnico pred in po opravljanem pregledu razkuži z razkužilom na delih, kjer je prišlo do neposrednega stika (kljuke vrat in komor, kavlji za obešanje divjadi, tehtnica, noži …). Ministrstvo še priporoča, če je v posamezni LD to mogoče, da si uredijo tudi dežurstva usposobljenih oseb – preglednikov (en teden opravlja delo ena usposobljena oseba – preglednik, ki po opravljenem dežurstvu za seboj vse razkuži itd.).
LD morajo upoštevati roke za oceno škod
Ministrstvo v zvezi z ocenami škode po divjadi sporoča, da morajo LD, če je le mogoče upoštevati roke za oceno škod, ki jo povzroči divjad na kmetijskih in gozdnih kulturah. Pri sami oceni škode naj ocenjevalci upoštevajo vse varnostne ukrepe, ki že sicer veljajo v času epidemije. To pomeni, da se pri oceni škode ohranja varnostna razdalja med člani komisije in oškodovancem.
LD ozrioma pooblaščena komisija za oceno škode lahko škodo oceni tudi sama, vendar s predhodno oceno vednosti škode oškodovanca in njegovo privolitvijo. Ravno tako pa morajo svojo oceno o škodi od divjadi ter zapisnik o oceni škode od divjadi oškodovancu predati v vednost in podpis. Ta se lahko posreduje tudi po pošti.
Vir: MKGP
OPOZORILO LZS – ključna pravila, kako delo varno opraviti:
– razdalja 2 m:
Lovci naj v zbiralnico vstopajo posamično, v njej naj bo največ ena oseba.
– uporaba maske in rokavic:
Preglednik pregleda uplenjeno divjad z masko in rokavicami ter sam, brez prisotnosti uplenitelja ali drugih lovcev.
– po uporabi obvezno razkuževanje rok in predmetov:
Prenos okužbe je možen tudi preko predmetov, ki jih uporabljamo v zbiralnici (noži, tehtnica …), zato je potrebno tudi njihovo razkuževanje.
Osnutki letnih načrtov lovsko upravljavskih območij (LUO) za leto 2020 so objavljeni. Javnih predstavitev v “fizični” obliki letos ne bo.
Pripombe na načrte lahko deležniki podajo na spletu, določeni so telefonski termini za dodatna pojasnila, odgovori na pripombe bodo objavljeni na spletni strani Zavoda za gozdove.
Na področju naselja Kušernik (lovišče LD Pernica) se je zgodil pokol 10 ovac. Z genetsko analizo vzorcev so ugotovili, da je dve odrasli ovci in osem jagnjet pokončal volk.
Foto: ZGS
Prijavitelj in oškodovanec je dogodek, ki se je zgodil v noči s 1. na 2. februar, takoj prijavil Zavodu za gozdove. Zaradi znakov davljenja in zaradi posledic ugrizov, ki so nakazovale, da gre za večjo žival, se je pooblaščena oseba odločila za odvzem vzorca sline na vhodnih ranah drobnice.
Z genetsko analizo vzorcev so na Biotehniški fakulteti, oddelku za biologijo ugotovili, da je povzročitelj škode na drobnici volk. V nadaljevanju bodo skušali ugotoviti, kateri “liniji” pripada žival oziroma od kje izvira. Verjetno pa gre za volka, ki išče teritorij in je brez tropa.
Rejce drobnice v Slovenskih goricah opozarjamo, naj primerno zaščitijo svoje živali in jih ponoči zapirajo v hleve.
Strokovna služba LZS zaradi izjemnih okoliščin, povezanih s širitvijo novega koronavirusa, od jutri, 13. marca 2020, delo opravlja od doma.
Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je danes, 12. marca 2020 izdal sklep (številka LZS/83), s katerim zaposlenim v Strokovni službi LZS zaradi izjemnih okoliščin začasno odreja delo na domu.
Sklep začne veljati jutri, 13. marca 2020.
Vse članice Lovske zveze Slovenije, lovce in poslovne partnerje obveščamo, da naj nas kontaktirajo po telefonu in e-pošti. Hvala za razumevanje!
Lovska zveza Slovenije podaljšuje veljavnost pristrelitve pušk risanic.
Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač na podlagi sprejetih interventnih ukrepov Vlade Republike Slovenije in na predlog Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje LZS podaljšuje veljavnost pristrelitve risanic.
Rok za pristrelitev vseh risanic, ki jih bodo lovci uporabljali pri lovu, se podaljša do 30. 5. 2020, do tega dne pa velja pristrelitev iz leta 2019.
Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje LZS obvešča, da so strelske tekme in izobraževanja do nadaljnjega odpovedana.
Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje je soglasno sprejela sklep, da prestavi strelske prireditve, ki so bile potrjene na 1. seji komisije, na kasnejše termine, ki bodo objavljeni naknadno.
Mnoge lovske družine so preklicale napovedane občne zbore zaradi preprečevanja širjenja novega koronavirusa. Kako sprejeti letna poročila društev v izrednih razmerah, svetuje Center nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS).
Društva morajo do konca marca na AJPES oddati letna poročila, ki jih morajo sprejeti zbori članov (skupščine, občni zbori). Zbori članov, na katere se vabi samo člane, ne sodijo med javne prireditve, zato njihova izvedba tudi v primeru zbiranja več kot 100 osebne bi bila v nasprotju z Odredbo o prepovedi zbiranja na javnih prireditvah v javnih prostorih zaprtega tipa v Republiki Sloveniji (Uradni list RS št. 16/2020), ki prepoveduje zbiranje več kot 100 ljudi na javnih prireditvah v javnih prostorih zaprtega tipa v Republiki Sloveniji. Če pa je občni zbor organiziran na način, da se nanj javno vabi vse (torej tudi nečlane), potem gre za javno prireditev in omenjena Odredba velja.
A tudi če zbor članov ni javna prireditev, bi njegova izvedba lahko bila v nasprotju s priporočili pristojnih institucij. Svet za nacionalno varnost je na primer sprejel ukrepe, da se predvsem (a ne izključno) na območjih Novega mesta, Črnomlja, Metlike in Bele krajine svetuje opravljanje dela na domu v čim večjem številu, odsvetujejo se tudi nenujna službena potovanja, Nacionalni inštitut za javno zdravje pa je med drugim tudi sprejel priporočilo, da organizatorji prireditev zaradi povečanega epidemiološkega tveganja razmislijo tudi o smiselnosti prireditev z manjšim številom ljudi. Čeprav ta pravila nagovarjajo delodajalce in organizatorje prireditev, je logika za člane in dogodke društev podobna.
Strokovna služba LZS zaradi izjemnih okoliščin, povezanih s širitvijo novega koronavirusa, od jutri, 13. marca 2020, delo opravlja od doma.
Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je danes, 12. marca 2020 izdal sklep (številka LZS/83), s katerim zaposlenim v Strokovni službi LZS zaradi izjemnih okoliščin začasno odreja delo na domu.
Sklep začne veljati jutri, 13. marca 2020.
Vse članice Lovske zveze Slovenije, lovce in poslovne partnerje obveščamo, da naj nas kontaktirajo po telefonu in e-pošti. Hvala za razumevanje!
Ministrstvo za zdravje je sprejelo ukrepe za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom. Med drugim so v zaprtih prostorih prepovedane vse prireditve z več kot 100 udeleženci.
Članicam zato predlagamo, da odpovedo srečanja in dogodke, ki niso nujno potrebna za tekoče delovanje, ter da prestavijo izobraževanja, na katerih bi se zbralo večje število ljudi, ki bi bili v tesnem stiku.
Presodijo naj, ali lahko izobraževanja v teku nadomestijo z drugimi oblikami, tako da jih je mogoče izvesti na daljavo. Če to ni možno, lahko članice te aktivnosti prestavijo ali, kadar je to smiselno, priznajo kot izvedene zaradi posebnih okoliščin.
Za zmanjšanje tveganj za prenos okužbe z nalezljivimi bolezni je pomembno, da se upoštevajo in izvajajo preventivni in (samo)zaščitni ukrepi. Izogibajte se tesnim stikom z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni. Redno si umivajte roke z milom in vodo oz. uporabljate razkužila za roke. Izogibajte se dotikanju oči, nosu in ust z rokami. Izogibajte se zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko število ljudi. Če zbolite, ostanite doma!
Hvala za razumevanje!
Aktualne informacije in navodila glede novega koronavirusa so dostopne na strani Nacionalnega inštituta za javno varnost https://www.nijz.si/
Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS objavlja javni poziv Lovska kultura 2020. Odprt je od ponedeljka, 9. marca do vključno četrtka, 9. aprila.
Celotna vsebina javnega poziva Lovska kultura 2020 za dodelitev pomoči programom in projektom skupin in posameznikov, delujočih na področju lovske kulture v letu 2020, z obrazci za prijavo in merili za dodeljevanje pomoči, je dostopna na spodnjih povezavah in na sedežu Lovske zveze Slovenije.
Morebitne dodatne informacije lahko dobite (vsak delovni dan, med 9. in 12. uro) po telefonu 01/ 24 10 916.
Vlada RS je na seji 5. marca določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu in ga predložila Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku.
Foto: Barbara Ložar
Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah je vrsto šakal (Canis Aureus) črtala iz seznama zavarovanih živalskih vrst, kar pomeni, da bo vrsta s 1. majem 2020 postala lovna.
Ker je bila vrsta šakal (in je še do 1. maja 2020) zavarovana in se ni aktivno upravljala, se je številčno in prostorsko močno razširila. Zato bo v prehodnem obdobju treh let, v katerem se pričakujejo rezultati aktivnega upravljanja tovrstne populacije, za škodo, ki jo povzroči šakal (ne glede na to, ali gre za lovno ali nelovno površino), odgovarjala in jo izplačevala država.
Poleg te dopolnitve Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu določa manjše spremembe in dopolnitve, ki v glavnem vnašajo večjo jasnost in nedvoumnost že dosedanjih določb zakona.
Začela se je nova sezona tekmovanj oponašalcev jelenjega rukanja v letu 2020. Naši tekmovalci »Sekcije oponašalcev jelenjega rukanja« so se udeležili tekem na Madžarskem in v Avstriji.
Naši rukači v Salzburgu.
Sodelovali so na mednarodnem odprtem državnem prvenstvu Madžarske, ki je potekalo 15. februarja Budimpešti v sklopu sejma HUNGEXPO. Udeležba je bila številčna, nastopali pa so tekmovalci iz treh držav. Naši tekmovalci so se z vodjem ekipe Ernestom Kerčmarjem, ki je bil na tekmovanju tudi v vlogi sodnika, uvrstili v zgornji del rezultatske lestvice: Urban Košir (5. mesto), Marko Mavri (6. mesto), Janez Podkrižnik (7. mesto).
V sklopu vsakoletnega lovskega sejma v Salzburgu 23. februarja se je odvijalo mednarodno odprto državno prvenstvo Avstrije v oponašanju jelenjega rukanja. Tekmovalci iz štirih držav so se pomerili v izvajanju naslednjih disciplin, ki so bile podobne kot na Madžarskem: mlad jelen, ki išče košute, glas zrelega jelena s tropom košut na rukališču, ki mu bežijo iz tropa, glas dveh enako močnih jelenov, ki se med seboj izzivata in pa glas starega, ležečega in utrujenega jelena po ruku (rezervna). Naši tekmovalci so zasedli naslednja mesta: Janez Podkrižnik (4. mesto), Tadej Klemenšek (5. mesto) in Simon Ferlinc (7. mesto).
Iskrene čestitke vsem našim tekmovalcem za nastope na teh dveh tekmovanjih. Za začetek sezone ocenjujemo, da so rezultati uspešni, predvsem nastopi naših dveh novih članov sekcije, Marka Mavrija in Tadeja Klemenška, ki sta prvič nastopila in dokazala, da se s trudom, dosti treninga in dobršno mero samozavesti lahko preizkusita tudi v mednarodni konkurenci.
Sekcija oponašalcev jelenjega rukanja
Nastop Janeza Podkrižnika.
Prvi nastop Tadeja Klemenca.
Tekst in foto: Sekcija oponašalcev jelenjega rukanja
Na že 66. letnem občnem zboru LD Dobrava so govorili o delu tega 35-članskega kolektiva zelene bratovščine v minulem letu in o poglavitnih odprtih vprašanjih, s katerimi se ubadajo lovci.
Občni zbor LD Dobrava.
Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno, da so bile vse obveznosti iz lovsko upravljavskih načrtov bolj ali manj uspešno opravljene. Posebej so izpostavili upadanje številčnosti srnjadi, ki je gospodarsko edina pomembna vrsta divjadi. Izvajali so monitoring srnjadi in ocenili, da je treba postopno zniževati odvzem te divjadi iz lovišča, da se bodo približali realni številki 110 glav živali obeh spolov in starostnih kategorij.
Fazan in pojska jerbica izginjata, prepelica sila redka
Pri mali – poljski divjadi se trendi naglega upadanja nadaljujejo, fazan in poljska jerebica počasi izginjata iz lovišča, tudi prepelica je že sila redka. Poljski zajec ostaja pri preživetju in z njim že desetletja skrbno gospodarijo in odstrelov v glavnem ne izvajajo. Zadovoljiva je bila in ostaja številčnost rac-mlakaric.
Med predatorji je največ lisic, lanski odstrel je bil v mejah načrtovanega in v celoti izveden. Velik problem so sive vrane, ki so se občutno namnožile in povzročajo v kmetijstvu veliko škodo. Zato bodo odstrele teh ptic letos še povečali in intenzivirali.
V tem kontekstu so vnovič izrazili zaskrbljenost zaradi občutnih negativnih sprememb v naravnem okolju. Divjad izgublja osnovne življenjske pogoje, zlasti še poljske kure v Pesniški dolini in v dolinah pritokov reke Pesnice, zato bodo nadaljevali s prizadevanji za ohranitev redkih živih mej, mejic, remiz in vetrobranskih pasov. Veliko pričakujejo tudi od sistemskih rešitev, ki jih pripravlja država, ki naj bi v bodoče stimulirala tudi ohranjanje krajinske pestrosti kmetijskega prostora v naravnem okolju.
Posekano grmišče v Čagoni.
Dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo
Občnega zbora so se udeležili številni gostje, ki so izrekli pohvale na račun dobrega dela tega lovskega kolektiva. Med gosti sta bila tudi podžupana občine Cerkvenjak in občine Sv. Trojica, Andrej Kocbek in Smiljan Fekonja. Oba sta obljubila pomoč lokalnih skupnosti pri ohranjanju okolja in izrazila zadovoljstvo, da LD zgledno skrbi za lovske naprave in objekte in se vključuje tudi v turistična prizadevanja obeh občin.
Za sodelovanje se je zahvalil tudi prestavnik PGD Sv. Trojica Izidor Ploj, ki je še posebej poudaril, da ga veselijo urejeni medsebojni tovariški odnosi med lovci. O krepitvi sodelovanja in prijatejstva je razpravljal starešina pobratene LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem vrhu Rudi Maček. Povedal je, da so težave v lovstvu povsod, in da jih je s trpnim sodelovanjem in znanjem mogoče premagovati. Sodelovanje obeh pobratenih LD bodo v bodoče še okrepili.
Zelo obširno je razpravljal predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman, ki je podrobneje predstavil nekatere strateške naloge lovske organizacije in se posebej dotaknil organizirane skrbi za malo divjad. Mariborska LZ je bila med pobudniki, da se pri LZS vnovič ustanovi komisija za malo divjad, pa tudi sicer bodo tej tematiki namenjali veliko pozornosti. Lovce je seznanil z nekaterimi novostmi v zvezi s šakalom, ki je navzoč tudi v lovišču LD Dobrava. Spregovoril je še o nekaterih jubilejih, kot sta letošnja 10-letnica lovskih rogistov in golažijade ter prihodnje leto 100-letnica organiziranega lovstva na mariborskem območju. Občni zbor so v prijetnem razpoloženju sklenili s krajšim družabnim srečanjem.
Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač se je 26. februarja na sedežu LZS sestal s predstavniki Zveze slovenskih častnikov.
S predsednikom Zveze slovenskih častnikov generalmajorjem dr. Alojzem Šteinerjem, brigadirjem Martinom Jugovcem in Miranom Stoparjem se je predsednik LZS pogovarjal o nadaljnjem skupnem sodelovanju v okviru strelskih dejavnosti na lokalni ravni.
Dogovorili so se tudi, da zvezi okrepita medsebojno sodelovanje na področju orožne zakonodaje. Letos jeseni pa je predvideno srečanje predstavnikov območnih lovskih zvez in predstavnikov območnih združenj Zveze slovenskih častnikov.
Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju s projektom LIFE Lynx pripravlja delavnico, namenjeno predstavnikom lovišč iz gorenjskega OZUL-a. Potekala bo v ponedeljek, 16. marca, ob 17. uri, v prostorih JZ Triglavski narodni park, dvorana Triglavska roža, na Bledu.
V Sklopu izdelave dolgoročnih lovsko upravljavskih narčtov Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju s projektom LIFE Lynx pripravlja nove smernice za upoštevanje volka in risa pri upravljanju s prostoživečimi parkljarji.
Predviden potek delavnice:
1. predstavitev vpliva zveri (volk, ris) na prostoživeče parkljarje
2. predstavitev obstoječih smernic o upoštevanju velikih zveri pri upravljanju s parkljasto divjadjo
3. predstavitev zbranih predlogov s strani upravljalcev lovišč
4. osnutek novih smernic o upoštevanju velikih zveri pri upravljanju s parkljasto divjadjo
5. odprta diskusija in dodatni predlogi.
Pri pripravi smernic želijo kar se da vključiti terenska opažanja in izkušnje upravljalcev lovišč, zato prosijo, da se srečanja lahko udeležita do dva predstavnika upravljalca lovišča (zaželen gospodar LD).
Prijave bodo zbirali do zapolnitve mest. Zaradi lažje organizacije prosijo, da udeležbo sporočite na e-naslov andrej.rot@zgs ali na telefonsko številko 040 327 410.
Lovska zveza Slovenije zaradi preventivnih ukrepov pri preprečevanju okužbe z novim koronavirusom (virusom SARS-CoV-2) od 26. februarja 2020 pa do preklica omejuje obiske na sedežu zveze.
Sodelavci Strokovne službe LZS smo vam v okviru delovnega časa na voljo po telefonu in prek elektronske pošte.
Vstop v prostore zveze je dovoljen le v nujnih primerih. Obiskovalce prosimo, da skrbijo za higieno rok.
Bobri, ki spadajo med glodalce in so po načini življenja zelo skrivnostni prebivalci, so našli varno domovanje tudi ob jezeru pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah.
Vidni ostanki bobrove pojedine ob Trojiškem jezeru. (Foto: Marjan Toš)
Bobrišče si je par bobrov uredil na severnem obrežju jezera, kjer je predel za drstenje rib in je bogato poraščen z vodnim rastjem ter obdan z mnogimi drevesi in grmovnicami.
V Slovenji je bil bober v preteklosti iztrebljen, v naše vodotoke se je uspešno vrnil pred leti iz Hrvaške in poselil območja ob rekah Savi, Dravi, Muri, Krki in Sotli. Že nekaj časa je navzoč tudi v Ščavniški in Pesniški dolini, domuje tudi ob Globovnici in zdaj še pri Sveti Trojici.
Bober lahko doseže telesno težo tudi do 30 kg in je drugi najtežji glodalec na svetu. Pari se pozimi v vodi, živi v skupnostih, je deloma vodna žival in na kopnem zelo neroden. Kot je povedal riibški čuvaj lenarške Ribiške družine Pesnica Marcel Mejač, so se bobri ob tem jezeru naselili že minulo jesen in so očitno zelo zadovoljni z življenskimi pogoji ob jezeru. Jih je pa zelo težko videti, je še dodal in menil, da jih je že več kot zgolj par.
To ni prva kolonija bobrov v lovišču LD Lenart v Slovenskih goricah. Druga, veliko močnejša, je že dobra tri leta v mokrišču ob reki Globovnici tik pod mestom Lenart. Tam domuje močna skupnost bobrov, ki še kako mikajo meščane Lenarta, ko se ti sprehajajo po poti do jezera Radehova. Žal jih ne videvajo, razen nekateri redki »posvečeni obiskovalci«, ki čakajo na bobre vse do poznega mraka, ko pridejo na plano.
Bobri so v mokrišču že naredili pravo razdejanje, saj jim rastje očitno izredno tekne in pod njihovimi ostrimi zobmi so padla tudi debelejša drevesa. A tega jim nihče ne zameri, saj imajo tudi ti glodalci pravico do obstoja v naravnem okoju, ki je žal tudi pod Lenartom vse siromašnejše.
Marjan Toš
Velika kolonija bobrov v mokrišču ob Globovnici pred Lenartom pušča sledove. (Foto: Jure Toš)
Ob Globovnici se bobri izredno dobro počutijo. (Foto: Jure Toš)
Vabljeni na izobraževalno delavnico “Izboljšanje komunikacije in sodelovanja pri upravljanju s populacijami velikih zveri v Republiki Sloveniji”, ki bo potekala v okviru projekta LIFE EuroLargeCarnivores 2. in 3. marca v M Hotelu, v Ljubljani.
Izobraževalna delavnica je namenjena vsem, ki jih zanima reševanje sporov, povezanih s prisotnostjo velikih zveri, od odločevalcev, povezanih z upravljanjem populacije volkov, prek lovcev in kmetov, organizacij civilne družbe, do vseh, ki so odprti za razpravo o tej temi in želijo ostati ali biti vključeni v konstruktivno sodelovanje.
Na delavnici, ki jo bo vodila ekipa strokovnjakov za komunikacije pod vodstvom Inštituta Elmauer, za organizacijo pa je odgovorna WWF Adria, lahko sodeluje do 25 udeležencev.
Praktični del delavnice poteka v slovenskem jeziku, za predavanja pa bo zagotovljen simultani prevod. Kotizacije ni. WWF Adria bo udeležencem zagotovila kosilo, okrepčilo in nastanitev. Delavnce je potrebno obiskati oba dneva.
Ne pozabite navesti, če potrebujete nastanitev, imate posebne prehranske potrebe in ali potrebujete angleški prevod za aktivno sodelovanje v delavnici. Za vse dodatne informacije se obrnite na astefan@wwfadria.org in nslopar@wwfadria.org ali pokličite +385 95 3760 822.
Občina Tržič vabi na predavanje dr. Boštjana Pokornega z naslovom Izzivi in priložnosti pri upravljanju prostoživečih parkljarjev in velikih zveri v Sloveniji, ki bo v torek, 18. februarja, ob 18. uri, v Razstavno-izobraževalnem središču Dolina.
Na tokratnem predavanju se bomo seznanili z značilnostmi življenja prostoživečih parkljarjev (srnjad, jelenjad, divji prašič) in velikih zveri (rjavi medved, volk, evrazijski šakal) ter s problematiko upravljanja z njimi.
Zlasti parkljarji so v številnih državah prepoznani kot pomemben obnovljiv naravni oz. ekonomski vir (visokokakovostna divjačina, lovni turizem) ter kot ključne vrste, ki vplivajo na biotsko raznovrstnost in imajo pomembno nematerialno (kulturno, estetsko, rekreacijsko) vlogo. Po drugi strani pa naraščanje njihovega števila povzroča konflikte, povezane s škodo na kmetijskih zemljiščih in v gozdovih. Spregovorili bomo tudi o velikih zvereh, ki so bile v letu 2019 povod za velike družbene napetosti, nestrpnost in konflikte pri upravljanju te pomembne živalske skupine pri nas.
Dr. Boštjan Pokorny je eden najboljših strokovnjakov in raziskovalcev na področju upravljanja prostoživečih živali pri nas in v svetu. Svojo raziskovalno pot je začel na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. V obdobju 1997–2018 je bil vodja Oddelka za ekološke in okoljske raziskave ter pomočnik direktorja na Inštitutu za ekološke raziskave ERICo Velenje, od leta 2014 pa je dekan Visoke šole za varstvo okolja iz Velenja. Kot raziskovalec s področja divjadi in lovstva je zaposlen tudi na Gozdarskem inštitutu Slovenije, kot visokošolski učitelj pa sodeluje tudi s Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.
V lovskem domu Vinski vrhovi, Miklavž pri Ormožu so se 13. februarja srečali predstavniki območnih lovskih zvez Maribor, Prlekije, Ptuj-Ormoža in predstavniki OZUL s tega območja z namenom, da se pogovorijo o skupnih dejavnostih na področju male divjadi.
Foto: dr. Srečko Felix Krope
Na prvem srečanju so bili prisotni: Gorazd Kuhar, predsednik ZLD Prlekije, Marjan Gselman, predsednik LZ Maribor in predsednik Slovensko Goriškega IO OZUL-a, Branko Novak, predsednik IO Ptujsko-Ormoškega LUO, Božidar Kunej, tajnik Slovensko Goriškega OZUL-a, Anton Šnajder, starešina LD Vinski vrhovi, Milan Kolbl, gospodar LD Vinski vrhovi in dr. Srečko Felix Krope, predsednik ZLD Ptuj-Ormož.
Skupna, predhodna ugotovitev je tako znana vsem, in sicer ta, da je mala divjad v močnem upadanju, da se ji posveča premalo pozornosti. Sedanje stanje kliče po ukrepih. Vsi prisotni so predstavili nekatere ugotovitve zadnjih let, vsak na svojem območju. Nekaj najbolj perečih ugotovitev:
ugotavljajo, da je življenjski prostor male divjadi iz leta v leto slabši,
problematika ukrepov kmetijske politike glede komasacij,
problematika z nakupom zemljišč, kjer upravljavci ne morejo izvajati svojih ukrepov za malo divjad,
pomembnost male divjadi za lovsko kinologijo,
sodelovanje z drugimi deležniki glede čiščenja vodotokov,
rezultati izkušenj vlaganja poljskih jerebic,
izkušnje celoletnega krmljenja male divjadi (fazanov),
izkušnje z različnimi sistemi krmišč,
problematika površin za male divjadi (zaraščenost),
potreba po mejicah,
škode v okolju divjadi zaradi sistema GERK.
Nekaj kratkih zaključkov:
nadaljnja srečanja se izvajajo vsaj enkrat mesečno,
naslednje srečanje je na območju LZ Maribor, sledi ZLD Prlekije,
krog sodelujočih se širi s člani različnih komisij v okviru OZUL-ov,
po naslednjem srečanju se dogovorimo o vzorčnih loviščih in njihovih dejavnostih,
pripravi se posvet o mali divjadi in njenem okolju (dogovor na naslednjih srečanjih),
opravi se predstavitev različnih krmišč za malo divjad,
organizira se sestanek s kmetijsko ministrico glede GERK-ov, kmetijskih zemljišč in mejic.
Vsi prisotni so se strinjali, da ne govorimo le o stanju male divjadi, pač pa o življenjskem okolju divjadi in vseh ostalih živalskih vrst.
Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS objavlja javni poziv Lovska kultura 2020 za dodelitev pomoči programom in projektom skupin in posameznikov, delujočih na področju lovske kulture v letu 2020.
Javni poziv Lovska kultura 2020 bo odprt od ponedeljka, 9. marca do vključno četrtka, 9. aprila.
Celotna vsebina javnega poziva, z obrazci za prijavo in merili za dodeljevanje pomoči, je dostopna na spodnjih povezavah in na sedežu Lovske zveze Slovenije. Morebitne dodatne informacije lahko dobite (vsak delovni dan, med 9. in 12. uro) po telefonu 01/ 24 10 916.
Izvršni odbor Območnega združenja upravljavcev lovišč Zahodno visoko kraškega lovsko upravljavskega območja v soboto, 15. februarja, ob 10. uri, vabi na odprtje razstave trofej v razstavni dvorani pri Zagodu v Idriji.
Na 6. Dobrodelnem plesu LZS, ki je potekal 7. februarja, v Termah Čatež, so se udeleženci znova izkazali. Za Zeleni sklad so z dobrodelno dražbo zbrali kar 8.144 evrov. Z donacijami podjetij pa je bilo za Zeleni sklad zbranih še dodatnih 6.000 evrov.
6. Dobrodelni ples sta otvorila predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač in njegova boljša polovica. Foto: Štefan Vesel
Začetek 6. Dobrodelnega plesa, ki ga je v Termah Čatež gostila Zveza lovskih družin Posavja, so slavnostno oznanili Dobovski rogisti ter priznani tenorist Marko Železnik s slovensko himno. Večer je glasbeno popestrila mlada, komaj 14-letna citrarka Neža Simončič, ansambel Skomini pa je poskrbel za odlično plesno vzdušje.
Udeležence plesa, 230 se jih je zbralo, sta nagovorila predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač in predsednik Zveze lovskih družin Posavja Niko Marn ml.
Predsednik organizacijskega odbora Dobrodelnega plesa in predsednik Zelenega sklada Ivan Malešič je predstavil delovanje Zelenega sklada in se zahvalil vsem, ki so v dober namen prispevali številna umetniška dela, lovska doživetja in različne dražbene predmete. Za finančne prispevke se je zahvalil tudi številnim podjetjem, ki so, po do zdaj zbranih podatkih, z donacijami za Zeleni sklad prispevali še dodatnih 6.000 evrov.
Podrobneje o 6. Dobrodelnem plesu v eni izmed prihodnjih številk Lovca.
Vabljeni na odprtje fotografske razstave najboljših fotografij mednarodnega fotografskega natečaja naravoslovne fotografije Magična narava 2017.
V petek, 7. februarja, ob 18. uri, Slovenski planinski muzej v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom vabi na odprtje fotografske razstave najboljših fotografij mednarodnega fotografskega natečaja naravoslovne fotografije Magična narava 2017.
Razstava bo na ogled v Slovenskem planinskem muzeju (Triglavska cesta 49, Mojstrana) do 30. marca 2020.
Natečaj je organiziralo Združenje naravoslovnih fotografov Slovenije v okviru evropskega projekta LIFE NATURAVIVA “Biodiverziteta – umetnost življenja“. Zmagovalne fotografije so bile izbrane iz pestrega nabora, saj je na foto natečaj prispelo kar 3932 fotografij 270 avtorjev, od tega iz Slovenije 686 fotografij 46 avtorjev.
Podeljeni sta bili dve najvišji priznanji: naravoslovni fotograf leta 2017 in naravoslovni fotograf Slovenije leta 2017 ter priznanja za zmagovalce posameznih šestih tekmovalnih kategorij: sesalci; ptice; ostale živali; svet rastlin; naravna pokrajina; človek in narava.
Fotografije so zgovorne same po sebi, komentarjev ne potrebujejo, ob odprtju razstave pa bo dr. Petra Draškovič Pelc v kratkem predavanju povedala več o naravoslovni fotografiji. Petra je fotografinja, nadobudna popotnica, turistična vodnica in vodnica interpretatorka, radovedna raziskovalka in ljubiteljica narave, pa tudi doktorica biomedicinskih znanosti.
Lovska krvodajalska akcija bo v dogovoru z Rdečim križem Slovenije potekala tudi v februarju.
Foto: Ljubo Drobič
Lovska zveza Slovenije, Lovsko dobrodelno združenje Diana in Rdeči križ Slovenije tudi v februarju vabijo lovce na vseslovensko lovsko krvodajalsko akcijo.
S prvo krvodajalsko akcijo, ki naj postane tradicionalna, želimo lovci pokazati svojo povezanost, pripadnost in pripravljenost pomagati.
Prosimo, da nam vaše sodelovanje v krvodajalski akciji sporočate na e-naslov lzs@lovska-zveza.si
Kje potekajo krvodajalske akcije v februarju?
Lovci se lahko udeležijo krvodajalskih akcij v okviru delovnega časa transfuzijske službe v Ljubljani, Novem mestu, Mariboru, Ptuju, Slovenj Gradcu, Izoli, Jesenicah, Murski Soboti, Celju, Novi Gorici in Trbovljah, ali na spodaj navednih lokacijah. Skupine, večje od 10 oseb, naj se napovedo vsaj tri dni pred udeležbo, da lahko zaposleni okrepijo svoje ekipe.
Na zadnji seji Upravnega odbora Lovske zveze Maribor so se člani zahvalili Zdravku Brezovšku za njegov velikanski prispevek k utrjevanju vloge in pomena lovske organizacije in mu ob njegovi 60-letnici podarili spominsko darilo.
Zdravko Brezovšek (desno) prejema darilo iz rok Marjana Gselmana (arhiv LZ Maribor).
Zdravko Brezovšek je celo življenje zapisal lovu in lovstvu, saj je že kot mlad fant sodeloval z lovci iz Lovske družine (LD) Šmartno Na Pohorju in s poklicnimi lovci iz nekdanjega gojitvenega lovišča Pohorje. Postal je član LD Šmartno in v njej opravljal številne odgovorne naloge, med drugim je bil dalj časa tudi njen starešina. Dolga leta je član Upravnega odbora Lovske zeze Maribor in Lovsko-kinološkega društva Maribor.
Izvrsten kinolog, lovski strelec in mentor mladim
Zdravko je namreč izvrsten kinolog, vzgojitelj in vodnik šolanih lovskih psov. Zaradi vrhunskega kinološkega znanja in bogatih praktičnih izkušenj pri delu s psi, je cenjen daleč naokoli. Sploh, ker je izredno uspešen pri iskanju ranjene ali zastreljene divjadi, od srnjakov do divjih prašičev, jelenov in muflonov. Je tudi dober lovski strelec in mentor mladim lovcem in kinologom.
Spominsko darilo mu je izročil predsednik LZ Maribor Marjan Gselman, ki je ob tej priložnosti izpostavil jubilantovo vsestransko angažiranje na lovskem in kinološkem področju. Posebej je omenil njegov prispevek pri izvedbi mnogih izobraževanj za lovce in kinologe in prikazov praktičnega dela z lovskimi psi, pa tudi pri izvajanju mladinskih lovskih taborov.
Zdravko sodi v tisti krog slovenskih lovcev, ki zagovarjajo negovanje lovske tradicije, šeg in običajev ter lovske kulture in se zavzemajo za čim več znanja v lovstvu. Zato podpira vse oblike strokovnega izobraževanja, od začetnega izobraževanja lovskih pripravnikov do dopolnilnih oblik izobraževanja za funkcionalna znanja članov lovske organizacije.
Lovske šege in običaji je naslov nove knjižice, ki jo je konec minulega leta izdala Komisija za izobraževanje LZS.
Lovske šege in običaji so del žive kulturne dediščine Slovenije. So skupek večstoletne lovske tradicije, ki jo je izoblikoval slovenski lovec. Tako kot lov, lovec in širši pomen lovstva so se tudi šege in običaji sooblikovali glede na čas in sprejemljivost družbenih gibanj.
Na koncu je popolnoma vseeno, ali naše običaje prepletamo med Diano in sv. Hubertom, da je pri lovu le zagotovljen pošten in etičen odnos do žive in uplenjene divjadi kot osnovno vodilo slovenskih lovcev ter našega organiziranega lovstva nasploh.
Lovsko gojitveni bazen Črna na Koroškem in Koroška lovska zveza v soboto, 8. februarja, prirejata tradicionalno tekmovanje v lovskem veleslalomu za pokal Koroške lovske zveze.
Zbor tekmovalcev je od 9.15 do 9.30 na smučišču (brunarica), kjer bo razdelitev štartnih številk. Tekmovanje se bo pričelo ob 10.00 uri na smučišču v Črni na Koroškem v naslednjih starostnih kategorijah:
lovci do letnika 1990
lovci do letnika 1980
lovci do letnika 1970
lovci do letnika 1960
lovci do letnika 1950
lovci nad letnikom 1950
lovke in žene lovcev vseh starosti
otroci lovcev (skupna kategorija)
ekipno (za ekipo štejejo 3 najboljši rezultati iz vsake kategorije – brez otrok).
Startnina za tekmovalca znaša 25,00 € in vključuje smučarsko karto, stroške izvedbe tekmovanja in toplo malico. Otroci lovcev plačajo le smučarsko karto v vrednosti 5,00 € (v kolikor karto že imajo, plačilo ni potrebno, jih je pa potrebno na tekmovanje prav tako prijaviti). Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost.
Prvi trije tekmovalci v kategorijah in tri najboljše ekipe prejmejo pokale. Udeležba na tekmovanju je obvezno v lovski opravi, razen za lovke, žene lovcev in otroke (je pa zaželena). Tekmovalcu brez lovske oprave se k času prišteje 5 sekund.
Prijave z imenom, priimkom, LD in datumom rojstva (d. m. l.) pošljite na e-naslov: ldbistra@gmail.com (dodatne inf. na tel. 041 830 438 – Boštjan ). Prijavnino poravnajte na TR SI56 0246 6026 2448 564 (DOLK Črna na Koroškem, Bistra 18, 2393 Črna na Koroškem) najkasneje do 6. 2. 2020.
Veselimo se vaše udeležbe. Lovsko športni pozdrav.
Lovska krvodajalska akcija je v polnem teku. Ste že darovali kri? Sporočite nam!
Foto: Aleš Černivec
Do konca januarja se lahko udeležite spodaj naštetih krvodajalskih akcij. Skupine, večje od 10 oseb, naj se napovedo vsaj tri dni pred udeležbo, da lahko zaposleni okrepijo svoje ekipe.
Prosimo vas, da nam vašo udeležbo v lovski krvodajalski akciji sporočite na lzs@lovska-zveza.si oz. na številko 01 24 10 910.
21.01.2020
Žiri
POSLOVNA STAVBA IKA
07:00 – 13:00
22.01.2020
Žiri
POSLOVNA STAVBA IKA
07:00 – 13:00
22.01.2020
Apače
Gasilski dom
07:30 – 11:00
23.01.2020
Rogaška Slatina
Kulturni center
07:00 – 10:30
23.01.2020
Kranj
GASILSKO REŠEVALNA SLUŽBA
07:00 – 13:00
24.01.2020
Ljubljana
Zavod za transfuzijsko medicino
07:00 – 13:00
27.01.2020
Idrija
MLADINSKI CENTER
07:00 – 13:00
29.01.2020
Idrija
MLADINSKI CENTER
07:00 – 14:00
30.01.2020
Rogaška Slatina
Kulturni center
07:00 – 10:30
30.01.2020
Radeče
DOM PIHALNEGA ORKESTRA
08:00 – 12:00
31.01.2020
Ljubljana
Zavod za transfuzijsko medicino
07:00 – 15:00
31.01.2020
Oplotnica
OŠ
07:00 – 12:00
Kri pa lahko darujete tudi v okviru delovnega časa transfuzijske službe v Ljubljani, Novem mestu, Mariboru, Ptuju, Slovenj Gradcu, Izoli, Jesenicah, Murski Soboti, Celju, Novi Gorici in Trbovljah.
Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino
Šlajmerjeva 6, 1000 Ljubljana, Tel.: (01) 543 81 00 Vsak delovni dan: 7.00-15.00 Sreda: 7.00-17.00
Center za transfuzijsko dejavnost Novo mesto
Zavod RS za transfuzijsko medicino, Naslov: Splošna bolnišnica Novo mesto, Šmihelska 1, 8000 Novo mesto, Tel.: (01) 543 83 40 Ponedeljek: 7.30 -11.00 Torek : 7.30-11.00 Četrtek: 7.30-11.00
Konec decembra je izšla 42. knjiga Zlatorogove knjižnice z naslovom Evrazijski šakal, delo slovenskih avtorjev, lovcev in poklicnih raziskovalcev divjadi. To so dr. Hubert Potočnik, dr. Boštjan Pokorny, dr. Katarina Flajšman in dr. Ivan Kos.
V knjigi naši domači avtorji med drugim javnosti predstavljajo tudi svoje znanje in izkušnje, pridobljene po opravljenem ciljnem raziskovalnem projektu o šakalu v Sloveniji, ki je potekal v obdobju 2016–2018 in katerega najpomembnejše ugotovitve so vključene tudi v pričujočo monografijo. V sklopu projekta, ki je bil v bistvu naš nacionalni monitoring o šakalu, ste z ožjo skupino poklicnih raziskovalcev aktivno sodelovali tudi mnogi lovci (več kot 1.000 lovcev je prispevalo svoj delež k rezultatom).
Prva in edina monografija o evrazijskem šakalu v Evropi!
Za izdajo poljudnoznanstvene knjige o tej na novo razširjeni vrsti v mnogih naših loviščih smo se v uredniškem odboru odločili takoj, ko smo zaznali, da bo postajala vedno številčnejša, saj se nezadržno razširja v srednjo in zahodno Evropo in bo vplivala na odnose z drugimi domorodnimi živalskimi vrstami in seveda tudi človekom. Naj razkrijemo tudi, da je ta knjiga tudi prva in edina monografija o evrazijskem šakalu v Evropi! Zato se avtorjem še posebej zahvaljujemo in smo veseli, da je delo izšlo v naši knjižni zbirki, ki je namenjena najširši lovski javnosti.
Naši občutki do šakala, ekološko izredno prilagodljive vrste, ki pospešeno zaseda naše habitate, so različni. Lovci, resnici na ljubo, večinoma nanj gledamo in ga ocenjujemo predvsem kot neželenega plenilca, ki neusmiljeno pleni srnje mladiče in malo divjad. Toda vsebina knjige odstira tudi drugačno naravo in mnoge neznane resnice iz ekologije te vrste. In, kot ugotavljajo avtorji, poklicni raziskovalci, marsičesa o šakalu še ne vemo in bo zato potrebno še nadaljnje spremljanje in proučevanje vrste v naših okoljih. O vsem, kar je povezano z razvojem vrste – zgodovina razširjanja, biologija in ekologija evrazijskega šakala – nas seznanja vsebina devetih poglavij knjige s poglavitnim ciljem, da bi slovenski lovci šakala čim bolje spoznali in ga v prihodnje tudi strokovno in pravičneje obravnavali, predvsem pa, da bi z njim v prihodnje znali pravilno upravljati (odgovorno nadzorovati njegovo populacijsko dinamiko) in tudi sobivati z njim.
Do lovcev, članov lovskih družin, bo knjiga prišla po ustaljeni poti
Kot domorodni vrsti mu moramo omogočati njegov nadaljnji obstoj. Zavedati se moramo, da smo mu – poleg globalnih podnebnih sprememb – pot za njegovo spontano eksplozivno razširjanje tlakovali tudi ljudje z našimi posegi in ravnanjem v okolju. Letos bomo v predpisani lovni dobi začeli z načrtovanim odvzemom šakalov iz naših lovišč, zato o tej vrsti potrebujemo tudi pravšnjo mero odgovornosti in dovolj predhodnega znanja. Le upamo lahko, da v tej smeri premišljujejo tudi državne službe, pristojne za načrtovanje, od katerih pričakujemo, da bodo s svojimi končnimi odločitvami zagotavljale pravo razmerje odnosov med vrsto, človekom in naravnimi danostmi, ki jih ponuja določeno okolje.
Do lovcev, članov lovskih družin, bo knjiga prišla po ustaljeni poti – na sedeže območnih lovskih zvez – in jo bodo prevzeli pooblaščeni predstavniki lovskih družin (po članskem seznamu za leto 2019). Želimo si in upamo, da bo vsebina knjige pritegnila tudi vas, da bo zanimiva in poučna za slehernega lovca, a tudi za vse druge ljubitelje narave in živali.
Izšla je nova, 6. številka Zlatorogovega zbornika, znanstvenega glasila Lovske zveze Slovenije.
Teme, obravnavane v zadnji številki zbornika, so:
Vpliv dodajanja mrhovine na obiskanost krmišč pri rjavem medvedu (Ursus arctos)_Robert Ule, Miha Krofel, Klemen Jerina
Genetska povezanost in sorodstvena razmerja evropske srne v modelnem lovišču osrednje Slovenije_Aja Bončina, Boštjan Pokorny, Martin Sternad, Elena Bužan
Histološke značilnosti breje maternice pri košuti (Cervus elaphus)_Diana Žele Vengušt, Gorazd Vengušt
Analiza iskanj obstreljene divjadi na območju državnega odprtega lovišča VII5 Zapadna Garjevica (RH)_Zvonko Novotny, Krunoslav Pintur, Tomislav Dumić, Nera Fabijanić
Dejavniki, ki vplivajo na velikost domačih okolišev poljskih zajcev (Lepus europaeus)_Anja Kos, Ivan Kos
Potem ko smo lani večkrat poročali o velikih posegih v naravno okolje v Pesniški dolini, kjer je izginila večina sicer redkih remiz, mejic in grmišč, se posegi nadaljujejo tudi letos.
Mala divjad ostaja brez zavetja
Pred dnevi so zabrneli stroji v Zgornjih Verjanah, v dolini melorirane Drvanje, kjer je padlo še zadnje grmišče ob potoku pri cesti Verjane-Brengova. V tem sicer ozkem grmovnem sloju je našlo varno zavetje nekaj fazanov, ki so zdaj ostali brez varnega domovanja. Grmišče je bilo v celoti posekano, manjše in drobno vejevje pa enostavno odvrženo v potok. V tem delu Drvanjske doline je ostalo nekaj malega kritja za divjad le še v »Trebežu«, pri nekdanji kmetiji Polič in v Turnužu pod kmetijo Rojs, kjer je LD Dobrava uredila manjšo remizo. Pet pred dvanajsto so pridobili to zemljišče in ga začeli urejati za preživetje male divjadi.
Sekanje grmovnih površin se je pred dnevi začelo tudi v Oseku ob jarku pri nekdanjem tranformatorju v bližini ceste Sv. Trojica-Osek-Ivanjci-Gorja Radgona. Tam so že pred leti posekali večji del grmišča, zdaj pa je prišel na vrsto še preostanek. V tem delu lovišča je mala divjad, zlasti fazani, docela izgubljena in nima več pogojev za obstoj.
Veliki posegi so se dogodili tudi ob Pesnici pri Šetarovi in proti Lormanju, grmovne površine pa padajo tudi v drugih delih osrednjih Slovenskih goric. Naravnih pogojev za fazane je tako resnično vedno manj, da o za vedno izgubljenih jerebičjih kitah ne pišemo. V LD Dobrava, na primer, lani jerebic niso več zasledili. Zelo skromna kita je ostala v lenarški Čreti, ki pa je tudi pogosto na udaru, saj prav tako padajo mnoga grmišča, mejice in žive meje pa so že zdavnaj izginile.
Lovci sicer bijejo plat zvona, opozarjajo, se pogovarjajo z naravovarstveniki in tudi kmetovalci. K sreči je med njimi tudi nekaj takih, ki lovsko zaskrbljenost razumejo in tu in tam vendarle pustijo kakšno mejico in živo mejo. A kako dolgo še, saj mora biti zemlja obdelana, sicer ni subvencij? Menim, da bi kazalo ponoviti apel Lovske zveze Slovenije iz leta 2017, ko je pozvala nevladne organizacije in slovensko javnost, naj podpre legitimne zahteve lovske organizacije za prekinitev »diktata kapitala« v škodo prostoživečih živali in njihovih ekosistemov.
Apel je vedno aktualen, tudi danes, ko mala divjad marsikje dobesedno izginja iz narave. Tudi zato je namera vodstva LZS, da se mali divjadi (končno) posveti več pozornosti tudi s posebno strokovno komisijo, več kot dobra, in samo upamo lahko, da bo tudi mala divjad deležna vsaj približno tolikšne pozornosti kot srnjad, jelenjad, gamsi, divji prašiči, velike zveri in nekatere ogrožene vrste. Del živega naravnega bogastva niso le te vrste, pač pa tudi fazani, poljske jerebice, poljski zajci in prepelice. Jih bomo uspeli ohraniti tudi za zanamce?
Dr. Marjan Toš
Posledice letošnjih posekov v Verjanah in v Oseku – kaj bo za kritje male divjad na tem območju sploh še ostalo? Foto: Marjan Toš
Z današnjim dnem se je začela prva vseslovenska lovska krvodajalska akcija Lovske zveze Slovenije, Lovskega dobrodelnega združenja Diana in Rdečega križa Slovenije.
Foto: Urša Kmetec
Lovska krvodajalska akcija bo potekala do 31. januarja po vsej Sloveniji; v dogovoru z Rdečim križem Slovenije pa, glede na potrebe, tudi v februarju.
Ob začetku akcije kri darovalo že 50 lovcev
Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač in predstavniki Lovskega dobrodelnega združenja Diana so kri darovali danes na Zavodu RS za transfuzijsko medicino v Ljubljani.
Po prvih zbranih informacijah ob začetku akcije je svojo kri po vsej Sloveniji darovalo že okoli 50 lovcev in lovk.
S prvo krvodajalsko akcijo, za katero si bomo prizadevali, da postane tradicionalna, pa želimo lovci pokazati svojo povezanost, pripadnost in pripravljenost pomagati.
Kje potekajo krvodajalske akcije v januarju?
Lovci se lahko udeležijo krvodajalskih akcij v okviru delovnega časa transfuzijske službe v Ljubljani, Novem mestu, Mariboru, Ptuju, Slovenj Gradcu, Izoli, Jesenicah, Murski Soboti, Celju, Novi Gorici in Trbovljah, ali na spodaj navednih lokacijah. Skupine, večje od 10 oseb, naj se napovedo vsaj tri dni pred udeležbo, da lahko zaposleni okrepijo svoje ekipe.
Trebnje – v Galaksiji 7-13., 7-13
13.01., 14.01.
Slivnica – v Slivnica pri Mariboru – v Osnovni šoli Franca Lešnika – Vuka 7.30-10.
15.01.
Brežice – v Mladinskem centru 8-13., 8-12
15.01., 16.01.
Vransko – v Kulturnem domu 7-10
16.01.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino
17.01.
Sv. Jurij ob Ščavnici – v Osnovni šoli 7.30-12
17.01.
Metlika – v Gasilskem domu 7-13
20.01.
Žiri – v poslovni stavbi IKA 7-13., 7-13
21.01., 22.01.
Apače – v Gasilskem domu 7.30-11
22.01.
Rogaška Slatina – v Kulturnem centru 7-10.30
23.01.
Kranj – v Gasilsko reševalni službi 7-13
23.01.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino
24.01.
Idrija – v Mladinskem centru Idrija 7-13., 7-13., 7-14
Kako se pripraviti na odvzem krvi? Ali krvodajalcem pripada prosti dan in kako ga uveljaviti? Kakšne so trenutne zaloge krvi po krvnih skupinah?
Pred uradnim začetkom vseslovenske lovske krvodajalske akcije, ki jo med 13. in 31. januarjem pripravljajo Lovska zveza Slovenije, Lovsko dobrodelno združenje Diana in Rdeči križ Slovenije, posredujemo še nekaj informacij in koristnih napotkov.
Foto: Pixabay
Ali krvodajalcem pripada prosti dan in kako ga uveljaviti?
Zakon o delovnih razmerjih, v veljavi od leta 2013 določa, “da ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi na dan, ko prostovoljno daruje kri. V tem primeru izplača delodajalec nadomestilo za plačo delavcu v breme zdravstvenega zavarovanja” (167. člen zakona).
To točneje pomeni, da krvodajalcem pripada 1 prost dan, katerega stroške pokriva obvezno zdravstveno zavarovanje. Zato mora delodajalec v ta namen Zavodu za zdravstveno zavarovanje predložiti vaše potrdilo o darovanju krvi in posebno potrdilo, iz katerega je razvidna osnova za nadomestilo plače. Delodajalec obe potrdili predloži Zavodu ob vložitvi refundacijskega zahtevka. (Pravilnik o obračunu bruto nadomestil plač …)
Kako se pripraviti na odvzem krvi?
Pomembno je, da se krvodajalec na odvzem krvi ustrezno pripravi.
Na odvzem pridite spočiti.
Pred dajanjem krvi se morate počutiti zdravi.
OBVEZNO pojejte nemasten obrok, npr. kruh z marmelado, čaj, sadni sok ali kavo.
Na odvzem krvi NE PRIHAJAJTE TEŠČI.
Večer pred odvzemom in na dan odvzema ne smete uživati alkoholnih pijač ter psihoaktivnih substanc.
Postopek odvzema krvi
Ob vsakem obisku morate imeti s seboj osebni dokument. Po vpisu vam bodo preverili koncentracijo hemoglobina v krvi in vam ob prvem obisku določili orientacijsko krvno skupino AB0. Skupaj boste pregledali medicinski vprašalnik, izmerili vam bodo krvni pritisk. Na podlagi opravljenih meritev in medicinskega vprašalnika se odločijo o primernosti za darovanje krvi. Sam odvzem traja od 5 do 10 minut in praviloma ni boleč. Vbodno mesto naj ostane previto s kompresijskim povojem vsaj dve uri po končanem odvzemu.
Po odvzemu boste v jedilnici ob prigrizku počakali vsaj 20 minut, da se prepričajo o vašem dobrem počutju po odvzemu. Na dan odvzema krvodajalcem svetujejo počitek in odsvetujejo težje fizične napore npr. športne aktivnosti, težje delo, delo na višini, potapljanje, maraton… Priporočajo, da poskrbite za večji vnos tekočin in počitek. Telo nadomesti celice v nekaj dneh po odvzemu, tekočino pa že v nekaj urah po odvzemu.
Kakšne so trenutne zaloge krvi po krvnih skupinah v Sloveniji?
Za transfuzijsko službo ne predstavlja problema samo pomanjkanje krvi, temveč tudi kopičenje zalog, saj imajo komponente krvi določen rok trajanja. V teh primerih ukrepajo tako, da na krvodajalskih akcijah sprejemajo omejeno število krvodajalcev ali krvodajalsko akcijo preložijo. Za prihod na odvzem krvi se odločite glede na zaloge in potrebe.
Trenutne zaloge po krvnih skupinah lahko preverite TUKAJ!
Kdo je lahko krvodajalec?
Krvodajalec je lahko vsakdo, ki je trdnega zdravja, brez večjih zdravstvenih težav v preteklosti. Da bi zavarovali tako dajalca in njegovo zdravje, kot tudi prejemnika pred prenosom bolezni ali zdravilnih sestavin, ki bi lahko bile za pacienta usodne, morajo pred samim odvzemom upoštevati določene omejitve.
Starost: Krvodajalec mora imeti vsaj 18 let in ne več kot 65 let.
Časovni presledek med odvzemi: Pri dajanju polne krvi mora biti presledek med odvzemi vsaj 3 mesece za moške in 4 mesece za ženske.
Telesna teža mora biti nad 50 kilogramov.
Polnokrvnost: je pogoj, da je polnoletna oseba lahko krvodajalec. Moški mora imeti hemoglobin vsaj 135g/l oz. hematokrit najmanj 41%, ženske hemoglobin vsaj 125g/l oz. hematokrit najmanj 38 %. Po presoji zdravnika je lahko krvodajalec odklonjen tudi zaradi visokih vrednosti hemoglobina oziroma hematokrita.
Lovska zveza Slovenije in Zveza lovskih družin Posavje v petek, 7. februarja 2020, ob 19. uri, v restavraciji Hotela Terme v Čateških Toplicah, prirejata 6. Dobrodelni ples Lovske zveze Slovenije.
Foto: Jasna Kovačič Siuka
Tudi tokrat bo dogodek posvečen zbiranju sredstev za solidarnostni Zeleni sklad LZS.
Ansambel Skomini bo poskrbel za odlično plesno vzdušje, za izborno kulinariko pa Hotel Terme (meni si lahko ogledate TUKAJ). Prenočite lahko v Hotelu Terme, ponudba je na voljo TUKAJ.
Naročilo vstopnic (priložnostnih značk) sprejemamo na e-naslovu lzs@lovska-zveza.si. Cena vstopnice vključno z večerjo je 30 EUR. Znesek naročenih vstopnic boste nakazali na TR LZS SI56 0201 0001 5687 097 (NLB, d.d.) s pripisom Donacija za Zeleni sklad LZS.
Na svidenje na dobrodelnem plesu in lovski zdravo!
Komisija za izobraževanje in izpite pri Kinološki zvezi Slovenije objavlja razpise za pridobitev kinoloških nazivov in izobraževalne seminarje.
Za leto 2020 Komisija za izobraževanje in izpite pri Kinološki zvezi Slovenije (KZS) v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije (LZS) in strokovnimi komisijami pri KZS pripravlja izobraževanje za strokovni kader.
Pripravili so razpise za pridobitev kinoloških nazivov:
kinološki sodniški pripravnik za ocenjevanje dela ali zunanjosti,
inštruktor za šolanje lovskih psov,
vzrejno-tetovirni referent in
vodja kroga ali zapisovalec.
Člani Komisije za izobraževanje pri KZS želijo, da bi lahko pripravili kakovostno izobraževanje, ki bi vodilo k odličnemu strokovnemu kadru na področju dela s psi.
Branko Puš,predsednik Komisije za izobraževanje in izpite KZS
V decembrski oddaji si lahko ogledate zanimive prispevke z obiska v LD Komenda in pri njihovem najstarejšem članu, ki je praznoval 100 let. ter damskega lova. Ustvarjalci oddaje so se udeležili novinarske konference Lovske zveze Slovenije in Ribiške zveze Slovenije, predaje čeka Zelenega sklada LZS družini pokojnega lovskega tovariša Dava Karničarja ter slikarske razstave Igorja in Aleša Pičulina v Zlatorogovi galeriji.
Lovska družina Izlake vas ob svoji 70-letnici vabi na slavnostno prireditev s kulturnim programom, ki bo v petek, 17. januarja, ob 18. uri, v Delavskem domu Zagorje.
Strokovna služba LZS sporoča članicam Lovske zveze Slovenije, lovcem in poslovnim partnerjem, da zaradi kolektivnega dopusta v petek, 27. decembra 2019 in v petek, 3. januarja 2020 ne bo poslovala.
Minister za okolje in prostor Simon Zajc je 19. decembra na zasedanju okoljskih ministrov EU v Bruslju pozval k nujnosti upoštevanja specifičnih razmer v članicah pri upravljanju z zvermi.
Minister za okolje in prostor Simon Zajc, vir: MOP
Minister Simon Zajc je poudaril, da so v Sloveniji populacije nekaterih zveri zaradi izredno ugodnega življenjskega prostora in razpoložljive hrane v zadnjih desetletjih v nenehnem porastu, zato je del upravljanja tudi redno poseganje v populacijo. Za medveda, za katerega večja številčnost ni zaželena, za uravnavanje številčnosti Slovenija nima druge možnosti kot omejen in nadzorovan odstrel, ki se izvaja na podlagi rednega monitoringa, da s posegom ne bi ogrozili ugodnega stanja ohranjenosti.
Slovenija po Zajčevih besedah razume, da je poseganje v populacije strogo zavarovanih vrst dovoljeno le izjemoma in se zaveda, da gre tudi nov predlog smernic, ki jih pripravlja Komisija v to smer, a Slovenija meni, da se zdaj odpira vprašanje ocene, ali in do katere mere mora biti neka vrsta še strogo zavarovana, če se trend populacije njenega dobrega stanja neprenehoma dviga.
Nove smernice bodo položaj otežile, ne olajšale?
Minister Zajc sicer pričakuje, da bodo nove smernice položaj otežile, ne olajšale. Na vprašanje, zakaj prožnost, ki jo že sedaj omogoča direktiva, ni dovolj, pa je odgovoril, da je pogoj zanjo, da se prej izčrpajo vse druge možnosti. Zajc vidi rešitev v smeri ureditve v primeru šakala, ki je sicer še vedno zavarovana vrsta, ni pa strogo zavarovana vrsta. Ker je v ugodnem stanju, se lahko z njim upravlja, a pod pogojem, da se tega ugodnega stanja ne ogrozi.
Svoj poziv v Bruslju je Zajc opisal kot prvi korak v prizadevanjih, da bi bila evropska habitatna direktiva v tistem delu, ki ureja ogrožene vrste, prožnejša v primerih, ko je neka vrsta v ugodnem stanju, torej ni ogrožena. Slovensko pobudo so podprle Češka, Italija, Latvija, Danska, Francija, Slovaška in Romunija.
Spremembe trenutne situacije ne gre pričakovati
Glede na to, kar je minister povedal, pa je treba zapisati, da kljub stalni rasti populacij obeh omenjenih vrst velikih zveri tako pri nas kot v navedenih državah EU, ni pozval k premiku teh vrst iz aneksa IV na aneks V Evropske habitatne direktive, kar bi, skoraj brez izpolnjevanja predhodnih pogojev, dovoljevalo vsakoletni kvotni odstrel. Zato lahko zapišemo, da tako na podlagi poteka priprave letošnjega odloka za »redni« odvzem kot tudi na podlagi te ministrove izjave, ne gre pričakovati spremembe trenutne situacije. Lahko se le vprašamo, kdaj bo prihodnje poletje sprejet izredni zakon in pa predvsem, kdo ga bo izvajal.
Zavod za ribištvo Slovenije v okviru mednarodnega projekta »LIFE for LASCA« razpisuje fotografski natečaj z naslovom »Motivi Natura 2000. Natečaj bo trajal od 1. januarja do vključno 31. decembra 2020.
Cilj natečaja je poudariti pomen posebnih varstvenih območij, ki so jih določile članice Evropske unije in seveda ohranitev biotske raznovrstnosti za prihodnje rodove. Med njimi je tudi Slovenija, ki ima trenutno določenih 355 območij Natura 2000, od tega je 324 območij določenih na podlagi Direktive o habitatih in 31 na podlagi Direktive o pticah.
V roku 3 mesecev po zaključku natečaja bodo razglašeni in objavljeni zmagovalci in fotografije, izbrane za fotografsko razstavo.
Na volilnem občnem zboru Lovske zveze Slovenije 17. decembra v Celju so delegati podelili nov štiriletni mandat sedanjemu predsedniku Lovske zveze Slovenije mag. Ladu Bradaču.
Volitev se je udeležilo 108 od skupno 112 delegatov, predstavnikov 20 volilnih okolišev po Sloveniji, ki so mag. Lada Bradača za predsednika LZS za nadaljnja štiri leta izvolili z 98 glasovi, 10 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Funkcijo v mandatu 2020 – 2024 bo nastopil čez slab mesec dni.
“Vesel sem visoke podpore, vsak glas je potrditev, da delam prav, prave stvari in na pravi način. Še naprej bom vztrajal pri izpolnjevanju ciljev in zavez Lovske zveze Slovenije,” je v zahvali ob izvolitvi povedal stari – novi predsednik mag. Bradač.
Delegati so izvolili tudi nove člane Nadzornega odbora LZS, in sicer Milana Jurkoviča, Sandija Kranjca, Antona Lukančiča, Milana Šajna in Branka Zlobka.
Za člane Razsodišča so podprli Jožeta Cenčiča, Marjana Rupnika, Jureta Skobirja, Nika Šuštariča in Slobodana Tataloviča.
Za člane Odbora etičnega kodeksa v novem mandatu pa so bili izvoljeni Dušan Leskovec, Andrej Sila, Miha Molan, Andrej Primc, Rudolf Majer, Geza Bačič, Anton Šuklje, Branko Bec in Damjan Turinek.
Delegati so podprli tudi sprejem Lovskega dobrodelnega združenja Diana v članstvo LZS.
Na rednem občnem zboru Lovske zveze Maribor, ki združuje in povezuje 45 lovskih družin iz širšega dela Štajerske (Podravje, Pohorje, Kozjak, Slovenske gorice) so ocenili delo v letošnjem letu.
Opravili koristno delo v dobro narave in divjadi
Zrezultati so zadovoljni, leto je bilo uspešno in tudi odmevno, saj so opozorili na nekaj žgočih problemov in še vedno odprtih vprašanj. Pri tem naj omenimo problematiko divjih voženj z motorji in motornimi kolesi v naravnem okolju (Pohorje, Kozjak in Slovenske gorice), o čemer so organizirali strokovno posvetovanje s predstavniki Policijske uprave Maribor in GPU iz Ljuljane. Posvetovanje je odmevalo v širšem slovenskem prostoru in je po prvih ocenah deloma vendarle pripomoglo k učinkovitejšemu ukrepnju zoper obnašanje objestnežev z motorji.
Seveda pa to še zdaleč ne pomeni, da je težav konec, ocenjuje predsednik Lovske zveze (LZ) Maribor Marjan Gselman. Zaradi vse več povozov divjadi na cestah so namestili veliko modrih odsevnikov, ki so preizkušeni strokovni ukrep, ki divjad (zlasti srnjad) odganja od prometnic.
Marjan Gselman: »Delali smo v dobro in korist narave in divjadi.« (Foto: Marjan Toš)
Urejajo sodobno ekološko multimedijsko učilnico »Zelena info točka Štajerske«
LZ Maribor je izvedla veliko najrazličnejših izobraževanj in strokovnih posvetovanj o mnogih aktualnih temah, še posebej o šakalu in o afriški prašičji kugi. Dopolnilno izobraževanje so izvajali tudi v LD, ki so pripravile nekaj odmevnih lovskih taborov za mlade (Šentilj, Remšnik). S temi oblikami sodelovanja in povezovanja s šolami bodo nadaljevali tudi v bodoče. Pomlajevanje lovske organizacije je tudi na Štajerskem zelo počasno, saj je v primerjavi s preteklostjo priliv mladih lovcev izredno skromen in v večini LD je zanimanja za vstop v zeleno bratovščino vse manj.
Zato pa za tiste, ki pridejo v lovske vrste, organizirajo kakovostno izobraževanje in jih dobro usposobijo za delo v lovišču. Skrbeli so tudi za kinologijo in za lovsko kulturo, lovski strelci so bili spet med najboljšimi v Sloveniji, rogisti pa se že pripravljajo na praznovanje 10-letnice delovanja.
Na občnem zboru so spregovorili tudi o urejanju sodobne multimedijske ekološke učilnice »Zelena info točka Štajerske«. Gre za zahtevni projekt, ki bi ga radi zaključili leta 2021, ko bodo praznovali 100-letnico organiziranega lovstva na mariborskem območju. Na ta visoki jubilej se skrbno pripravljajo in bo nova priložnost za celovito promocijo lovstva in lovske organizacije. Stoletnico LZ bodo povezali z 10-letnico lovskih rogistov, saj bo tega leta v Mariboru tudi Dan slovenske lovske kulture, ki ima tudi na Štajerskem globoke korenine in je del slovenske kulturne dediščine.
Na občnem zboru so sprejeli tudi finančni načrt in delovni program za leto 2020 in vnovič spregovorili o nenehnem slabšanju naravnih pogojev za divjad. Poleg male divjadi je marsikje na udaru že tudi srnjad, ki je deležna velikega nemira v življenjskem okolju.
Marjan Toš
Štajerski lovci povsod zgledno srbijo za divjad – tudi za race mlakarice. (Foto: Marjan Toš)
Lovska zveza Slovenije, Lovsko dobrodelno združenje Diana in Rdeči križ Slovenije vabijo vse lovce na vseslovensko lovsko krvodajalsko akcijo. Potekala bo od 13. do 31. januarja 2020, na predlog Rdečega križa pa se bo glede na potrebe nadaljevala tudi v februarju.
Krvodajalci so najbolj zdrav del slovenske populacije. Slovenski lovci bomo s sodelovanjem v akciji pokazali svojo povezanost, pripadnost in pripravljenost pomagati. Naj lovska krvodajalska akcija postane naša tradicija!
Vsi, ki ste pripravljeni darovati kri, se organizirajte v skupine po območnih zvezah (lahko po posameznih lovskih družinah) in območnim zvezam najavite datum in uro prihoda na izbrano lokacijo ter število darovalcev, da bodo delavci na terenskih krvodajalskih akcijah in na transfuzijskih postajah pripravljeni.
Območne zveze naj nam na e-naslov lzs@lovska-zveza.sinajmanj tri dni prej pošljejo datume in sezname, ki jih bomo posredovali transfuzijskim postajam, da ne bo nepotrebnega čakanja in slabe volje.
Posamezne terenske krvodajalske akcije, lokacije transfuzijskih postaj, urniki delovanja in kontakti so dostopni na spletni strani Lovske zveze Slovenije in na spletni strani Rdečega križa. Seznam krvodajalskih akcij v februarju posredujemo naknadno.
Pri projektu “Reševanje risa v Dinaridih in JV Alpah pred izumrtjem – LIFE Lynx” je ključnega pomena podpora lovcev. V ta namen je za lovce pripravljen poseben vprašalnik o risu.
Univerza v Ljubljani skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije in Lovsko zvezo sodeluje v multinacionalnem LIFE+ projektu »Reševanje risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred izumrtjem – LIFE Lynx«. Pri projektu poleg slovenskih partnerjev sodelujejo tudi partnerji iz Italije, Hrvaške, Romunije in Slovaške.
Cilj projekta je preprečiti ponovno izumrtje Dinarsko – jugovzhodno alpske populacije risa in njena dolgoročna ohranitev. Trenutno stanje populacije je slabo, saj je osebkov malo, vsi pa so si med seboj zelo sorodni. Z namenom znižanja stopnje sorodnosti v populaciji in njene dolgoročne ohranitve, se bo v času trajanja projekta na območje doselilo več zdravih osebkov iz druge, neogrožene karpatske populacije iz Romunije in Slovaške. Ob tem pa je ključnega pomena podpora lovcev ter ocena tolerance do risa in upravljanja z njim.
V ta namen smo pripravili sledeči vprašalnik o risu. Podobno širše javnomnenjsko raziskavo o odnosu javnosti in lovcev do risa je Biotehnična fakulteta izvedla v okviru projekta DinaRis (2008). Sedaj pa vodimo drugo, ponovitveno raziskavo. Lovci s svojo vlogo predstavljate ključno skupino za ohranitev in varstvo risa v Sloveniji, kar ste že dokazali v preteklosti. Poznavanje vašega odnosa in izkušenj je zato zelo pomembno za oblikovanje rešitev, ki upoštevajo interese vseh ciljnih skupin.
Za vaše sodelovanje se vam že vnaprej zahvaljujemo.
Dolgoletno zgledno lovsko prijateljsko in strokovno sodelovanje med notranjsko LD Babno Polje in hrvaško LD Tetrijeb – Čabar so 8. decembra kronali s 1. skupinskim lovom dveh dežel.
Zgodovinski posnetek udeležencev 1. skupinskega lova dveh dežel Hrvaške in Slovenije Foto: F. Rotar
Lovcem stojišča na sami mejni črti
S podporo Lovske zveze Slovenije (LZS) in Hrvaške lovske zveze (HLS) je v organizaciji LD Babno Polje na drugo adventno nedeljo potekal lov dveh dežel Hrvaške in Slovenije. To ni bil klasični skupinski lov. Lovcem so bila določena stojišča (štanti) na sami mejni črti tako, da se med dvema pogonoma niso premikali, ampak so se le obrnili proti drugem pogonu.
Prvi je potekal iz smeri Hrvaške proti meji, drugi pa iz Slovenije proti meji. To je poanta tega lova. Tako izveden lov je bil zanesljivo prvič uspešno organiziran v Sloveniji, poznavalci celo pravijo, da tudi v Evropi. Organizacija in izvedba takega lova je zahtevala veliko dogovorov in izdelavo natančnega načrta poteka lova ter precej dovoljenj republiških organov z obeh strani meje.
Tam, v centru idilične gozdarske, kmečke in lovske vasice Babno Polje, ki velja za najbolj mrzel slovenski kraj, in tam, kjer delovni, gostoljubni in trdega življenja vajeni krajani še kako znajo živeti v slogi in tudi z velikimi zvermi, se je zbrala kar lepa pisana druščina hrvaških in slovenskih lovcev. Na čelu domačih in hrvaških lovcev sta bila dolgoletna neutrudna velika prijatelja Janko Škrlj, starešina LD Babno Polje in Antun Arh, starešina LD Tetrijeb, ki sta že pred petimi leti dala pobudo za ta lov.
Med častnimi gosti smo opazili Alojza Kovšco, predsednika Državnega sveta RS, sicer člana LD Kozlek, Janeza Komidarja, župana občine Loška dolina, Kristjana Rajšela, župana občine Čabar, mag. Lada Bradača, predsednika Lovske zveze Slovenije, dr. Josipa Malnarja, podpredsednika Hrvaške lovske zveze, in predsednika Lovske zveze Primorsko – Goranske Županije, direktorja Strokovne službe LZS Srečka Žerjava, dr. Ivana Kosa, predsednika Komisije za upravljanje z divjadjo LZS in Rajka Kovačiča, predsednika ZLD Notranjske.
Udeležence lova sta pred lovom nagovorila oba župana, ki sta med drugim poudarila, da skupinski lovi in druženja zagotovo še bolj povezujejo hrvaške in slovenske lovce. Podpredsednik hrvaških lovcev Malnar je slikovito dodal, da državna meja med obema državama nikoli ni bila ovira za dobro lovsko sodelovanje in tudi ne za divjad.
Predsednika LZS mag. Bradača sta obe lovski družini soglasno imenovali za botra prvega zgodovinskega lova dveh dežel in mu v zahvalo in pomoč, da se je lov lahko sploh zgodil in potekal na obeh straneh meje, podelili plaketo botrstva. Mag. Bradač je nato dejal: »Babno polje je majhen kraj z velikim srcem in prizadevnimi lovci. K njim na lov že mnoga leta z veliki navdušenjem in srcem radi prihajajo tudi člani Kluba prijateljev lova iz Celovca. Lov dveh dežel se bo zagotovo zapisal v zgodovino. Tudi zato, saj se lovci prevečkrat prerekamo okrog mej in čigava je divjad. Na koncu pa se vsi zavemo, da divjad ne pozna mej«.
Čeprav lovska sreča ni bila naklonjena nikomur, je lov uspel v vseh pogledih. Mnogi udeleženci smo se sploh prvič srečali in spoznali. Spletle so se nove prijateljske lovske vezi, ki so se plemenitile tudi ob dobri hrani in pijači v novem domu LD Babno Polje. Izvedba lova je bila zaupana vodji lova Draganu Vasiljeviču (LD Babno Polje). V kratki analizi po končanem lovu je bilo ugotovljeno, da je svojo nalogo opravil odgovorno in pohvalno. Ker je lov potekal strogo po navodilih varnosti na skupnih lovih, da so lovci in gonjači dosledno upoštevali še dodatne varnostne napotke vodje lova, kar je bilo na takem mednarodnem lovu še posebej potrebno.
Ob koncu lahko z zadovoljstvom zapišemo še dogovor obeh lovskih družin in nacionalnih lovskih zvez, da bo »LOV DVEH DEŽEL« postal tradicionalen. Organiziran bo vsako leto, na nedeljo, ki bo najbližja datumu 8. december. Prihodnje leto bo organizacijo lova prevzela LD »Tetrijeb« iz Čabra.
Organizacijo 47. Srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije, ki bo 6. junija 2020 v Medvodah, je prevzelo Kulturno društvo Simon Jenko Lovski pevski zbor Medvode.
Ta vsakoletna prireditev se imenuje »PRAZNIK LOVSKE KULTURE« in obsega predstavitev lovske kulture v širšem smislu, kar zajema poleg predstavitve lovskih pevskih zborov in skupin lovskih rogistov tudi predstavitev likovnih, fotografskih in literarnih del ter ostalega kulturnega ustvarjanja znotraj slovenskega lovstva.
Okvirno časovnico in scenosled prireditve si lahko ogledate TUKAJ.
Notno gradivo za zbore in rogiste pa je na voljo TUKAJ.
Na strani so tudi koristni nasveti za lovce, rejce živali, veterinarje in potnike. O tem, kako prepoznati bolezen, kakšni so klinični znaki pri divjih prašičih, o vzorčenju in vnosu ter širjenju bolezni ter tudi o biovarnostnih ukrepih …
V Zlatorogovi galeriji Lovske zveze Slovenije smo 5. decembra 2019 odprli dolgo pričakovano skupno slikarsko razstavo Igorja in Aleša Pičulina. Na ogled bo do februarja 2020.
»S sinom Alešem sva se odločila, da pripraviva skupno slikarsko razstavo, saj se najin talent prenaša iz roda v rod. Že moj oče se je ljubiteljsko ukvarjal s slikarstvom, in kot sem jaz užival ob očetovem delu in se učil od njega, tako se je Aleš učil od mene in že zgodaj pokazal svoj talent za slikanje,« je ob slavnostnem odprtju povedal Igor Pičulin in se v imenu obeh zahvalil vsem, ki so si vzeli čas za ogled njune razstave.
»Moje slike so ilustracije za zgodbe v revijah in knjigah, na več slikah je upodobljen človek, lovec, saj brez lovca ni lova in ni aktivnosti, dogodkov, povezanih z lovom,« je še pojasnil. Igor Pičulin navdih in motive za svoje slikarsko ustvarjanje najde v naravi, opazovanju divjadi in njihovih navad. Dejaven je na izobraževalnem področju, saj kot ilustrator in oblikovalec že vrsto let tesno sodeluje z Lovsko zvezo Slovenije, predvsem pri opremi revije Lovec ter Zlatorogove in Strokovne knjižnice. V tem času je ilustriral, grafično opremil, souredil in oblikoval preko 25 knjig z lovsko tematiko.
Navdih za motive črpata iz narave
Z njegovimi ilustracijami je opremljenih mnogo šolskih gradiv, plakatov, učnih poti in knjig z naravovarstveno tematiko. Več let sodeluje s tujimi založniki pri opremi knjig z naravovarstveno in lovsko tematiko, s svojimi ilustracijami pa opremlja eno od najbolj priznanih lovskih revij na nemško govorečem področju, to je avstrijski Anblick.
Tudi Aleš Pičulin, diplomirani inženir gozdarstva, ki predano sodeluje v evropskem projektu ponovne doselitve risa v Slovenijo, navdih za svoje motive črpa iz narave, kjer preživlja večino svojega prostega časa. Poleg ustvarjanja motivov divjadi se v zadnjem obdobju veliko ukvarja tudi s karikaturami.
Razstavo je odprl predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, ki se je avtorjema zahvalil za njun trud in povedal, da bo Lovska zveza vsem obiskovalcem s ponosom razkazala njune umetnine. Odprtje razstave je popestril Kvartet GIS, ki ga sestavljajo profesionalni pevci Rok Bavčar, Matej Avbelj, Marcel Slakonja in Rok Ferenčak.
Lovska zveza Slovenije in Slovenska vojska sta podpisali letni načrt civilno-vojaškega sodelovanja v letu 2020.
Foto: Tadej Krese, Slovenska vojska
Načelnica Generalštaba Slovenske vojske generalmajorka Alenka Ermenc je 3. decembra v Ljubljani podpisala letne načrte civilno-vojaškega sodelovanja med Slovensko vojsko in 28 organizacijami, ki delujejo v javnem interesu. Slovesnega podpisa se je udeležil tudi predstavnik Lovske zveze Slovenije Gregor Bolčina.
Leta 2020 bo Slovenska vojska podprla 307 dogodkov in 8 velikih mednarodnih športnih prireditev, izbranim organizacijam pa bo skupno namenila 1.083.700 evrov. Podpirala jih bo z dejavnostmi, kot so naleti z zračnimi in vodnimi plovili, prevozi z vozili za cestni promet, sodelovanje pripadnikov SV, nočitve v vojaških objektih, zagotavljanje dopolnilne zdravstvene oskrbe (bolničar oziroma voznik in reševalno vozilo), uporaba vojaških vadišč, strelišč ter športnih dvoran, sodelovanje gardne in častne enote, nastopi Orkestra SV, souporaba prostorov v vojašnicah, izposoja sredstev (terenskih postelj, sanitetnih torb, ponjav, termovk, miz in klopi, agregatov, radijskih postaj ter drugega).
Podprli 28 organizacij, ki delujejo v javnem interesu
Slovenska vojska bo leta 2020 poleg Lovske zveze Slovenije podpirala Zvezo združenj borcev za vrednote NOB, Zvezo veteranov vojne za Slovenijo, Zvezo policijskih veteranskih društev Sever, Zvezo društev generala Maistra, Zvezo slovenskih častnikov, Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, Zvezo društev in klubov MORiS, Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske, Društvo upokojencev MORS, Gasilsko zvezo Slovenije, Strelsko zvezo Slovenije, Smučarsko zvezo Slovenije, Javni zavod Triglavski narodni park, Turistično zvezo Slovenije, Letalsko zvezo Slovenije, Veslaško zvezo Slovenije, Planinsko zvezo Slovenije, Slovensko potapljaško zvezo, Zvezo tabornikov Slovenije, Zvezo radioamaterjev Slovenije, Jadralno zvezo Slovenije, Judo zvezo Slovenije, Kajakaško zvezo Slovenije, Kinološko zvezo Slovenije, Športno humanitarno društvo Vztrajaj – Never Give Up, Zavod Mepi – mednarodno priznanje za mlade in Olimpijski komite Slovenije (Združenje športnih zvez).
Vabljeni na 10. božično strelsko tekmo na glinaste golobe, ki bo v soboto, 21. decembra, od 9. ure, na strelišču pri lovski koči LD Velike Lašče.
Tekmovanje se bo izvajalo v kategorijah ekipno in posamezno, veterani in superveterani. Tekmovale bodo tri-članske ekipe iz iste lovske družine.
Pokali in nagrade: ekipno do 3. mesta (pokali), posamezno do 3. mesta (kolajne), veterani do 3. mesta (55-65 let; pokali), superveterani do 3. mesta (65 let in več; pokali). Za hrano in pijačo ter dobro počutje bo
Zaželjene so informativne prijave – kontakt: Milan Šilc 041/647-601
Ogledate si lahko novo, novembrsko oddajo Dober pogled.
V novembrski oddaji so predstavili lovsko družino Dobrova. Ustvarjalci oddaje so se na Miljah udeležili glasbenega večera, posvečenega Karlu Furlanu, v organizaciji Lovskega pevskega zbora Doberdob, v Šempasu pa zadnje seje upravnega odbora Lovske zveze Slovenije v letošnjem letu.
Namen zaviralca ali moderatorja jakosti poka je, da se kritična jakost poka iz nevarnega območja v rangu 165dB (decibelov) zniža na, za zdravje, mejno sprejemljivo raven hrupa pod 140 dB.
Foto: Matija Janc
Gre za impulzni oz. energijski hrup. Ta hrup nastane pri strelu puške na oddaljenosti 1 metra. Za vsako podvojeno oddaljenost se jakost zmanjša za 6dB.
Kako glasen je strel z zaviralcem jakosti poka?
Če želimo odgovoriti na to vprašanje, je potrebno razložiti delovanje zaviralca jakosti poka, merjenje hrupa in varnostne omejitve izpostavljenosti hrupu. Zelo redko zaviralci akosti poka dejansko omogočajo tiho streljanje. Večina nabojev za orožje se giblje hitreje od hitrosti zvoka, ki vedno ustvarijo glasno “prasketanje”, ko prebijejo zvočno oviro.
Kot primer, puška kalibra .22 s standardnim strelivom ustvarja 140 dB zvoka. To je dovolj glasno, da povzroči trajne poškodbe sluha in fizične bolečine. Zato so zaviralci jakosti poka vse bolj priljubljeni za izvajanje lova, saj v nevarnih situacijah ščitijo sluh strelca.
Skoraj vsako orožje proizvaja nevaren in škodljiv hrup, ki lahko z enim strelom povzroči trajno izgubo sluha. Ljudje, ki so bili izpostavljeni streljanju, lahko mislijo, da so ga “navajeni”, dejstvo pa je, da so izgubili sluh.
Zakaj uporabljati zaviralec jakosti poka?
Zaviralci oz. moderatorji jakosti zvoka so edina naprava, ki dokazano zmanjšujejo zvok izstreljenega naboja. Vse druge oblike zaščite sluha zgolj prikrivajo zvok osebi, ki nosi zaščito. Zaviralci jakosti poka zmanjšajo zvok za vse okoli strelca. To je neprecenljivo pri lovu, na zunanjih streliščih, kjer je zaželeno zmanjšanje hrupa. Zaviralci jakosti poka so naprave za zmanjševanje zvočnega onesnaževanja. Zamislite si jih kot dušilce za avtomobile.
Če pogledate našo decibelno lestvico zaviralca ali moderatorja jakosti poka, vidite, da vsakič, ko uporabite zaviralec jakosti poka, zmanjšate dejanski zvok na varno raven.
Puška kalibra 22lr
pok brez moderatorja poka v db
dolžina moderatorja poka v mm
učinek moderatorja poka v db
pok z moderatorja poka v db
140
128
20
120
Puška kalibra 223 rem
pok brez moderatorja poka v db
dolžina moderatorja poka v mm
učinek moderatorja poka v db
pok z moderatorja poka v db
163
151
26
137
163
184
28
135
163
224
31
132
Puška kalibra 308 win
pok brez moderatorja poka v db
dolžina moderatorja poka v mm
učinek moderatorja poka v db
pok z moderatorja poka v db
160
151
26
134
160
184
28
132
160
224
31
129
Prednosti streljanja z moderatorjem jakosti zvoka
Zaviralci ali moderatorji jakosti poka za orožje so varnostne naprave, namenjene zmanjšanju resničnega hrupa pri streljanju in zaščiti sluha strelca in okolice. Številne evropske države spodbujajo njihovo uporabo v lovu in športnem streljanja na prostem. Moderatorji jakosti poka ščitijo sluh, omogočijo, da so strelišča na prostem manj hrupna za ljudi, ki živijo ali delajo v bližini, lov pa naredijo varnejši ter hkrati zmanjšajo onesnaženost s hrupom v naravi.
Kaj v praksi pomenijo db?
Zvok v dB
hladilnik
50
pralni stroj
50 – 75
klimatska naprava
50 – 75
električni brivnik
50 – 80
Pomivalni stroj
55 – 70
sesalnik
60 – 85
Sušilnik za lase
60 – 95
budilka
65 – 80
WC kotliček
70 – 85
zvonjenje telefona
80
otroški jok
110
železnica
90 – 115
motocikel
95 – 110
Simfonični koncert
110
avtomobilska hupa
110
rock koncert
110 – 120
nogometna tekma (stadion)
117
udarno kladivo, vrtalni stroj
130
letala
140
petarda
150
orožje
140 – 170
Uporaba zaviralca jakosti poka v Evropi
Trenutno je uporaba zaviralca jakosti zvoka pri lovu dovoljena v 12 evropskih državah, v treh pa je postopek v zaključni fazi. Te države so Avstrija, Danska, Estonija, Finska, Francija, Irska, Latvija, Norveška, Švedska, Švica, Združeno kraljestvo, Nemčija, Portugalska in Bolgarija, postopek pa poteka v Belgiji, Nizozemskem in na Češkem. Med prvimi Danska, Švica in Združeno kraljestvo tudi izrecno priporočajo njihovo uporabo, v nekaterih grofijah slednjega pa je uporaba celo obvezna.
Zaviralci oz. moderatorji jakosti poka so dodatek strelnemu orožju, ki zmanjšajo pok in običajno tudi blisk iz cevi ob strelu. Večinoma delujejo na principu počasnega kontroliranega raztezanja smodniških plinov, kar zniža jakost poka in zvok predrugači tako, da ni slišati kot strel.
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
»Posledice nespametne politike upravljanja z divjadjo so letos dobro vidne. Razočaran sem, ker se je upravljanje z zvermi preselilo na politično raven,« je na skupni novinarski konferenci Lovske zveze Slovenije in Ribiške zveze Slovenije 3. decembra poudaril predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.
Foto: Tadeja Smolej
»Pričakujemo, da v prihodnje poseganja v populacije ne bomo več reševali z interventnimi zakoni in političnimi pritiski, temveč argumentirano, na strokovnih temeljih, kot je bila večletna uspešna praksa. Kljub dogovorom in ponovnemu imenovanju več delovnih skupnih smo razočarani nad dolgotrajnostjo postopkov na Ministrstvu za okolje in prostor. Zadnja leta vztrajno zahtevamo, da se morajo priprave na sprejetje odloka, ki omogoča poseganje v populacijo medveda in volka, začeti na začetku leta, da je mogoč začetek izvajanja odstrela v oktobru, kar bi sploh pri medvedu pomenilo učinkovito ustavitev rasti številčnosti. Kljub vsem dogovorom tudi letos omenjeni odlok ni sprejet pravočasno,« je opozoril mag. Lado Bradač.
Velik izziv ostaja vrnitev zemljišč, odvzetih lovskim družinam
Velik izziv za Lovsko zvezo Slovenije še vedno ostaja vrnitev zemljišč, odvzetih lovskim družinam po 14. členu Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. »Ne kot nam ponuja kmetijsko ministrstvo, to je z brezplačnim najemom, ampak tako, kot je to omogočeno pašnim skupnostim. Tudi tukaj dobro sodelujemo z Ribiško in Planinsko zvezo Slovenije, ki imajo podobno težavo in jim sklad odvzema zemljo, za katero lahko dokažejo, da so jo kupili,« pravi Bradač.
Po drugi strani pa je Bradač državo pohvalil, saj je prvič za izvajanje javnih nalog LZS namenila sredstva iz državnega proračuna: »Doslej smo lovci izobraževanja financirali sami. 50.000 evrov ni veliko, a za nas pomeni ogromno, je korak v pravo smer«. Izpostavil je tudi načrtovano gradnjo Nacionalnega lovskega centra v Lukovici z možnostjo dograditve lovskega in ribiškega muzeja; v prihodnjem letu naj bi začeli s postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja.
Afriška prašičja kuga ne bo zaobšla Slovenije
Kot je pojasnil direktor Strokovne službe LZS Srečko Žerjav, se afriška prašičja kuga (APK) nezadržno širi, po zadnjih podatkih je prisotna že v dvanajstih državah članicah Evropske unije: »Le še vprašanje časa je, kdaj bo dosegla Slovenijo. Kljub temu se priprava izrednega zakona o APK pri nas vleče že dve leti. Slovenska vlada mora zagotoviti financiranje.« APK se je v letu 2019 razširila v Srbijo (v bližino meje z Romunijo), v Bolgarijo (v bližini meje z Grčijo) in Belgijo, že drugo leto pa se z APK borijo na Madžarskem in Poljskem. Na Madžarskem se je letos iz vzhodnega dela razširila čez Donavo, na Poljskem pa se je zgodil preskok iz vzhodnega dela države v tri okrožja ob meji z Nemčijo. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) poudarja, da je bistveni pogoj za zaustavitev širjenja APK tesno sodelovanje veterinarjev in lovcev.
Smiselno dopustiti uporabo umetnih virov svetlobe in zaviralcev jakosti poka
Novi zakon o orožju bi moral smiselno dopustiti uporabo umetnih virov svetlobe in zaviralcev (moderatorjev) jakosti poka. EU uredba o orožju namreč ne postavlja nobenih omejitev za uporabo teh tehničnih pripomočkov. Polega tega strel v zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah pogosto vznemiri občane, ki nemalokrat prijavijo kršitve javnega reda in miru policiji. »Uporaba zaviralcev jakosti poka pri lovu je brez dvoma tudi v interesu javnega zdravja, smo tveganju poškodbe sluha izpostavljeni praktično vsi lovci, pa tudi lovski psi,« pojasnjuje Žerjav.
Začetek odstrela šakalov
Nova zgodba, ki čaka lovce v prihodnjem letu, je šakal, ki je bil umaknjen iz uredbe o zavarovanih živalskih vrstah in bo od maja 2020 lovna vrsta divjadi. Od novembra 2016 do sredine leta 2019 je bila prisotnost šakalov zabeležena v 1.360 zapisih oz. v 191-ih loviščih; od tega je bila prisotnost teritorialnih osebkov zaznana v 249, klateških osebkov pa v dodatnih 112-ih območjih. »V letu 2019 je v Sloveniji skoraj zagotovo živelo več kot 1.000 šakalov,« je povedal dr. Boštjan Pokorny, predsednik Strokovno-znanstvenega sveta LZS, »do konca novembra jih je bilo evidentirano povoženih 18, kar je več kot kadarkoli prej.« Podrobnejši načrt glede šakalov naj bi bil znan spomladi.
Konec letošnjega leta bo v 21.500 izvodih izšla že 42. knjiga Zlatorogove knjižnice z naslovom Evrazijski šakal. Gre za prvo obsežnejše delo (monografijo) o evrazijskem šakalu v našem in evropskem prostoru, ki je nastalo kot plod dela in znanja naših domčaih raziskovalcev, pa je izpostavil dr. Arpad Köveš, predsednik Uredniškega odbora založništva LZS.
Pričeli s pilotnim telemetričnim spremljanjem poljskega zajca
Spremenjene razmere v okolju imajo še največji vpliv na t. i. malo divjad, nekatere vrste ptic ter poljskega zajca. V okviru Komisije za upravljanje z divjadjo so skupaj z upravljavci lovišč pričeli s pilotnim telemetričnim spremljanjem poljskega zajca. »Primanjkuje nam teoretičnega znanja o tej vrsti v naših razmerah. Ovrednotenje vpliva kmetijskih politik, klimatskih sprememb in drugih dejavnikov na populacije male divjadi ni možno brez boljšega poznavanja osnovnih ekoloških in ostalih bioloških značilnosti teh vrst,« je med drugim povedal dr. Ivan Kos.
Divjad v naseljih in drugih nelovnih površinah
Do največjih konfliktov med ljudmi in divjadjo prihaja na prometnicah. V letošnjem letu so bile zato izvedene številne aktivnosti za zmanjšanje števila trkov vozil z divjadjo, ki jih brez sodelovanja lovcev nikakor ne bi bilo mogoče izvesti. Na več kot 400 kilometrih najbolj problematičnih odsekov državnih cest so se nameščala zvočna in svetlobna odvračala oz. t. i. modri odsevniki. »Pripravljajo se tudi strokovne podlage in projektna dokumentacija za izgradnjo zelenega mostu preko avtocestnega odseka Vrhnika-Postojna in aktivnost za zmanjšanje povoza na železniških tirih,« je omenil dr. Pokorny.
Upravljanje s populacijami divjadi je pravzaprav onemogočeno tudi na drugih nelovnih površinah, še zlasti v naseljih. S to problematiko se srečuje vedno več upravljavcev lovišč, saj je širjenje naselij in posledično zahajanje divjadi na nelovne površine vedno bolj pogost pojav. »LZS bo med drugim sodelovala pri pripravi protokolov ravnanja v primeru pogostejšega zahajanja in večjih konfliktov z divjadjo na nelovnih površinah, tej problematiki pa bomo posvetili tudi strokovno posvetovanje v sklopu 12. Slovenskega lovskega dne,« je napovedal dr. Pokorny.
Vidre plenijo matične jate soške postrvi in lipana
Medtem ko so ribiči zadovoljni z reševanjem težav s kormorani, so opozorili na vedno več ribojedih zveri, kot so vidre, ki so se zlasti pojavile na Primorskem. Tako so bili opozorjeni na vidrino plenjenje rib matične jate soške postrvi in lipana v ribogojnici Tolmin kot tudi na populacijah drugih rib v gojitvenih in lovnih revirjih drugih ribiških družin. Zato so se z Ministrstvom za okolje in prostor dogovorili za monitoring, koliko je v resnici vider in kaj bi se dalo narediti.
Ribiči opozarjajo na morebitne negativne posledice gradnje HE na srednji Savi: »ocenjujemo, da grožnja za najvitalnejši habitat sulca v Sloveniji še ni prenehala,« je povedal sekretar Ribiške zveze Slovenije mag. Igor Miličič. Ribiška zveza opozarja tudi na posledice podnebnih sprememb na populacije domorodnih vrst rib: »Pred leti skoraj neznan pojav pregrevanja vode, neenakomerne razporeditve padavin in ostali nespametni človeški posegi v rečno okolje poslabšujejo dolgoročno možnost preživetja potočnice, lipana in sulca.«
Lovska zveza Slovenije vas vabi na odprtje skupne slikarske razstave Igorja in Aleša Pičulina, ki bo v četrtek, 5. decembra, ob 18. uri, v Zlatorogovi galeriji.
Zeleni sklad Lovske zveze Slovenije je za družino mnogo prezgodaj preminulega lovskega tovariša Dava Karničarja prispeval 7.500 evrov.
Med lovci velja načelo tovarištva in zaveza medsedbojne solidarnosti, zato se Lovska zveza Slovenije trudi pomagati lovskim tovarišem in njihovim družinam v stiski. Sredstva za dobrodelni Zeleni sklad zbiramo s pomočjo donacij in z dobrodelno dražbo na vsakoletnem dobrodelnem plesu Lovske zveze Slovenije. Našemu pozivu se plemenito odzovejo tako lovci-umetniki kot tudi podjetja in posamezniki, ki prispevajo umetniška dela, druge predmete ter finančne prispevke ter seveda tudi vsi, ki se udeležijo dobrodelnega plesa.
Zeleni sklad se je z zbranimi sredstvi odločil priskočiti na pomoč tudi družini tragično preminulega lovskega tovariša Dava Karničarja. Petri Karničar je 27. novembra podpredsednik LZS in predsednik komisije Zeleni sklad Ivan Malešič v lovskem domu na Zgornjem Jezerskem izročil ček v vrednosti 7.500 evrov.
Srečanja so se udeležili tudi so-donator in član upravnega odbora LZS Miran Štrukelj, predsednik ZLD Gorenjske Peter Belhar, župan Jezerskega in Davov brat Andrej Karničar, starešina LD Jezersko Franc Ekar in Branko Žiberna, član komisije Zeleni sklad ter član upravnega odbora LZS in ZLD Gorenjske.
Vabimo vas na odprtje fotografske razstave z naslovom Motivi iz narave avtorja Lojzija Avsenika
Odprtje razstave bo v četrtek, 5. decembra, ob 17. uri, v Liznjekovi domačiji, na Borovški 63, v Kranjski Gori. V kulturnem programu bodo nastopili učenci Glasbene šole Jesenice.
Lovska družina Boč na Kozjaku je 23. novembra izvedla tradicionalno srečanje s kmetovalci, lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov.
Srečanje je potekalo v Hramu Kulture Arnold Tovornik v Selnici ob Dravi. Predstavili smo teme o šakalu, o vožnji z motornimi vozili v naravnem okolju in o izgubi divjadi tako širše kot tudi v domačem okolju. Prisotne smo pogostili z jelenjim golažem in domačimi krajnskimi klobasami skupaj z dobro kapljico. Za posladek so poskrbele naše partnerke in lovke Suzana Triplat, Brigita Maurič, Milena Deželak, Zlatka Krope, Anita Puhfink in Biserka Bukovnik.
Zahvaljujemo se občini Selnica ob Dravi, rogistom LZ Maribor, Lovski zvezi Maribor še posebej pa prisotnim, ki so z zanimanjem prisluhnili predavanju doc. dr. Srečka F. Kropeta.
Na naši spletni strani uporabljamo piškotke, da vam zagotovimo najustreznejšo uporabniško izkušnjo. S klikom na “Sprejmi” soglašate z uporabo VSEH piškotkov.
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. This category only includes cookies that ensures basic functionalities and security features of the website. These cookies do not store any personal information.
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Piškotek
Trajanje
Opis
YSC
session
This cookies is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos.
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
Piškotek
Trajanje
Opis
IDE
1 year 24 days
Used by Google DoubleClick and stores information about how the user uses the website and any other advertisement before visiting the website. This is used to present users with ads that are relevant to them according to the user profile.
test_cookie
15 minutes
This cookie is set by doubleclick.net. The purpose of the cookie is to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE
5 months 27 days
This cookie is set by Youtube. Used to track the information of the embedded YouTube videos on a website.
Brezplačne plakate lahko dobite na Lovski zvezi Slovenije.
Foto: Bojan Gorenc
Pogled z druge strani ekrana (Foto: Urša Kmetec)
Foto: Pixabay
Foto: arhiv LZS
Foto: Urša Kmetec
Foto: Urša Kmetec
Letošnjega srečanja s korošimi zamejskimi lovci v Polskavi ne bo (Foto: Marjan Toš).
Foto: arhiv LZS
Foto: arhiv LZS
Foto: Pixabay
Foto: Urša Kmetec
Območja, okužena z APK, trpijo znatne finančne izgube, predvsem zaradi omejitev trgovanja ter izvoza mesa in živali, edini način izkoreninjenja bolezni pa je množični zakol rejenih prašičev na prizadetem območju.
Foto: Pixabay
Foto: Bojan Gorenc
Foto: Barbara Ložar
Foto: Štefan Vesel
Foto: arhiv LZS
Foto: arhiv LZ Maribor
Foto: arhiv LZ Maribor
lifeawards.eu
Foto: Urša Kmetec
Foto: Pixabay
Foto: Srečko F. Krope
Foto: Bojan Gorenc
Foto: Marko Petretič
Foto: Slavko Komlanc
Vodstvo občnega zbora štajerskih lovcev (z leve) Slavko Prah, Marjan Gselman in Tomaž Golob 
Foto: Urša Kmetec
Foto: Pixabay
Ilustracija medveda: Maja-Šubic – Copyright: Zavod Rihtarjeva domačija
Letošnja prireditev je bila v znamenju covid-19, zato so vse priprave potekale po navodilih Nacinalnega inštituta za javno zdravje in odlokih vlade RS.
Vse prisotne je v imenu LZM pozdravil predsednik Marjan Gselman (levo) in vodja izobraževanja Ivan Žižek (desno).
Najboljši v generaciji 2020 Izidor Rojd LD Hoče.
Neža Golob je mladim lovcem prebrala zaprisego Etičnega kodeksa slovenskih lovcev.
Foto: arhiv LZS
Foto: arhiv LZS
Pomerili so se številni strelci iz Štajerske in Pomurja, ki so vnovič potrdili priljubljenost lovskega in športnega strelstva med člani zelene bratovščine.
Foto: Andrej Miklavčič
V Dobravi bodo znova “padali” golobi (Foto: Marjan Toš)
Med praktičnim delom v LD lovski pripavniki sodelujejo pri izgradnji lovskih naprav, tudi visokih prež.
Na teoretični del izobraževanja za lovske izpite so lovske družine prijavile 20 pripravnikov. Večina kandidatov je izhajala iz novomeškega volilnega okoliša; en kandidat pa še iz Kočevske lovske zveze, en iz Lovišča s posebnim namenom in edina ženska med kandidati iz LD Solčava. Ob pregledu dokumentacije je bilo ugotovljeno, da sta dva pripravnika v skladu z veljavno zakonodajo oproščena teoretičnega dela lovskega izpita.
Fotografije: Primož Komac
Foto: Marjan Toš
Asfaltni odpadki sredi gozda so velika »packarija« in v gozd ne sodijo (Foto: Marjan Toš)
Foto: Pixabay
Foto: arhiv LZS
Foto: Slavko Komlanc
Foto: arhiv LKD Celje
Fotografija je simbolična: Marjan Toš
Foto: Urša Kmetec
Foto: Marjan Toš
Foto: Slavko Komlanc
Foto: Štefan Gorenčič
Foto: Danijela Skledar
Foto: Slavko Komlanc
Foto: LIFE Lynx
Foto: Pixabay
Foto: Štefan Vesel
Foto: Urša Kmetec 
Utrinek iz časa vojne za Slovenijo s Koroške.
Med padlimi v vojni za Slovenijo je bil tudi lovec Jernej Molan.
Foto: Barbara Ložar
Posledice sekanja v Čagoni. 
Varno zavetje za malo divajd ob Globovnici pred Radehovo. 
Foto: CAC Snežnik 2014, arhiv LD Velike Lašče
Foto: Tehniški muzej Slovenije
Foto: Štefan Vesel
Foto: Urša Kmetec
Foto: Štefan Vesel
Foto: ZGS
Foto: Slavko Komlanc
Foto: Urša Kmetec
Foto: arhiv LZS
Foto: Barbara Ložar
Naši rukači v Salzburgu.
Nastop Janeza Podkrižnika.
Prvi nastop Tadeja Klemenca.
Občni zbor LD Dobrava.
Posekano grmišče v Čagoni.
Fotografiji: Štefan Vesel
Foto: Štefan Vesel
Vidni ostanki bobrove pojedine ob Trojiškem jezeru. (Foto: Marjan Toš)
Velika kolonija bobrov v mokrišču ob Globovnici pred Lenartom pušča sledove. (Foto: Jure Toš)
Ob Globovnici se bobri izredno dobro počutijo. (Foto: Jure Toš)
Foto: dr. Srečko Felix Krope
6. Dobrodelni ples sta otvorila predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač in njegova boljša polovica. Foto: Štefan Vesel
Foto: Ljubo Drobič
Zdravko Brezovšek (desno) prejema darilo iz rok Marjana Gselmana (arhiv LZ Maribor).
Foto: Aleš Černivec
Vir: Uredništvo Založništva LZS
Posledice letošnjih posekov v Verjanah in v Oseku – kaj bo za kritje male divjad na tem območju sploh še ostalo? Foto: Marjan Toš
Foto: Urša Kmetec
Foto: Ljubo Drobič
Foto: Pixabay
Foto: Jasna Kovačič Siuka
Foto: Slavko Komlanc
Marjan Gselman: »Delali smo v dobro in korist narave in divjadi.« (Foto: Marjan Toš)
Štajerski lovci povsod zgledno srbijo za divjad – tudi za race mlakarice. (Foto: Marjan Toš)
Foto: Tadeja Smolej
Zgodovinski posnetek udeležencev 1. skupinskega lova dveh dežel Hrvaške in Slovenije Foto: F. Rotar
Foto: Pixabay
Foto: Tadej Krese, Slovenska vojska
Foto: Tadej Krese, Slovenska vojska
Foto: arhiv LD Velike Lašče
Foto: Matija Janc
Foto: Tadeja Smolej
Foto: Tadeja Smolej
Foto: Gorazd Kavčič
Foto: Gorazd Kavčič
Foto: Urša Kmetec
